Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA(kohezijsko-orientirani in trend scenarij, predvidevanja doleta 2030) definiranih glede na raziskave Evropske unije[Scenarios on the territorial future of Europe, ESPON 3.2,2007] se bo spreminjal tudi njihov značaj "agrarnosti". Vobmočjih, ki so predvidena kot območja metropolitanske rastiin kot funkcionalna urbana območja, se bo delež urbanosti vnaseljih (znotraj grajene strukture) večal, agrarnost pa bopostopoma izginjala. Vendar se ta delež urbanosti, v krajinahz intenzivno izrabo kmetijskih površin, ne bo spreminjal nanačin velikih širitev naselij na kmetijske površine, temveč kotnotranja prestrukturiranost naselja. Obsežnejše širitve naj bise odvijale v naseljih, ki niso del intenzivne kmetijske krajine.Slika 03: Tipologija razvojnih regij v Sloveniji [Zavodnik Lamovšek, 2007: 60].Figure 03: Typology of development regions in Slovenia [Zavodnik Lamovšek, 2007:60]Slika 04: Sintezni prikaz in primerjava rezultatov raziskave z opredelitvijo urbanihsredišč v SPRS (2004) ter lokalnimi <strong>za</strong>poslitvenimi sistemi (RePUS,2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282].Figure 04: Synthetic presentation and comparison of investigation results with thedefinition of urban centres in SPRS (2004) and local employment systems(RePUS, 2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282].Neagrarna manjša naseljaPodrobnejša pravila pri urejanju manjših naselij so različnaglede na tipološko razvrstitev: agrarno ali neagrarno naselje. Priagrarnem naselju so pravila v večjem obsegu podrejena <strong>za</strong>htevamagrarne funkcije oziroma <strong>za</strong>htevam sodobne agrarne tehnologije.Neagrarna naselja pa naj se urejajo kot sodobna bivalno kvalitetnanaselja z urejenimi javnimi površinami in območji <strong>za</strong> bogatenjeprostočasnih dejavnosti. V nadaljevanju so našteta samo nekateramerila <strong>za</strong> urejanje manjših neagrarnih naselij:• Pri načrtovanju poselitve manjših naselij so v okviru prilagajanjaosnovnim sestavinam prostora dopustne tudi nove(netradicionalne) <strong>za</strong>snove (npr. nova turistična naselja).• V manjših naseljih se načeloma ne vzpodbuja razvoj kompleksnih(centralnih) dejavnosti.• Gospodarske potrebe so prvenstveno neagrarnega značaja.• V sožitju funkcij imajo urbane funkcije prednost pred kmetijskimifunkcijami (znotraj grajene strukture naselja).• Gradnja objektov na prostih <strong>za</strong>zidljivih zemljiščih znotrajnaselij ni primerna <strong>za</strong> širjenje kmečkih gospodarstev.• Površine namenjene <strong>za</strong>zidavi se zgoščajo do stopnje, ki jeodvisna od prevladujoče usmeritve naselja (bivalna, turističnaitd.) in tipologije <strong>za</strong>zidave.• Pri opredelitvi namena, vrste in ciljev prenove naselja inširšega prostora je potrebno upoštevati njihovo osnovnotipologijo (neagrarno naselje), ki temelji na pretežni rabiokoliškega prostora oz. odnosu naselja s krajino (kot del intenzivnekmetijske krajine ali ne).• Pri <strong>za</strong>okroževanju se teži k oblikovanju čim manjšega številaprostorskih enot oziroma logičnih funkcionalnih celot.• Vzpostavljanje zelenega sistema temelji tudi na <strong>za</strong>snovi kmetijskihpovršin (pri neagrarnih naseljih, ki so del krajine intenzivnoobdelanih zemljišč), v vsakem primeru pa se vzpostavljasistem urejanja kot del krajine (gozdnatih površin ali kot delnaravne krajine).• Regulacijska linija je pri manjših naseljih pomembna <strong>za</strong>radioblikovanja roba naselja. Z njo je možno regulirati: izrazitostroba naselja (jasno izražen rob, neizražen rob), strukturo(grajena, naravna – vegetacija), prehod naselja v okoliške obdelovalnepovršine (grajena struktura, vegetacija, sadovnjaki,stegnjeni kozolci, kamniti zidovi, strehe z enotno orientacijo),meje <strong>za</strong>zidljivih zemljišč, ograjevanje, vrste objektov, orientacijeobjektov, stavbne mase, višino, kritino, <strong>za</strong>saditve.