ustvarjalno učno delo s pomočjo tehnike origami v prvi triadi ...

Na Japonskem je umetnost zgibanja papirja še danes enako priljubljena kot nekoč.Uspeli so dokazati, da dobro vpliva na otroke, ki jih že pri štirih letih učijo zlaganjaorigami modelov. Zato je ta tehnika del izobraževalnega procesa že v vrtcih. Tudidrugod po svetu origami ni neznan in vedno več otrok in odraslih se navdušuje zaumetnost, pri kateri se kos papirja samo s prepogibanjem spreminja v umetelne figure –živali, maske, rože ali praznične okraske.O tehniki pregibanja papirja obstaja veliko literature, predvsem v angleškem, nemškem,španskem in japonskem jeziku. Vendar pa tuj jezik ni ovira, saj pri izdelavi potrebujemopredvsem skice in simbole, ki pa so zelo podobni, če ne univerzalni. Nekaj tujeliterature je prevedene, originalne slovenske pa je zelo malo. Eden bolj znanihslovenskih piscev o origamiju je Tone Rački. Dobro je poznana njegova knjiga»Origami« iz leta 1984.Pri izdelavi origami modelov pa ne moremo mimo žerjava, ptice z dolgim vratom, ki naVzhodu velja za simbol sreče in zdravja, življenja, večnosti in svobode. Legendapripoveduje, da živita žerjav in želva tisoč let, zato želimo vsakomur, ki mu podarimopapirnatega žerjava, tisoč let sreče in zdravja. Na Japonskem verjamejo, da bolnik, kiizdela tisoč žerjavov, ozdravi. V tem upanju je tudi dvanajstletna Sadako, žrtevradioaktivnega sevanja po odvrženi atomski bombi na Hirošimo, začela izdelovatižerjave kar iz papirja, v katerem je imela zavita zdravila. Ko pa je spoznala, da ji usodane bo prizanesla, je svojo prošnjo spremenila v molitev za mir v svetu. Pred smrtjo ji jeuspelo narediti 644 žerjavov.Kmalu po njeni smrti je bila njena zgodba objavljena in takoj zatem so njenemu zgledusledili drugi otroci. Izdelovali so žerjave kot prošnjo svetu za mir in jih pošiljali vHirošimo. Te žerjave so nato prodajali kot simbol miru ter na ta način zbirali sredstva zapomoč žrtvam radioaktivnega sevanja. Leta 1958 so sredi Hirošime postavili spomeniks kipom deklice, ki v rokah drži model žerjava.Ljudje po svetu se združujejo v origami društva, izdajajo svoje časopise ali revije,organizirajo razstave in tečaje ter tako skrbijo za širjenje in ohranjanje te umetnosti.Tudi v Sloveniji že od jeseni 1999 deluje društvo ljubiteljev japonske kulture in jezika.Sprva je bil klub znan kot "Nihongokurabu«, od leta 2005 naprej pa se je preimenoval v9