Manja Kitek Kuzman, Vladimir Bre<strong>za</strong>rAR 2009/1MODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJeDruga pomembna raven, ki je pove<strong>za</strong>na s prvo, so odnosi medrodovi in generacijami- večgeneracijski tokovi. Na tej ravni jepomemben pretok bogastva in dobrin v različnih smereh, pa tudimedgeneracijske pove<strong>za</strong>ve v medsebojni skrbi in negi, ki polegstarševskega odnosa vse bolj vključujejo zlasti odnos med vnuki instarimi starši [Ramovš, 2003].Zaradi večanja števila starejšega prebivalstva in z njim tudi potrebepo ustrezni nastanitvi, je potrebno sprejeti ukrepe, ki bi starejšimljudem omogočali nadaljnje bivanje v okolju, ki so ga vajeni in vkaterega so vključeni.Življenjska doba stanovanjskih objektov in energetskasanacijaZa gradbene objekte je značilno, da je njihov čas trajanja ineksplotacije precej daljši od trajanja drugih proizvodov. Rednovzdrževanje in popravila stavbe <strong>za</strong>gotavljajo ohranjanje njenevrednosti; življenjska doba objekta naj bi trajala okvirno 50 let.Objekt kljub rednemu vzdrževanju skozi čas izgublja vrednost. Čega ne vzdržujemo, je dolgoročno izguba vrednosti precej večja inv določenem kritičnem obdobju se zmanjša njegova uporabnost invarnost do te mere, da ga je potrebno sanirati (Slika 2).Načrtna obnova stavbe v skladu z napredkom tehnike, načeli LCCA(Life cycle cost analysis) in <strong>za</strong>htevami sodobnega uporabnika<strong>za</strong>gotavlja smotrno porabo sredstev, povečanje njene vrednosti,predstavlja povečanje energetske učinkovotosti, omogoča boljšebivalne in delovne pogoje, ter izboljšanje estetskega vide<strong>za</strong> objekta.Pogosto se po celoviti preučitvi načrtovane naložbe izkaže, dase <strong>za</strong>četni višji vložek v boljše materiale in sodobne energetskoučinkovite tehnologije kmalu povrne skozi manjše stroškevzdževanja in obratovanja.V Sloveniji je bilo v 45 letih (1955 – 2000) zgrajenih 83,5 mil. m2stavb z volumnom 309,5 mil. m3. Stavbe so lahko razdeljene v trivelike skupine (Slika 3):• stanovanjske stavbe s površino 55,7 milj. m2• poslovne in ostale stavbe s površino 18,9 milj. m2• industrijske stavbe s površino 8,9 milj. m2Za zmanjšanje emisij na področju Energije v sektorju široke rabeje ključna sanacija obstoječih stavb. Zaradi možnosti uporabeobnovljivih virov energije (OVE) v saniranih stavbah se pričakujezmanjšanje rabe energije <strong>za</strong> ogrevanje stavb <strong>za</strong> približno 50%.Sanacija zgradb pa ni omejena samo na energetski vidik, temvečlahko vključuje širše ekološke vidike nadaljnjega obratovanja stavbev okolju. Z upoštevanjem načel trajnostne gradnje in uporabo novihtehnologij URE in OVE lahko dosegajo prenovljeni objekti tudi boljšaekonomska, socialna in ekološka izhodišča <strong>za</strong> svoje obratovanje.Poznani so različni načini spodbujanja trajnostne gradnje, kot npr.vrednotenje delnih vidikov ocenjevanja kakovosti lokacije in lege,kakovosti procesa izdelave, ekonomičnosti, okoljevarstva, tehnike,obravnave socialnega vidika in funkcionalnosti v sklopu celotnegasistema [König, 2009].Slika 01: Upad gradnje novih stanovanj [Novak, 2008].Figure 01: The decline of new housing construction [Novak, 2008].Slika 02: Vpliv rednega vzdrževanja in popravil stavbe ter naložb v tehničnoposodobitev na vrednost stavbe [Šijanec, 2008].Figure 02: Influence on a building's value of regular building maintenance, epairsand technical modernisation [Šijanec, 2008].Slika 03: Delež posameznih tipov stavb zgrajenih v obdobju 1955 –2000[Novak, 2008].Figure 03: Shares of particular building types constructed from 1955 to 2000[Novak, 2008].11
Manja Kitek Kuzman, Vladimir Bre<strong>za</strong>rMODEL TIPOLoŠKE ANALIZE LESENE NADGRADNJe2009 / 1 ARAR 2009/1Model prenove obstoječega stavbnega fonda in lesenanadgradnja – pridobivanje novih bivalnih površin znadgradnjo obstoječih objektovStarejših stanovanjski objekti ne odgovarjajo današnjim standardomenergetsko učinkovitih zgradb. Soočamo se z izzivi kakospodbuditi energetske sanacije, ter hkrati ustvariti privlačno bivalnookolje obstoječega stavbnega fonda. Moderni<strong>za</strong>cija obstoječihzgradb predstavlja ekonomsko in okolju prijazno, učinkovitoprilagajanje sodobnim življernjskim standardom. Realiziraniprimeri veštanovanjskih zgradb kažejo, da je energetska sanacijain moderni<strong>za</strong>cija obstoječih objektov v primerjavi z rušenjem inodstranitvijo lahko tudi več kot 25% ugodnejša od novogradnje[Hol<strong>za</strong>bsatzfonds, 2009].Les kot vodilni material pri sanacijah in nadgradnjahPrimerjalne prednosti lesa pred drugimi materiali se dajo najlažjeprika<strong>za</strong>ti s količino »sive« energije, tj. z energijo, potrebno <strong>za</strong>pridobivanje in pripravo materiala in z analizo življenjskega cikla(LCA): siva energija <strong>za</strong> aluminij je kar 515.700 