• Varovane robove naselij je treba definirati tako, da preko njihni dopustna novogradnja objektov.• Zaradi specifične tipologije <strong>za</strong>zidave in pretežno majhnegaštevila objektov, je pri opredelitvi velikosti in oblikovanjaobjektov v manjših naseljih, potrebno natančno določevanje<strong>za</strong> posamezne tipe: stanovanjske objekte, gospodarske objekte(agrarni, obrtni idr.), enostavne objekte, trgovine in servise,objekte družbene infrastrukture in ostale objekte.• Uporaba tradicionalnih materialov in barv je priporočljiva oz.obvezna v naseljih z ohranjeno urbano in ruralno naselbinskodediščino oz. naseljih z ohranjenimi elementi arhitekturnedediščine.Pri <strong>za</strong>snovi arhitekturnih elementov na pročeljih stavb je•pomembno, da so opredeljeni predvsem v primeru sooblikovanjafasade javnega prostora.Velike stavbne mase (gospodarska poslopja, delavnice) <strong>za</strong>s-•novane/členjene tako, da ne pretirano izstopajo iz konteksta25
Alenka FikfakURBANIZIRANO PODEŽELJE – MANJŠA NEAGRARNA NASELJA2009 / 1 ARAR 2009/1prostora in rušijo obstoječe silhuete naselja.• Pri naseljih z ohranjeno tradicionalno obliko se pri oblikovanjustreh teži k skladni in celostni podobi.• Parcelacija v manjših naseljih načeloma izhaja iz tradicionalnečlenitve kmetijskih zemljišč, ki ji sledijo tudi stavbnazemljišča, obstoječe "tradicionalne podeželske" oblike parcelso: grude (značilne <strong>za</strong> gručasta naselja), proge, dolge proge(značilne <strong>za</strong> vrstne vasi kjer parcela prehaja v polje), kratkeproge (značilne <strong>za</strong> ulična naselja) in novodobne kvadratneoblike, ki so nastale s razparceliranjem nekdanjih prog. Prioblikovanju nove parcelacije se lahko izhaja iz obstoječestrukture ali se oblikuje novo <strong>za</strong>snovo, ki ustre<strong>za</strong> potrebamnačrtovanih objektov.• Značilne tradicionalne posebnosti v manjših naseljih so:tradicionalni simbolni elementi na javnih površinah (drevesa,obeliski, križi, korita itd.), neenotna širina voznih površin,meja med javnim in <strong>za</strong>sebnim ni jasno čitljiva, lokalni materialitlakovanja javnih površin.• Dimenzioniranje trgov in ulic je prilagojeno potrebam avtomobilskegaprometa in bivalne oskrbe.• Oblikovanje urbane opreme, uporaba materialov in koncepttlakovanja javnih površin naj izraža bivalne in druge, pretežnoneagrarne (turistične, športno-rekreacijske ipd.) karakteristikenaselja; površine <strong>za</strong> mirujoči promet lahko v manjših naseljihslužijo širši uporabi (trajna parkirišča, obračališča itd.)• V turističnih naseljih je <strong>za</strong>radi občasne povečanega obiskapotrebno opredeliti ustrezne površine <strong>za</strong> mirujoči potniški promet(avtobusi), ki sicer presegajo dnevne potrebe prebivalcevPrimer urejanja manjšega neagrarnega naselja(Predstruge, Dobrepolje).Naselje Predstruge se nahaja ob regionalni cesti Velike Lašče(Rašica) – Videm, na robu Dobrepoljske doline. Naselje potipologiji uvrščamo med manjša neagrarna naselja (slika 6). Natem območju je bila predvidena večja širitev: je edino naselje,ki v gravitacijskem območju občinskega središča, ne spada vobmočje krajine intenzivne kmetijske obdelave.Preglednica 01:Spreadsheet 01:Preglednica 02:Spreadsheet 02:Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja,naselja, Slovenija, Popis 2002, Občina Dobrepolje (Virpodatkov: Statistični urad Republike Slovenije, Popisprebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).Population, households, families, buildings anddwellings,settlements, Slovenia, Census survey 2002,Dobrepolje Commune (Data source: Statistical Office of theRepublic of Slovenia, Population,household and dwelling census 2002).Prebivalstvo po statusu aktivnosti, naselja, Slovenija, popis2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični uradRS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj2002).Persons by status in employment, settlements, Slovenia, Censussurvey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: StatisticalOffice of the Republic of Slovenia, Population, household anddwelling census 2002)Slika 05:Figure 05:Sintezna karta: tipologija razvojnih regij in središčna naselja. Manjšanaselja so vsa ostala, ki niso evidentirana.Synthetic map: typology of development regions and hub settlements. Allsettlements which are not reported are small settlements.Preglednica 03: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti, naselja, Slovenija,popis 2002, Občina Dobrepolje (Vir podatkov:Statistični uradRepublike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj).Spreadsheet 03: Persons in employment by sectors of activity, settlements, Slovenia,Census survey 2002, Dobrepolje Commune (Data source: StatisticalOffice of the Republic of Slovenia, Population, household and dwellingcensus 2002).26
- Page 7 and 8: AR 2009 / 1
- Page 9: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 13 and 14: Valon GërmizajReflections on Decon
- Page 15 and 16: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 17 and 18: Manja Kitek Kuzman, Vladimir Brezar
- Page 19 and 20: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 21 and 22: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 24 and 25: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 26 and 27: Aleš Golja, Špela Verovšek, Tade
- Page 28 and 29: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 32 and 33: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 34 and 35: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 36 and 37: Alenka FikfakAR 2009/1URBANIZIRANO
- Page 38 and 39: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 40 and 41: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 42 and 43: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 44 and 45: Gregor ČokAR 2009/1NAČRTOVANJE OB
- Page 46 and 47: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 48 and 49: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 50 and 51: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 52 and 53: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 54 and 55: Martina Zbašnik-Senegačnik, Ljudm
- Page 56 and 57: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 58 and 59: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 60 and 61: Edo WallnerAR 2009/1SINERGIJSKI KON
- Page 62 and 63: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 64 and 65: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 66 and 67: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 68 and 69: Peter MaroltAR 2009/1SIMBOLIKA DALJ
- Page 70 and 71: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 72 and 73: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 74 and 75: Lara SlivnikAR 2009/1UMETNOSTNI PAV
- Page 76 and 77: 2009 / 1 ARRaziskave / ResearchesKo
- Page 78 and 79: Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 80 and 81:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 82 and 83:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 84 and 85:
Tadeja Zupančič, Tomaž Novljan,
- Page 86 and 87:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 88 and 89:
Borut JuvanecAR 2009/1Interdiscipli
- Page 90 and 91:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 92 and 93:
Domen ZupančičAR 2009/1Vrednote v
- Page 94 and 95:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 96 and 97:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 98 and 99:
Vojko KilarAR 2009/1UVAJANJE NAPRED
- Page 100 and 101:
Ilka Čerpes, Primož Boršič, Jur
- Page 102 and 103:
AR 2009/12009 / 1 ARand essence of
- Page 104 and 105:
2009 / 1 AR