MJ/m3, <strong>za</strong> jeklo151.200 MJ/m3 in <strong>za</strong> PVC 93.620 MJ/m3, medtem ko znaša sivaenergija <strong>za</strong> žagan, »zračno« sušen les iglavcev le 165 MJ/m3.Danes ni les le eden izmed sodobnih vodilnih konstrukcijskihmaterialov pri novogradnjah, temveč je tudi prva izbira <strong>za</strong>energetske sanacije obstoječih fasadnih ovojev in izvedbonadgradenj. Za posamezne lesene fasadne elemente (npr. lesenipaneli z integriranimi okni, ki so obešeni na obstoječi fasadni ovoj)je značilna visoka stopnja prefabrikacije, kratek čas montaže in<strong>za</strong>to cenovno ugodna rešitev. Uporaba visokoizolacjskih lesenihsistemov ne zmanjša le obratovalnih stroškov zgradbe, temvečpoveča vrednost nepremičnine, bivalno ugodje v zgradbi, zboljšamožnosti <strong>za</strong> oddajanje v najem in predstavlja prispevek k varovanjuokolja.V okviru lesene nadgradnje obstoječih stanovanjskih objektovso možne različne izvedbe (slika 4); od delne rekonstrukcijemansarde s spremembo oblike strehe, ki je lahko vidnejši poseg vprostor in lahko izboljša kvaliteto širšega območja ali jo poslabša,rekonstrukcije celotnega ostrešja (penthouse), do postavitevnove lesene montažne zgradbe na obstoječi objekt. Abstrahiranopovedano je novi dodatek statično samostojna lahka škatla sidrana vobstoječi objekt ob upoštevanju njegovih nosilnih elementov, ki nepreobremeni obstoječe konstrukcije in temeljev.Zaradi fizične omejenosti stavbnih zemljišč, je danes smiselnareurbani<strong>za</strong>cija obstoječe stanovanjske pozidave, ki se lahkomanifestira kot celovita prenova določenih predelov (npr. v mestih)ali posameznih objektov, kot zgostitev <strong>za</strong>zidave, spremembenamembnosti objektov, kot gradnja prizidkov, plomb v verzelihitd. Potrebno je ponuditi dobro oblikovanje, ki <strong>za</strong>gotovi kvaliteto vodnosu obstoječe in nove arhitekture (njene nadgradnje). Izpostavitipa gre tudi razmislek o urbanistični regulativi in nadzoru, če že neorganiziranosti.Prednosti in značilnosti tehnološkonapredne lesenenadgradnje:Čisti postopek gradnje- gradnja je prenesena iz gradbišča vproizvodno halo, kjer poteka izdelava sestavnih delov v kontroliraniklimi, <strong>za</strong>prtih, suhih prostorih. Zagotovljena je večja natančnostSlika 04: Tipologija posegov enodružinske hiše.Figure 04: Typology of interventions – single family homes.izdelave sestavnih delov objektov, saj kvalificirani delavci delajopo vnaprej dogovorjenih postopkih v skladu z vnaprej določenimidetajli, ki jih izvedejo strokovnjaki s specifičnimi znanji.Gradnja je industrijski proizvod, podvržen mnogim notranjimin zunanjim kontrolam, ki jo izvajajo neodvisni inštituti. Možno jevpeljati sistem stroge interne kontrole kakovosti vgrajenih materialovin vseh procesov od načrtovanja do montaže.Hitrost gradnje: visoka stopnja prefabrikacije bistveno skrajša časmontaže in <strong>za</strong>ključna dela lahko potekajo neposredno po montažihiše, ki je ponavadi končana že po tednu dni, <strong>za</strong>to je možna je hitravselitev, takoj po <strong>za</strong>ključku finalnih del. Nima negativnih posledic<strong>za</strong> obstroječi objekt.Gradnja v skladu z načeli trajnostne gradnje: gradbeni materialilesenih hiš so naravni, obnovljivi, možna je tudi njihova reciklaža.Lesena gradnja omogoča zdravo bivalno okolje ter je energetskovarčna v fazi proizvodnje in uporabe.Dolga življenjska doba: lesena montažna gradnja je rezultat sožitjav zgodovini preskušenih klasičnih gradbenih tehnik z modernimipostopki industrijske izdelave, ki ob upoštevanju predpisov instandardov izdelajo proizvod vrhunske kakovosti, narejen <strong>za</strong> večgeneracij. Proizvajalci lesenih hiš dajo tudi 50 letno garancijo nakonstrukcijo.Požarna varnost: Z ustrezno požarno <strong>za</strong>ščito lesena konstrukcija lahkodoseže tudi visoko požarno odpornost. Obnašanje lesa med požaromje predvidljivo in se ga upošteva pri načrtovanju stavb.Potresna varnost: Lesena nadgradnja na masivni spodnjidel je lahka potresno varna konstrukcija. S statičnega vidikapredstavlja problem predvsem priključitev zgornjih lahkihlesenih etaž na masivni spodnji del. S potresnega vidika se takšenobjekt ponavadi obnaša po »modelu biča«, kjer je merodajnoobnašanje zgornjega mehkega dela konstrukcije. Posledično na stiku sspodnjim delom nastopijo velike strižne sile, ki jih je potrebno prevzetiz ustreznim priključevanjem na spodnji togi del konstrukcije.12
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 30 and 31: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67:
Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69:
Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71:
Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73:
Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75:
Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77:
2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR