va moč - Zdravniška zbornica Slovenije

UvodnikBodo prve lastovke prineslepomlad pred zimo?Tonka Poplas SusičSobota, obvezno izobraževanje glavnih mentorjevdružinske medicine, polna predavalnica, prek 100udeležencev. Nove metode ocenjevanja dela specializantain mentorja, nova vsebina in organizacijaspecializacije, učne in mentorske ambulante; delo vskupinah, iskanje rešitev, izboljšav, dopolnitev. Parbesed s kolegi o vsakodnevnih težavah; vsi smo naistem: pomanjkanje zdravnikov, (pre-)veliko številobolnikov na dan, medijska gonja, izgorevanje, neprijavljanjena razpisana specializantska mesta, zapuščanjevrst družinskih zdravnikov in iskanje službe drugje. Pavseeno vztrajanje: ker je bilo v Pandorini skrinjici čistona dnu skrito tudi upanje, ki menda umira zadnje ...Pa smo v tem zdravstvenem sistemu vsi naredili, karbi bilo mogoče in potrebno, da bi lahko bilo drugače:krojitelji zdravstvenega sistema, stroka kot taka, vsakposameznik? Smo pripravljeni sodelovati in graditi?Krojitelji zdravstvenega sistemaZavarovalnice želijo z jasno definiranimi vložki iztržitioptimalno. Zato je logično pričakovanje, da ZZZSokrepi primarno dejavnost, ki sistemu največ nudi inki mu lahko največ prihrani s sorazmerno majhnimvložkom. Včasih se zdi, da je zdravnikom bolj jasno,da bodo potrebne spremembe kot pa plačniku. Čas zatektonske premike je sicer neugoden, ti se ne morejozgoditi hitro, posluha nekaj je, težko pa je nareditiprvi korak, ki bo sprožil še mnoge. Tudi nepredvidene.Pa vendar, zgodili so se prvi vzpodbudni dogovori,koraki lahko gredo le naprej.Minister za zdravje kot krojitelj zdravstvenega sistemaje ob nastopu svojega mandata navrgel, da je trebaokrepiti primarno zdravstveno dejavnost. Tako kottudi njegov predhodnik in predpredhodnik. Izzval jeblagohotne nasmehe vsega vajenih kolegov s primarneravni. Po nekaj mesecih je jasno, da misli resno. VizijaWHO-dokumentov o pomembnosti primarne zdravstvenedejavnosti mu je jasna in jo udejanja. Najprejje bilo težko verjeti, zdaj tega ni mogoče več ustaviti:ko je gaz, ni več prostranosti pršiča. »Da se ne bi izneveril,«so pogoste misli nejevernežev. Ker sem njegovodržo srečala pred dobrima dvema letoma in se o vsemnismo strinjali, vem, da bo vztrajal. Kot je takrat.StrokaV iskanju rešitev in napredka smo se srečali, kot bi sedogovorili, naenkrat in ob istih vsebinah vsi v stroki,ki nam je cilj kaj spremeniti. To me spominja na pravljicoo sinovih, ki jih je oče poslal po svetu iskat srečoin jim naročil, da se točno čez določeno število letponovno srečajo ob drevesu na njegovi njivi in začnograditi trdno prihodnost.Čas da je zrel, bi rekli modreci, ker prej da tako intako ni nič. Če smo lahko hvaležni času, naj bo.Vsekakor lahko ponudimo dve konkretni vsebini, kibosta pomembno vplivali na delo zdravnika družinskemedicine, to so učne in referenčne ambulante.Učne ambulante so ambulante, v katerih dela samostojnospecializant družinske medicine pod vodstvommentorja in ki so prostorsko ločene od ambulantementorja. Učna ambulanta ima zagotovljena dodatnafinančna sredstva, ki pokrivajo deloma dodatno obremenitevsestre oz. dodatno sestro, dodatne materialnein laboratorijske stroške ter druge stroške, vezanena poslovanje vsake ambulante družinske medicine.Z zaključkom specializacije postane taka učna4 Revija ISIS - November 2010

Uvodnikambulanta nov tim na področju družinske medicines pripadajočim programom in finančnimi sredstvi, kiji zagotavljajo nemoteno delovanje, enako kot vsakidrugi že obstoječi ambulanti na področju družinskemedicine. S takim načinom specializacije (takojšnjavključitev v praktično delo) bodo specializanti spoznali,kaj pomeni sodelovanje zdravnikov in bolnika, kajtimska obravnava, kaj je celovita obravnava bolnika, inse tudi učili na lastnih izkušnjah.Referenčne ambulante so ambulante, v katerih delajozdravniki, ki so že zdaj v mreži javnega zdravstvenegasistema in ki so strokovno na visoki ravni. Njihovnačin dela je tak, kot bi želeli, da delo zdravnika DMv prihodnje tudi postane: celovita obravnava bolnikov,njihovo vodenje skladno s protokoli vodenja kroničnihbolnikov, širša preventiva, doseganje kazalnikovkakovosti, strokovno optimalna raba laboratorijskihstoritev, opravljanje čim več storitev in posegov naprimarni ravni, določene aktivnosti izvajajo DMSskladno s svojimi pristojnostmi in z odgovornostmi.Namen je na primerih referenčnih ambulant razvitimodel, ki bo definiral ambulanto zdravnika družinskemedicine v prihodnje, hkrati z modelom plačevanja(vemo, da zdajšnji način plačevanja ni dober – napilotnih modelih je treba predlagati izboljšavo, ki poudarjaglavarino in kakovost dela).Kaj pa vsak posameznikNa zgoraj omenjenem srečanju sem poslušala predavanjekolega s Štajerskega o novi specializaciji izdružinske medicine, ki je bilo izjemno dobro. Todanekaj je bilo, kar je pritegnilo bolj kot vsebina; kar mije dalo občutek, da sem resnično lahko vesela, da semdružinska zdravnica in da moram verjeti v spremembe.Kot je Prešeren že davno vedel, kaj »v potrtih prsihup budi«, je tudi meni postalo popolnoma jasno, kajme je prevzelo: kolega je verjel v to, kar je govoril,verjel je v spremembe in izžareval je prepričanje terentuziazem.Nam vsem manjka to, zadnje?Zdravniška zbornica SlovenijeSlovensko zdravniško društvo – Sekcija upokojenih zdravnikovKulturno umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraighervabijo na predavanje prof. dr. Pavla Kornhauserja:Patetična simfonijaUtrinki iz življenja Petra Iljiča Čajkovskega na osnovi pisem in pričevanj sodobnikovObenem: Kako je javnost v cesarski Rusiji obsojala zdravnike, ker da niso znalizdraviti skladateljaPredavanje, podprto z glasbenimi vložki bov ponedeljek 29. novembra 2010 ob 18. uriv novi stavbi Domus Medica, Dunajska cesta 162, LjubljanaPri glasbeni spremljavi sodeluje Matej Venier, urednik za resno glasbo programa ARS RTV SlovenijaUvodno besedo na prvem strokovnem predavanju v Domus Medica bo imela prim. dr. Gordana KalanŽivčec, predsednica zbornicePriporočamo prihod z avtobusom LPP (do World Trade Centra), ker je število parkirnih mest ob stavbizbornice omejenoRevija ISIS - November 20105

KazaloPrva učitelja interne medicine in kirurgije na popolniMedicinski fakulteti v Ljubljani, Igor Tavčar (1899–1965) in Božidar Lavrič (1899–1961). Fotografije izarhiva Inštituta za zgodovino medicine MF UL.Oblikovanje naslovnice in avtor logotipa: Primož KalanPripravila: prof. dr. Zvonka Zupanič SlavecUvodnikBodo prve lastovke prinesle pomlad pred zimo? 4Tonka Poplas SusičZbornicaZdravniška zbornica Slovenijev novih prostorih Domus Medica 9Iz dela zbornice 11Iz EvropeMedijski rompompom o »lažni« pandemski gripi 14Boris KlunVeč izžarevanja z ličenjem, ki ustreza tipu 14Marjan KordašZdravnice v zdravniškem poklicu enakopravne?Teoretično da, praktično ne 16Marjan KordašMedicina, fem. 17Marjan KordašZdravstvoEurobarometer in ustno zdravje 18Matjaž RodeUstanovitev sekundarnega centraza bolezni dojk v severnoprimorski regiji 20Neda Bizjak1. antropološka šola na terenu 22Maruška VidovičintervjuDr. Zdenka Čebašek TravnikVaruhinja človekovih pravic v RS 25Nina MaziIz zgodovine medicinePrva učitelja interne medicine in kirurgije na popolniMedicinski fakulteti v Ljubljani, Igor Tavčar in Božidar Lavrič 34Zvonka Zupanič SlavecZanimivoMedicinske zanimivosti s Korzike 43Tomaž RottZdravnik in pisatelj Mihail Afanasjevič Bulgakov 47Dušan SketRazvoj medicine v starem Egiptu 49Smiljana ValclLadak – dežela visokih prelazov,molilnih mlinčkov in nasmejanih ljudi 54Stanka JelencMedicinaMednarodna izmenjava specializantovdružinske medicine na Nizozemskem 57Tea Stegne Ignjatovič, Saš Jurij Tašič17. nefrološka šola v Budimpešti 60Boštjan Kersnič15. kongres IPNA 61Matjaž Kopač3. Zadravčevi dnevi 63Erika Zelko6. kongres geriatrične medicine v Evropi 64Marija Petek Šter, Eva Cedilnik GorupStrokovno srečanje zobozdravnikovv organizaciji Odbora za zobozdravstvo pri ZZS 65Sabina Markoli, Diana Terlević DabićLicence za nuhalno svetlino –kdo jo ima, kako do nje, zakaj jo preverja tržna inšpekcija 67Nataša Tul MandićBrezkrvna medicina 70Štefek GrmecMesto frovatriptana pri zdravljenju migrene 72Marjan ZaletelS knjižne policeLjuba Delphine ... Ljubi Jean-Luc. Roman.Dopisovanje, izdal Jean-Luc Foreur. 74Marjan KordašObletnicaZasnove kliničnega centra Ljubljana in njegove nove stavbe 77Zvonka Zupanič Slavec6 Revija ISIS - November 2010

»Ecce, homo!« 83Karolina Godina, Alenka Vojska KušarV SpominProf. dr. Tone Wraber(4. marec 1938–6. julij 2010) 85Luka PintarMedicinske zanimivosti s KorzikeTomaž RottStrokovna srečanja 86Mali Oglasi 97Zdravniki v prostem časuIz ciklusa v belem: Pogovarjali so se o njej 99Zlata RemškarVešterska elegija 99Andrej RantGlej, pesek mi v klepsidro lije 99Andrej RantMadagaskar 2010 100Pavle KošorokPohod na Okrešelj 2010 102Željko JakeličZapoznela zahvala 103Vida Košmelj Beravs41. Koncert zdravnikov obXLI. memorialnem sestanku prof. Janeza Plečnika 104Tiha pesem vode, sonca in kamenja 105Tomaž RottJesenski umetniški plodovi v galeriji UKC Ljubljana 106Marko SlavecTurbostan – z avtomobilom po svileni poti 107Ksenija Slavec, Domen Robek17. nefrološka šola v BudimpeštiBoštjan Kersnič4360Strokovno srečanje zobozdravnikov v organizacijiOdbora za zobozdravstvo pri ZZSSabina Markoli, Diana Terlević DabićZavodnikPreblisk spomina na mojega učitelja AOŽ 111Marjan Kordaš67Revija ISIS - November 20107

UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 11, 1. november 2010natisnjeno 8500 izvodovdatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK /PUBLISHED BYZdravniška zbornica SlovenijeThe Medical Chamber of SloveniaDunajska cesta 162, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siT: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENTprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIALOFFICEDunajska cesta 162, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNIUREDNIK / EDITOR-IN-CHIEFAND RESPONSIBLE EDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E: egadzijev@onko-i.siT: 01/587 98 97LEKTORIRANJEOPTIMUS LINGUA, d.o.o.Gosposvetska cesta 5, 1000 LjubljanaUREDNIŠKI ODBOR INNOVINARJI / EDITORIAL BOARDAND JOURNALISTSprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.doc. dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.prim. asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.asist. Aleš Rozman, dr. med.akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGNAndrej Schulz, Primož KalanVisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK - DTPAndrej Schulz, Barbara Kovačič,Simon Trampuš, Primož KalanVisArt studioKvants-VisArt d.o.o.Koprska ulica 94, 1000 LjubljanaT: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETINGZdravniška zbornica SlovenijeDunajska cesta 162, p. p. 1630,1001 LjubljanaT: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTISK / PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, LjubljanaT: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celoteali posameznih delov je dovoljen le zdovoljenjem uredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniškazbornica Slovenije, Dunajska cesta 162,1000 LjubljanaNavodilaavtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo vreviji Isis je do 5. v mesecu za naslednjimesec. Članke oddajte v elektronskiobliki. Dolžina člankov je omejena na30.000 znakov – štetje brez presledkov(velikost 12 pt, oblika pisave times newroman).Za objavo so primerne digitalnefotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk(pixels), to je okoli 2 milijona točk.Ločljivost najmanj 300 dpi.Če uporabljate kratice, ki niso splošnoznane, jih je treba pri prvi navedbirazložiti. Prosimo, da se izogibatetujejezičnim besedam in besednimzvezam. Če ni mogoče najti slovenskeustreznice, morate tujo besedo alibesedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo,razložiti.Če ste članek napisali po naročilufarmacevtskega podjetja ali če v člankuobravnavate farmacevtske izdelke,morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo,pripišite polni naslov stalnega bivališča,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskega računain ime banke.Poročila sstrokovnihsrečanjDolžina prispevka je omejena na največ10.000 znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo, v temprimeru ima prispevek lahko največ9000 znakov. Če gre za srečanja zmednarodno udeležbo, mora poročilovsebovati oceno obravnavanega področjamedicine v Sloveniji. Prosimo, da vporočilu povzamete bistvo obravnavanetematike in se ne zaustavljate prevečpri imenih predavateljev, ki za večinobralcev niso sporočilna.Na koncu prispevka lahko navedeteimena pravnih ali fizičnih oseb, kiso kakor koli prispevale, da ste selahko udeležili srečanja (uredništvo sipridržuje pravico, da imena objavi venotni obliki). Zahval sponzorjem nebomo objavili.NekrologiV vsaki številki bomo objavili največdva nekrologa. Dolžina nekrologaje omejena na eno stran, torej 5000znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo;v tem primeru ima prispeveklahko največ 4000 znakov.Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in nenujno tudi organizacij, v katerih sozaposleni, ali uredništva Izide.Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike)je 49,20 EUR, za naročnike v tujini98,40 EUR, posamezna številka zanečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotnidavek na dodano vrednost je vračunan vceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102Ljubljana.Sporočilo bralcemLiteratura je na voljo pri avtorjih.SodelovaliNeda Bizjak, dr. med., SB dr. FrancaDerganca Nova Gorica • Mag.Eva Cedilnik Gorup, dr. med., ZDDomžale • Mag. Karolina Godina,dr. med., Celje • Prim. prof. dr.Štefek Grmec, dr. med., ZD dr.Adolfa Drolca Maribor • Mag.Željko B. Jakelič, dr. dent. med.,Zasebna ordinacija Jakelič,Jesenice • Stanka Jelenc, Centralnamedicinska knjižnica • BoštjanKersnič, dr. med., Univerzitetniklinični center Ljubljana, KOza nefrologijo • Prof. dr. BorisKlun, dr. med., Ljubljana • Asist.dr. Matjaž Kopač, dr. med.,Univerzitetni klinični centerLjubljana, KO za nefrologijo,Pediatrična klinika • Akad. prof.dr. Marjan Kordaš, dr. med.,Ljubljana • Vida Košmelj Beravs,dr. med., Kranj • Doc. dr. PavleKošorok, dr. med., Iatros – dr.Košorok d. o. o. • Sabina Markoli,dr. dent. med., Zdravniška zbornicaSlovenije • Mag. Nina Mazi,dr. med., Ljubljana • Doc. dr.Marija Petek Šter, dr. med., ZDTrebnje • Prim. Luka Pintar, dr.med., Ljubljana • Doc. dr. TonkaPoplas Susič , dr. med., Zdravniškazbornica Slovenije • Andrej Rant,dr. dent. med., Ljubljana • Dr.Zlata Remškar, dr. med., BolnišnicaGolnik, Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijo • DomenRobek • Izr. prof. dr. Matjaž Rode,dr. dent. med., Zdravniška zbornicaSlovenije • Prof. dr. Tomaž Rott, dr.med., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani • Prof. dr. DušanSket, dr. med., Ljubljana • MarkoSlavec, Kranj • Ksenija Slavec,Kranj • Tea Stegne Ignjatovič,dr. med., ZD Ljubljana • SašJurij Tašič, dr. med., Osnovnozdravstvo Gorenjske, ZDKranj • Diana Terlević Dabić, dr.dent. med., Zdravniška zbornicaSlovenije • Doc. dr. Nataša TulMandić, dr. med., Univerzitetniklinični center Ljubljana, SPSGinekološka klinika • Mag.Smiljana Valcl, Osnovna šola SladkiVrh • Dr. Maruška Vidovič,Inštitut za varovanje zdravjaRS • Alenka Vojska Kušar • Izr.prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med.,Univerzitetni klinični centerLjubljana, SPS Nevrološka klinika,KO za nevrologijo • Asist. mag.Erika Zelko, dr. med., ZD MurskaSobota • Prof. dr. Zvonka ZupaničSlavec, dr. med., Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani,Inštitut za zgodovino medicine8 Revija ISIS - November 2010

ZbornicaNa podlagi 19. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organovRAZPISUJEMNADOMESTNE VOLITVEza poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenijeza volilno enoto LB3 (Ostali iz UKC in drugih ustanov)Ljubljanske regije – bolnišnično zdravstvoza 19. november 2010.Poslanec skupščine se voli na splošnih in tajnih volitvah dne 19. 11. 2010.Volitve se bodo izvedle v korespondenčniobliki.Za poslanca skupščine lahko kandidiravsak član volilne enote, čigar kandidaturopodpre vsaj deset članov volilneenote. Kandidature določijo zdravnikina volilnem zboru volilne enote.Uršula Salobir Gajšek, dr. med.predsednica skupščineZdravniške zbornice SlovenijeZdravniška zbornica Slovenijev novih prostorih Domus MedicaDunajska cesta 162 v Ljubljani je od sredine oktobra novisedež Zdravniške zbornice Slovenije. Domujemo v lastnemobjektu, ki smo ga poimenovali Domus Medica. Po dolgih letihprizadevanj in želja, da bi Slovenija dobila osrednjo zdravniškohišo, smo v tem mandatu uspeli uresničiti in udejanjiti tudi tavelik in zahteven projekt. Domus Medica je objekt, v katerembodo imeli poleg Zdravniške zbornice Slovenije svoj sedež tudiSlovensko zdravniško društvo, Fides – sindikat zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije ter Strokovno združenje zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Še več, v Domus Medicaso dobrodošli vsi slovenski zdravniki in zobozdravniki, neglede na to, od kod prihajajo in kje delajo ter kakšna sta njihovpoložaj in status. Kot smo že večkrat poudarili, je to tudi naložbaza prihodnost, naložba za zdajšnje in prihodnje generacijeslovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. In zato ni pretirano,če rečemo, da smo lahko izjemno ponosni na ta dosežek.Domus Medica je uspešno prestal tehnični prevzem; izvajalec jeodpravil pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri gradnji, in pridobilveljavno uporabno dovoljenje. Vsem članicam in članom bise želeli opravičiti za morebitne nevšečnosti, saj smo zaradiselitve morali zapreti tajništvo zbornice za tri dni. Selitev je bilanamreč velik logistični projekt, vseskozi pa smo se trudili, dabi se selitev kar najmanj občutila in bi ta tudi čim manj oviralavsakdanji delovni proces.V tem času smo v novih prostorih pozdravili že številne izmedvas, članic in članov, pa tudi tiste, ki so se po končani medicinskifakulteti prišli vpisat v članstvo oziroma se dogovorit zaizvajanje pripravništva. Veseli smo vašega navdušenja nad našoskupno slovensko zdravniško hišo, nad pridobitvijo, ki jo tapredstavlja, in ne nazadnje tudi njenim pomenom v družbi. Šeposebej pa smo ponosni na dvoje: da se projekt gradnje DomusMedica od začetka do danes ni podražil, prav tako pa k osnovnipogodbi ni bil podpisan noben aneks. Oboje, v čemer smouspeli, pa se v gradbeništvu razmeroma malokrat zgodi.Ob tej priložnosti gre zahvala vsem, ki ste verjeli v ta projekt ters svojim delom prispevali k njegovi uresničitvi ali ga kakor kolipodpirali. Iskrena zahvala vsem donatorjem in tudi tistim, kinameravate sredstva za naš skupni projekt še donirati. Donacijezato še naprej hvaležno zbiramo na posebnem računu Zdravniškezbornice Slovenije, št.: SI56 9067 2000 0581 576 (namen plačila:donacija DM, referenca: 00, pod številko sklica pa vpišite rojstni dandonatorja (DDMMLLLL)). Hvala tudi vsem tistim, ki ste najboljtvorno prispevali h gradnji Domus Medica. Vsi ste del uspešnegamozaika, ki smo ga sestavljali skupaj. Hvala še enkrat vsem invsakomur med vami posebej.Naslov Domus Medica je: Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana.Telefonske in telefaks številke kljub selitvi ostajajo nespremenjene,prav tako tudi naslovi elektronske pošte.Revija ISIS - November 20109

Iz dela zborniceV skladu z določili Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradnoprečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP in 58/08) in Pravilnika o vrstah, vsebini inpoteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09 in 22/10) Zdravniškazbornica Slovenije objavljaNAJAVO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA SPECIALIZACIJ.V novembru bosta na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije objavljenajavna razpisa specializacij:• javni razpis specializacij zdravnikov za posamezna specialistična področja zapotrebe javne zdravstvene mreže in• javni razpis specializacij zdravnikov za posamezna specialistična področja zznanim plačnikom.Zdravniška zbornicaSlovenije se je vseskozizavzemala začimprejšnjo razrešitevnastalega stanja napodročju zdravstva»Zdravniška zbornica Slovenije podpiraureditev zdravstvenega sistema na način,da bolniki zaradi zadnjih dogodkov nebi bili prizadeti in se jim zdravstvenostanje zaradi tega ne bi poslabšalo. Toše posebej velja za najbolj ogroženeskupine bolnikov,« je v odgovoru na javnipoziv štirih društev onkoloških bolnikovzapisala predsednica Zdravniške zborniceSlovenije. Predsednice Društva onkološkihbolnikov Slovenije, Slovenskegazdruženja za boj proti raku dojk Europadonna, Slovenskega združenje bolnikovz limfomom in levkemijo L&L inZdruženja za boj proti raku na debelemčrevesu in danki Europacolon so namrečv septembru, ko so številni zdravnikiumaknili soglasja za nadurno delo,pozvale predsednike svetov Onkološkegainštituta Ljubljana, UKC Ljubljana inUKC Maribor, naj vplivajo na institucije,da nemudoma organizirajo delo tako, dase nobenemu bolniku zaradi nastalegapoložaja ne bo poslabšalo zdravje.Zdravniška zbornica Slovenije se je privseh dogovarjanjih in vseh ostalih aktivnostihvseskozi zavzema za čimprejšnjorazrešitev nastalega stanja, ne nazadnjetudi na sestanku pri predsedniku VladeRepublike Slovenije in ministru zazdravje, kakor tudi znotraj Koordinacijezdravniških organizacij. »Ob tem pa sezavedamo svojih omejenih možnosti vprocesu organiziranja zdravstvene službe,čeprav smo kot poznavalci zdravstvenegasistema in nosilci zdravstvene dejavnostikar nekajkrat ponudili dobre rešitveza njeno izboljšanje, ki pa žal niso bilesprejete in upoštevane,« je poudarilapredsednica zbornice. Dodala je, da kotstanovska organizacija slovenskih zdravnikovin zobozdravnikov podpiramo vseaktivnosti omenjenih društev, s katerimiopozarjajo na kritične točke pri zdravljenjubolnikov.Dežuranje specializantov– odgovori na najpogostejšavprašanjaZaradi vse pogostejših vprašanj glededežuranja specializantov, kritja stroškovnjihovega dežuranja ter načina vključevanjav dežurno službo smo na Zdravniškizbornici Slovenije pripravili odgovore nanajbolj aktualna in pereča vprašanja.1. Kje specializant dežura?Glede na določilo zadnjega odstavka23. člena Zakona o zdravniški službi(Uradni list RS, št. 72/06-UPB-3, 15/08in 58/08), ki pravi: »V času kroženja pripooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalcanima nobenih delovnih obveznosti,Zbornicaohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja,«specializant dežura v ustanovi, v kateroje trenutno razporejen na kroženje.2. Kdo plačuje dežurstvo specializanta?Na sestanku za letni načrt (prisotni:državni sekretar dr. Ivan Eržen, TinaJamšek (Ministrstvo za zdravje), SladjanaJelisavčić (Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije), doc. dr. Zlatko Fras, dr.med., Nika Sokolič, Tina Šapec (Zdravniškazbornica Slovenije) je bil sprejetsklep, da dežurstva specializantov plačaustanova, kjer specializant dežura.Ob tej priložnosti je predstavnica Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) pojasnila, da vsi javni zdravstvenizavodi s strani ZZZS dobivajoposebna sredstva za dežurstva, zato bifinanciranje dežurstev za specializantepreko letnega načrta pomenilo, da ZZZSisto storitev plača dvakrat.Na podlagi tega sklepa je bil 19. 1. 2010na Zdravniški zbornici Slovenije sestaneks predstavniki Ministrstva za zdravje insprejeta sta bila naslednja sklepa:• Usposabljanje specializanta za opravljanjedežurne službe se ne plačujekot opravljanje dežurne službe, temvečse ureja s prerazporejanjem delovnegačasa, po možnosti na tedenski,obvezno pa na mesečni ravni. Za čas,ko dela ponoči, specializantu pripadadodatek za nočno delo. To usposabljanjepoteka tri mesece, štirikratmesečno pod nadzorom specialista,kot ga določa drugi odstavek 39. členaPravilnika o vrstah, vsebini in potekuspecializacij zdravnikov (Uradni listRS, št. 22/09, 42/09-popravek in22/10) v okviru polnega delovnegačasa.• Opravljanje dežurne službe specializantovplača pooblaščena ustanova,kjer je specializant na usposabljanju inkjer dejansko opravlja dežurno službo(na podlagi podjemne pogodbe, pogodbeo zaposlitvi za dopolnilno delo...).Skladno z določilom tretjega odstavka39. člena Pravilnika o vrstah, vsebiniRevija ISIS - November 201011

Zbornicain poteku specializacij zdravnikov sose v dežurstvo dolžni vključevati vsispecializanti, če je izvajanje dežurstvana področju specializacije mogoče.3. Ali so se vsi specializanti dolžni vključevativ dežurno službo?Kot je navedeno že v odgovoru naprejšnje vprašanje, je opravljanje dežurneslužbe nujni pogoj, da specializant lahkoopravi program specializacije, in so sezato v dežurstvo dolžni vključevati vsispecializanti, če je izvajanje dežurstva napodročju specializacije mogoče. Pravilniko vrstah, vsebini in poteku specializacijzdravnikov v 39. členu določa:»V dežurstvo so se dolžni vključevati vsispecializanti, če je izvajanje dežurstva napodročju specializacije mogoče. Specializanti,katerih vsebina specializacije ne vsebujeopredeljene kvote vključevanja v dežurstvo,so se dolžni med opravljanjem specializacijevključiti v izvajanje dežurstva najmanjdvakrat mesečno oziroma skupno najmanjšestintridesetkrat letno. Specializant, tujdržavljan z delovnim dovoljenjem, dežurapri svojem delodajalcu.«4. Kaj če specializant to odkloni oziromaenostavno ne pride v službo, ko je razporejenv dežurstvo?Specializant nima pravice odklonitiopravljanja dežurne službe, saj je skladnos Pravilnikom o vrstah, vsebini in potekuspecializacij zdravnikov to njegovadolžnost (izjema velja za starše z otrokido treh let oziroma sedem let, če gre zastarša samohranilca, ki jim to možnostdaje delovna zakonodaja). V kolikor paspecializant brez opravičljivih razlogovne opravlja svojih obveznosti po programuspecializacije, mora glavni mentor,skladno z določili 43. člena omenjenegapravilnika, in po predhodnem pisnemopozorilu specializanta, zbornici predlagatitrajno prenehanje specializacije.Prav tako pa neizpolnjevanje delovnihobveznosti pomeni kršitev delovnih obveznostispecializanta, za kar je le-ta tudidisciplinsko odgovoren.Odbor za strokovnomedicinskavprašanjaceljski primer predaltožilcu zborniceOdbor za strokovno-medicinska vprašanjapri Zdravniški zbornici Slovenije je nasvoji seji obravnaval dopolnjeno mnenjenadzorne komisije, ki je opravila izredniekspertni nadzor z mnenjem v primeruzdravniške obravnave 35-letnega pacienta,ki je po operaciji marca letos umrl vSplošni bolnišnici Celje. Člani odbora soglede na ugotovitve izvedenega internegain eksternega nadzora sklenili primer predativ presojo tožilcu Zdravniške zborniceSlovenije.Odbor za strokovno-medicinska vprašanjaje temeljito preučil celotno dokumentacijoomenjenega primera ter ugotovil, da jebila prvotna izbira operacijske metodepravilna, vendar pa kasneje kirurg pri laparoskopskospoznanem zapletu ni spremeniltehnike operacije. Člani odbora so setudi strinjali, da pooperativna obravnavabolnika ni bila optimalna. Niso pa mogliv celoti pojasniti vzroka za ishemičnespremembe in potrebe po resekciji pridrugi operaciji.Zato je odbor glede na ugotovitve obehstrokovnih nadzorov in lastne ugotovitveprimer predal v presojo tožilcu Zdravniškezbornice Slovenije.Potrdila odobrem imenuZdravniška zbornica Slovenije na željosvojih članov izdaja tudi potrdila o dobremimenu. Članice in člani jih pravilomapotrebujejo, kadar odhajajo na delo vtujino.V lanskem letu je tako Zdravniška zbornicaSlovenije izdala 44 potrdil o dobremimenu, letos pa že 45. Povprečna starostčlanic oziroma članov, ki so v letošnjemletu zaprosili za potrdilo o dobrem imenu,je bila 42 let. Najstarejši zdravnik je bilstar 73 let, dve najmlajši zdravnici pa staimeli 28 let.Podaljšanjezdravniške licenceČlanice in člane Zdravniške zborniceSlovenije, predvsem tiste, ki boste svojozdravniško licenco podaljševali prvič,želimo spomniti, da morajo biti v skladus Pravilnikom o zdravniških licencah (Ur.l. RS, št. 109/1999, 107/2000, 45/2002,44/2004, 136/2006, 25/2010) za podaljšanjelicence izpolnjeni naslednji pogoji:• Strokovna usposobljenost zdravnikase za sedemletno licenčno obdobjeugotavlja s kreditnimi točkami, ki jihpridobi zdravnik s stalnim podiplomskimizpopolnjevanjem v tem obdobju.Če zdravnik ne pridobi potrebnegaštevila kreditnih točk za podaljšanjelicence, mora opraviti preizkus strokovneusposobljenosti.• Za podaljšanje licence mora zdravnikv preteklem sedemletnem licenčnemobdobju zbrati najmanj 75 kreditnihtočk v skladu z določili tega pravilnika.V kolikor v tem obdobju ne opravljazdravniške prakse v polni delovniobveznosti, mu zbornica za podaljšanjelicence lahko predpiše posebnepogoje v obliki dodatnega strokovnegaizpopolnjevanja.• Stanje kreditnih točk lahko neposrednopreverite na intranetnem portaluZdravniške zbornice Slovenije. Zavstop v intranetni portal potrebujeteuporabniško ime in geslo.Forum EFMA in SZOPredsednica Zdravniške zbornice Slovenijeprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.,se je udeležila srečanja Evropskega forumazdravniških organizacij (EFMA) inSvetovne zdravstvene organizacije (SZO)v ruskem Sankt Peterburgu, na katerem sogovorili o kakovosti zdravniške obravnavein njeni dostopnosti ter migraciji zdravnikovširom Evrope. Spregovorili so tudi oposledicah, s katerimi se zaradi pomanjkanjazdravnikov soočajo posamezne države,nekaj besed pa so namenili tudi trendom vzdravstvenem zavarovanju.Udeleženci srečanja so se podrobnejeseznanili z nalogami in pristojnostmi12 Revija ISIS - November 2010

ZbornicaSvetovne zdravstvene organizacije ter njenihregionalnih pisarn (ena izmed njih jetudi v Ljubljani), ki je vodilna organizacijana področju zdravstvene politike, javnegazdravja in razvoja zdravstvenih sistemov.Tako so izmenjali stališča do nedavnegapojava nove gripe (H1N1) in trenutnegastanja te bolezni, govorili pa so tudi oorganizaciji in delovanju nujne medicinskeslužbe, predvsem v luči pripravljenostina delovanje v primerih večjih nesreč alibolezni velikih razsežnosti.Veliko pozornosti pa so namenili osveščanjuo preudarnem uživanju antibiotikovter poročanju o zdravstvenih napakahin zapletih. V tej luči je bila še posebejzanimiva razprava predstavnikov nemškezdravniške zbornice in tamkajšnje agencijeza kakovost v zdravstvu, ki so predstavilisistem CIRS (Critical Incident ReportingSystems). Ta se je namreč doslej izkazal kotnadvse ustrezen in uspešen, zato se bomoz njim še podrobneje seznanili in razmislilio možnostih uvedbe tudi v Sloveniji.Znižanje članarine zaupokojene zdravnikeIzvršilni odbor in skupščinski svet Zdravniškezbornice Slovenije sta na svojih sejahobravnavala predlog sklepa o spremembisklepa o določitvi članarine Zdravniškezbornice Slovenije in se strinjala z njenimznižanjem za tiste upokojene zdravnike, kine opravljajo več zdravniške službe.Predsednik iniciativne skupine upokojenihzdravnikov, prim. izr. prof. Pavle Kornhauser,dr. med., je namreč podal pobudo zaselektivno znižanje članarine upokojenimzdravnikom. Iz predloga izhaja, da najbi za vse tiste upokojene zdravnike, kine opravljajo morebitnega honorarnegadela v zdravstvu, letna članarina znašala40 EUR (dobre 3 EUR na mesec). KerZdravniška zbornica Slovenije ne vodievidence o tovrstnem opravljanju zdravniškeslužbe, bo vsak upokojeni zdravnik,ki bo želel uveljavljati pravico do znižanečlanarine, v skladu s svojo vestjo podpisalposebno izjavo, da je polno upokojen inne opravlja zdravniške službe na podlagipogodbe o zaposlitvi ali katere izmedpogodb civilnega prava. Takšna izjava bopodlaga za izdajo odločbe o znižani članarini.Upokojeni zdravniki, ki pa še vednoopravljajo zdravniško službo, pa plačajopolno članarino, ki znaša 9 EUR mesečno.Selektivno zmanjšanje članarine za upokojenezdravnike, ki naj bi začelo veljatis prihodnjim letom, so podprli odbor zasocialno-ekonomska vprašanja, izvršilniodbor in skupščinski svet Zdravniškezbornice Slovenije. Predlog sklepa ospremembi sklepa o določitvi članarineZdravniške zbornice Slovenije bo sedaj vskladu z ustaljenimi postopki posredovanv predhodno soglasje ministru za zdravje,nato pa še v sprejem skupščini zbornice.Po sprejemu na skupščini bo sklep objavljenv Uradnem listu Republike Slovenije.S znižanjem članarine za »neaktivne«upokojene zdravnike smo te želelispodbuditi, da bi tudi po dolgoletnemuspešnem in plodnem zdravniškem deluše naprej sodelovali s strokovnimi instanovskimi zdravniškimi organizacijami.Upokojitev naj namreč ne pomeni tudiprenehanja vseh teh aktivnosti. Upokojenizdravniki so namreč v svojem strokovnemživljenju storili veliko dobrega zaslovensko zdravstvo in svoje bolnike ter sipridobili bogate izkušnje, ki jih lahko šenaprej posredujejo mlajšim generacijam.Tudi zaradi tega bo skupščina Zdravniškezbornice Slovenije na svoji naslednji sejiobravnavala predlog, da se statut stanovskeorganizacije dopolni tako, da se ustanovikomisijo upokojenih zdravnikov, ki bopripravljala stališča v zvezi s problematikoupokojenih zdravnikov za odločanje naizvršilnem odboru ter obravnavala in razreševalaoperativne probleme s področjaupokojenih zdravnikov.Sicer pa bi ob tej priložnosti radi ponovnoopozorili na dano zavezo, ki smo jo daličlanicam in članom, da se članarina vZdravniški zbornici Slovenije zaradi selitvev objekt Domus Medica ne bo zvišala.Povečanje števila mestza pooblastilo ustanovamza izvajanje pripravništvazdravnikovZdravniška zbornica Slovenije je Ministrstvoza zdravje zaprosila za dodatno povečanještevila mest za pooblastilo ustanovamza izvajanje pripravništva zdravnikov.V skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jihmorajo izpolnjevati zdravstveni zavodi inzasebne ordinacije za izvajanje programovpripravništva, sekundariata in specializacijzdravnikov in zobozdravnikov, smo napodlagi prošenj bolnišnic ter na podlagisklepa izvršilnega odbora zbornicezaprosili za dodatno razširitev pooblastilza 65 mest.Tako predlagamo zvišanje števila mest zausposabljanje pripravnikov pri posameznihpooblaščenih ustanovah:• UKC Maribor: 15 na 42,• UKC Ljubljana: 42 na 51,• SB Celje: 12 na 21,• SB Novo mesto: 7 na 10,• SB Jesenice: 5 na 7,• SB Izola: 5 na 7,• SB dr. Franca Derganca Nova Gorica:6 na 9,• SB Murska Sobota: 6 na 9,• SB Brežice: 3 na 4,• SB Trbovlje: 7 na 8,• SB dr. Jožeta Potrča Ptuj: 5 na 7,• SB Slovenj Gradec: 9 na 12.Pričakujemo, da bomo soglasje ministraza zdravje pridobili v najkrajšem možnemroku, da bomo tako lahko na nova pripravniškamesta razpisali vse razpoložljivediplomante.PopravekV oktobrski številki Izide je bilo nastrani 16 pod naslovom »Izvolitve vnazive visokošolskih učiteljev in visokošolskihsodelavcev na Medicinskifakulteti Univerze v Mariboru«narobe zapisano eno od imen novoizvoljenih asistentov.Pravilno se glasi:Na senatu MF UM dne 28. 6. 2010je bila izvoljena v naziv:Zdenka Koželj Rekanović, dr. med.,v naziv asistentka za predmetnopodročje družinska medicina.Se opravičujemo in prosimo zarazumevanje.UredništvoRevija ISIS - November 201013

Iz evropeMedijski rompompom o»lažni« pandemski gripiPo neuradnem koncu pandemijske svinjske –ali bolj evfemistično povedano – nove gripe sose v medijih pojavili članki z vsebino, kako najbi bila pandemija gripe, povzročena z virusomA/H1N1, izmišljotina farmacevtske industrijein finančnih ustanov, povezanih z njimi. Taporočila so se pojavljala ne le v laični javnosti,ampak tudi v strokovnih publikacijah in glasiluhrvaške zdravniške komore, Liječniške Novine.Številni očitki so leteli tudi na Mednarodnozdravstveno organizacijo.Ira Gjenero Morgan iz Službe za epidemiologijoin nalezljive bolezni hrvaškega zavodaza javno zdravstvo polemizira s pisci, ki so »alilaiki ali pa zdravniki, ki nimajo epidemiološkeizobrazbe, predvsem pa taki, ki niso nikolisodelovali pri protiepidemioloških ukrepih prizdajšnji epidemiji«.Značilnosti in razlike v primerjavi s sezonskogripo so: izbruh bolezni zunaj običajnega urnikasezonske gripe, zapleti in težek potek primladih, skupno število obolelih pa tudi tistihs hudimi posledicami so večji kot pri sezonskigripi; pandemijski virus navadno »izloči« izobtoka sezonski A-virus.Povprečno število hospitaliziranih bolnikov naHrvaškem zaradi sezonske gripe je bilo v zadnjihšestih letih približno 300 letno, medtemko je bilo med zdajšnjo pandemijo zdravljenih2.510 bolnikov, od tega 86 v intenzivni terapiji,57 pa jih je umrlo. Po avtoričinem mnenju tozanika medijski rompompom, ki skuša negiratiin zmanjševati resnost epidemije in prikazatiVeč izžarevanja z ličenjem,ki ustreza tipuVaša osebna karizma čaka, da se bo lahko močneje izrazila.Kdor se dobro počuti, dela bolje. Naš videz je naša vizitka.Kdaj je ličenje (mejkap) dobro? Ko vam povedo, da ste videtisijajno, ne da bi bilo govora o ličenju.Ličenje nam ponuja nekaj, kar nam lahko družbeno, osebno inpoklicno omogoči prednosti. Oblikovati obraz, zmanjšati nos,privzdigniti ličnici, poudariti oči, sencam omogočiti izginotje ...14 Revija ISIS - November 2010virus A/H1N1 kot povsem nedolžen.34 % bolnikov je imelo pljučnico kot glavnizaplet, ta pa je pri sezonski gripi izjemno redka.Avtorica razvija zanimivo teorijo, da pravpljučnica kaže na podobnost s »špansko« gripoleta 1918. Neka finska študija ugotavlja, da soimele osebe, rojene med letoma 1909 in 1919,imunost na virus A/H1N1 v 96,3 %, medtemko se je ta postopoma nižala do letnika 1924,pri mlajših pa je ni bilo več najti. Tudi genskain strukturna analiza virusa H1N1 je močnopodobna virusu španske gripe iz leta 1918.Skratka, avtorica verjame, da je imunost navirus A/H1N1 pri najstarejših prebivalcihposledica okužbe s špansko gripo v zgodnjihotroških letih.Posebno poglavje naj bi bila zanesljivost cepiva,ki je po mnenju avtorice varno in uspešno, jepa doživelo največ kritik. Posledica je bila, dase je močno povečala nabava protivirusnihzdravil. Kot primer navaja »junaštvo« (izrazavtorice) poljske ministrice za zdravje, ki ni nabavilacepiva in je prevzela tveganje za celotnoprebivalstvo, namesto tega pa je kupila velikokoličino protivirusnih zdravil.Predsednik Urada za človečanske pravice JanuszKochanowski je ministrico javno obtožil, daje preslišala vsa priporočila strokovnjakov, in jepripravljal proti njej kazensko ovadbo, vendarje umrl v letalski nesreči pri Smolensku.Vir: Liječničke Novine, september 2010Prevedel in priredil: Boris Klunvse je mogoče. Sicer ne za vedno, zato pa takoj. S pravilno izbranimiizdelki in pravo tehniko ličenja (šminkanja) je mogočevsak obraz bliskovito oblikovati, popraviti in optimizirati. Vašmejkap ne sme biti zapleten. Presenečeni boste, kako preprostoje biti na pogled mlajši. Svoj obraz boste videli z drugega zornegakota in razumeli boste zakone barv v umetnosti ličenja.Ciljna skupina: Vse dame, ki jih to zanima (če bo zanimanje,lahko takšno delavnico z veseljem organiziramo tudi za moške).

Iz evropeVsebine: Tipu ustrezen stajling (styling) obrvi; Več svetlobne moči kožes popolno temeljno barvo (Grundierung) – Katero ličenje se prilega mojikoži?; Poudarjanje prednosti obraza z osvetlitvami, s pomanjkljivostiodriniti v ozadje; Ličenje oči; Nežno (decentno) rožnato (Rouge) kotosvežilni sunek za vaš obraz; Uvid v področje anti-aging ličenja.Tečaj zajema individualna in tipu ustrezna ličenja, tako da ste vednonaličene do popolnosti.Referentka: Diana Mayrhuber, izobražena vizažistka, avstrijska državnamojstrica v ličenju 2007, dejavnosti v oglaševanju in filmu, Woman’sWorld Award Vienna 2009 – s Kelly Clarkson, Anastasia, EllenMcPherson, kraljico Noor iz Jordanije ... Hermann Maier ... FranzKlammer ...Datum: petek, 15. oktober 2010.Čas: od 14.00 do 18.00.Kraj: Make-up-Akademie Diana Mayrhuber, Bischofstr. 3, 4020 Linz.Cena: 95 EUR, dokumentacija in seminarske pijače so vključene v ceno.Udeleženke: število omejeno, sprejem na temelju zaporedja prijav.Prijava: prek odrezka na str. 24 ali prek naslova www.medak.at.Vir: FORTbildung. št. 243, september 2010Prevod (skoraj dobesedno): Marjan KordašKomentar prevajalca: Nepredstavljivo, da bi se nekaj podobnega predlagaloslovenskim zdravnicam, ki se morajo zato sprijazniti s svojo naravnolepoto oz. se z ličenjem ukvarjati le ljubiteljsko.V Avstriji pa si očitno lahko privoščijo za nas nepredstavljive pristope.Tudi nepredstavljive plače. Zato se zdravstveni sistem Avstrije uvrščamed najboljše na svetu.Zdravnice v zdravniškempoklicu enakopravne?Teoretično da, praktično neTrenutna raziskava o položaju zdravnic v Zgornji Avstriji(Oberösterreich) kaže, da je večina v anketo vključenih zdravnicnezadovoljna z možnostmi za napredovanje. In še vedno žgevprašanje, kako spraviti delo in otroke pod eno streho.Zdravnice imajo manj otrok; časovni okvir delovanja vrtcevin podobnih ustanov je neusklajen z delovanjem ordinacij inbolnišniško službo. Zato le 36 % zdravnic vidi svojo prihodnostv hospitalnih ustanovah.Kar zadeva akceptanco moških kolegov, je skoraj tri četrtinezdravnic odgovorilo, da so bile dobro sprejete v tim. Vendar: le47 % zdravnic meni, da jih zdravniki sprejemajo enako kot svojemoške kolege. In pri osebju za nego je to še slabše, da skorajni zdravnice, na katero ne bi gledali kot na medicinsko sestro.Zdravnice so nezadovoljne tudi z možnostmi za napredovanje.Medtem ko je v zdravništvu že 41 % zdravnic in celo 58 % turnusnihzdravnic, pa je na vodstvenih položajih kar 241 zdravnikovin le 29 zdravnic. V specialistični dejavnosti in predvsemv primariatu so ženske še vedno premalo zastopane. Še vednoprevlada stališče, da obstajajo tipične moške in tipične ženskezdravniške usmeritve.Vir: OÖ Ärzte, št. 243, september 2010Prevod in priredba: Marjan Kordaš16 Revija ISIS - November 2010

Medicina, fem.Za medicino se odloča vse več žensk. Trenutno jih je medštudenti že več kot 60 %. Seveda pa za ženske značilni problemipOd geslom “otrok in kariera” še daleč niso rešeni. Prav nasprotno:ti problemi postanejo resnično vidni šele po tem, ko se jeprej neka domnevno moška trdnjava feminizirala.Pri sprejemnem testu za letošnji vpis na Medicinsko univerzoGradec je bila večina žensk. Od 1.353 prijavljenih je bilo kar 732žensk (54 %). Čez tri tedne, po razglasitvi rezultatov, pa je sledilopresenečenje. Tako kot na Dunaju in v Innsbrucku so bili tudi vGradcu moški uspešnejši. Tako je med novinci zdaj 34 % žensk.Gilbert Reibnegger, vicerektor medicinske univerze meni, daje bil test zelo zanesljiv in “spolno nevtralen”. Andrea Langmann,vicerektorica za personal in enakopravnost meni, daso se ženske izkazale pri socialnih vedah, da pa so bile slabše vnaravoslovnih vedah.Tako je Zdravniška zbornica za Štajersko pripravila razpravo“Boginje v belem – v kakšni meri se je medicina feminizirala?”Na območju Zdravniške zbornice za Štajersko sta 1.302zdravnika, ki pogodbeno delajo za zdravstveno zavarovalnico(Steiermärkische Gebietskrankenkasse). Od tega je 26 % žensk.Med specialisti je v povprečju približno 23 % žensk. V posameznihspecializacijah je najvišji odstotek žensk (39 %) v dentalnimedicini, najnižji (5 %) pa v ortopediji in urologiji.Dolgo je veljalo, da je bila Gabriele Possaner (1860–1949) prvazdravnica, ki je svojo ordinacijo za ženske bolezni odprla leta1897 na Dunaju. Študirala je v Ženevi in Zürichu, nato pa seje dolga leta bojevala z birokracijo v monarhiji, da je dobiladovoljenje za zdravniško prakso.Prva zdravnica, ki je lahko študirala v monarhiji, je bila RosaKerschbauner - Putjata (1851–1923); medicino je lahko študiralazato, ker ji je cesar Franc Jožef podelil posebno dovoljenje (Sondererlaubnis).Vir: AERZTE Steiermark, september 2010Prevod in priredba: Marjan KordašIz evropeRevija ISIS - November 201017

Zdr avstvoEurobarometer in ustno zdravjeMatjaž RodeSvetovna zdravstvena organizacija je uvrstila ustne bolezni(zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv) med glavne skupinekroničnih bolezni, kot so: srčno-žilne bolezni, raki, kroničnerespiratorne bolezni in sladkorna bolezen. Slabo ustno higienopa je označila kot samostojen rizični faktor.Direktorat za splošno zdravje in potrošnike EU je pobudnikevropskega raziskovalnega programa EGOHID (EuropeanGlobal Oral Health Indicators Development), v katerega so sevključile nacionalne profesionalne ustanove iz vseh 27 EU--držav in 3 držav kandidatk. Raziskave so potekale med letoma2005 in 2008 v želji, da bi zbrali nekatere indikatorje ustnegazdravja ter z vizijo svetovati in pripraviti navodila, ki bi vodilado zmanjšanja števila tistih, ki jih ogrožajo ustne bolezni.Cilji projekta so bili:• pomoč pri učinkovitejšem organiziranju in izvajanju zobozdravstva;• izmenjava podatkov med EU-članicami;• zmanjšati razlike ravni zobozdravstvenega varstva v državahčlanicah.Osnova za pridobivanje podatkov je bil vprašalnik. Anketirancepo vseh državah so izpraševalci obiskovali v oktobru 2009.Zajetih je bilo okoli 16.000 naključno izbranih obeh spolov inv starostnih skupinah od 15. leta naprej. Metodologija je bilatista, ki jo uporablja Eurobarometer, izsledki pa so bili objavljenikot: special EUROBAROMETER 33O v letu 2010.Poročilo ima tri dele:• na začetku so zbrani odgovori na vprašanje o številu lastnihzob pri anketirancih in številu tistih, ki imajo zobne proteze;• v nadaljevanju so se zbrali podatki o prehranjevalnih navadahanketirancev,• na koncu so zbrani podatki o pogostosti obiskov pri zobozdravnikuin vzrokih za take obiske.Izsledki1. Samo 41 % vprašanih ima še svoje lastne zobe in le tretjinaod teh jih ima vsaj 20 ali več. Od tistih, ki nimajo več svojihzob, jih nosi 31 % snemne zobne proteze. Največ svojihlastnih zob imajo vprašani v starostni skupini od15 do 24 let,v kateri ima 84 % še vse svoje zobe, medtem ko je odstotektakih v skupini nad 55 let le 13 %. Med spoloma ni biloznačilnih razlik.2. Okoli 15 % je imelo težave v ustih v zadnjih 12 mesecih inod teh jih je 16 % odgovorilo, da je imelo hud zobobol alidruge intenzivne bolečine v ustni votlini. Od tistih vprašanih,ki nosijo snemne zobne proteze, pa jih je imelo v temčasovnem obdobju težave, ki so bile povezane z zobnimi nadomestki,21 %. Podatki, ki so bili zbrani v Sloveniji (zbiralajih je organizacija, ki ni povezana s slovenskim zobozdravstvom!)kažejo, da so Slovenci med tistimi državljani EU, kinimajo pogosto takih težav in ki so v isti skupini kot Nemci,Francozi in Skandinavci ter na boljšem kot Španci, Italijani,Portugalci, Grki, Avstrijci in Angleži ter predvsem Bolgari,Turki in Romuni. Med spoloma ni bilo značilnih razlik, vstarostni skupini pa prednjačijo tisti, ki so stari nad 55 let.3. V poprečju jedo vprašani večkrat dnevno. Večina jih pogostouživa zelenjavo, 20 % pa jih pogosto uživa sladkarije in pijeoslajene pijače.4. V 92 % vprašani menijo, da imajo zadovoljivo urejen dostopdo zobozdravnika; 57 % jih obišče zobozdravnika vsaj enkratletno, in to tudi samo zaradi kontrolnega pregleda. EU-poprečjeobiskov je 2,2 obiska letno. V Sloveniji je 2,8 obiska, vItaliji 2,1, v Angliji in Nemčiji pa 2,0 obiska. Zaradi akutnezobne bolečine je obiskalo zobozdravnika na Nizozemskemle 8 % vprašanih, v Avstriji 13 %, Franciji 31 %, Sloveniji 33%, v Romuniji in Bolgariji pa 40 %. Med spoloma pri tem nirazlike, starostna skupina z največ obiski zaradi bolečin pa jetista od 25 do 39 let.Na kontrolne preglede k zobozdravniku gredo Nizozemcikar v 79 %, Avstrijci v 44 %, Nemci v 39 %, Francozi inSlovenci v 37 %, Bolgari pa le v 20 %.5. 79 % vprašanih je menilo, da je bolje obiskati zasebnegazobozdravnika kot pa zobozdravnika v javni ustanovi. Prizasebnem zobozdravniku se oglasi kar 99 % Nemcev ter 97% Francozov in Nizozemcev.6. 15 % vprašanih pa ne hodi k zobozdravniku zaradi previsokihstroškov.Poročilo v sklepu ugotavlja, da večina državljanov EU nima večjihtežav s svojim zobovjem. Prizadeta po vseh državah EU jemanjša skupina, in to predvsem zaradi socialno-ekonomskih razlogov.Državljani EU precej redno obiskujejo svojega zobozdravnika, into tudi preventivno in ne le tedaj, ko zaboli.18 Revija ISIS - November 2010

Zdr avstvoUstanovitev sekundarnegacentra za bolezni dojk vsevernoprimorski regijiNeda BizjakRak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v svetu in tudipri nas. V Sloveniji je incidenca raka dojke približno 70/100.000prebivalcev in je po regijah različno razporejena. Severnoprimorskoobmočje se uvršča med najbolj obremenjena območja,saj je incidenca te bolezni kar 100/100.000 prebivalcev.Regija povezuje naslednje tri upravne enote: Nova Gorica, Tolminin Ajdovščina; vanjo gravitira približno 300.000 prebivalcev.Območje je z vsemi zaselki zelo razprostranjeno; posebnotolminski del tudi hribovit in prometno težje dostopen.Začetki organizirane dejavnosti za bolezni dojk v severnoprimorskiregiji segajo v leto 1977. Sodobno diagnostiko zgodnjedetekcije raka dojke z nizkodozno mamografijo smo začeli leta1985 in od takrat naprej izvajamo tudi tankoigelne biopsijeza citološke preiskave, markacije netipnih lezij v dojki ter vseoperativne posege na dojkah.Leta 1988 smo bili poleg onkološkega inštituta in mariborskebolnišnice vključeni v pilotsko študijo detekcije zgodnjih oblikraka na dojki. Študija je bila organizirana pod okriljem Slovenskeakademije znanosti in umetnosti (SAZU) in s strokovnimvodstvom onkološkega inštituta. Izsledki so bili primerljivi zizsledki študij v drugih razvitih državah (npr. Švedska).Leta 1999 smo v bolnišnici Šempeter pri Gorici ustanoviliOdsek za bolezni dojk v okviru ginekološko-porodniške službe,v katerem so zdaj vključeni trije zdravniki specialisti ginekologi.Občasno priskoči na pomoč tudi specialistka ginekologije inporodništva iz notranjsko-postojnske regije. Odsek dobro inuspešno deluje, o čemer govorijo dozdajšnji podatki iz Registraraka (preživetje bolnic, delež odkritih zgodnjih omejenih oblikraka na dojki itn.).Na zdravljenje v našo bolnišnico so bolnice z rakom dojkenapotene iz treh ambulant za bolezni dojk. Dve ambulanti stav Zdravstvenem domu v Novi Gorici, tretja je v bolnišnici, vokviru Odseka za bolezni dojk. Določeno število bolnic prihajaiz četrte, i1irskobistriško-postojnske ambulante. Še do predkratkim je kar tretjina tukaj operiranih bolnic prišla iz obalno--kraške regije. V zadnjih dveh letih je tega sodelovanja znatnomanj, tako da je njihov delež približno desetina vseh bolnic.Vsako let operiramo v bolnišnici približno 100 žensk z rakomdojke. Od vsega začetka sodelujemo s strokovnjaki onkološkegainštituta, ki so bili naši učitelji že na začetku in še zdaj se vsehnovosti učimo prav na onkološkem inštitutu. Operiramo posodobni doktrini, ki zahteva radikalne in konservirajoče posegena dojki in v pazduhi. Že peto leto je utečena operacija pometodi biopsije varovalne bezgavke (BVB) in je za ta operativniposeg primernih približno 60 % bolnic z rakom na dojki. Vzadnjem času potekajo dogovori o možnosti rekonstruktivnihoperacij tudi z eventualnim izkoriščanjem evropskih sredstevza mednarodno povezovanje in s sodelovanjem z italijanskimikolegi iz Gorice (Italija).Po operaciji lahko oskrbimo vse ženske z najmodernejšim protetičnimmaterialom in s spodnjim perilom.Za operacijo ni čakalne dobe. Od citološke diagnoze boleznido operativnega posega čakajo bolnice 1–2 tedna. Bolnicamnudimo vso sodobno diagnostiko in terapijo: ultrazvok, rentgen,CT in MRI, limfoscintigrafijo bezgavk, scintigrafijo skeleta,intraoperativno patohistološko preiskavo po metodi zmrzlegareza, patohistološke preiskave, pripravo vzorcev za imunohistokemičnodoločanje hormonskih receptorjev in statusa HER 2 vtumorju, intraoperativno patohistološko diagnostiko varovalnebezgavke in pripravo vzorcev za imunohistokemično barvanjerezin varovalne begavke, ki jih na barvanje pošiljamo v akreditiranilaboratorij, končni patohistološki izvid pa poda tukajšnjipatolog. Pred dobrim letom smo postali bogatejši za širokoigelnibioptični sistem Vacora, lani pa je bolnišnica nabavilanajmodernejši digitalni mamograf v Sloveniji.Večino bolnic pooperativno zdravimo na Odseku za bolezni dojk,če je treba, tudi v enoti centralne intenzivne terapije. Mamarnikonzilij, na katerem tedensko sodelujejo vsi zdravniki operaterji,patolog in radiologi, je utečena dejavnost in poteka rutinsko.Leto 2009 je bilo še posebej uspešno, saj smo poleg uvedbeVacore in digitalnega mamografa začeli še onkološko dejavnostv bolnišnici. Od takrat naprej imamo vsaka dva tednatudi mamarno-onkološki konzilij pod vodstvom priznane inuveljavljene strokovnjakinje na področju bolezni dojk prof. dr.Tanje Čufer. Utečena je tudi psihoonkološka dejavnost. Sekcijažena po operaciji na dojki, od leta 1988 organizirana znotrajDruštva onkoloških bolnikov Slovenije, je zelo močna. Ženskese srečujejo enkrat mesečno, kjer imajo možnost skupinske inindividualne strokovne pomoči, deluje tudi SOS-telefon.V zadnjih dveh letih si še posebej prizadevamo za napredekslužbe in dejavnosti. Resno se trudimo postati eden izmed trehSekundarnih centrov za bolezni dojk (SCBD) v Sloveniji. Z namenom,da bi bile tukajšnje bolnice deležne enako kakovostnediagnostike in zdravljenja raka dojke, kot so ga deležne drugjepo Evropi, smo se poskušali čim bolj približati Evropskim20 Revija ISIS - November 2010

Zdr avstvosmernicam in standardom EUSOME (Eur. Journal of Cancer,36; 2000, 2288–2293: European guidelines for quality assurancein Breast cancer screening and diagnosis,4 th ed. 2006).Ustanovitev SCBD v naši bolnišnici bi omogočila izboljšanje inoplemenitenje dozdajšnjega dela na področju senologije.Želja po ustanovitvi SCBD temelji na več postavkah:• kakovost dozdajšnjega dela;• usposobljenost kadrov in usklajenost timov;• opiranje na lastne sile, razen za določene preiskave;• zagotovljeni primerni prostori za dejavnost;• primerna zemljepisna lokacija;• možnost sodelovanja s Centrom za bolezni dojk v bližnjiGorici (Italija);• tradicija podpore zdravnikov, ki izvajajo diagnostiko boleznidojk na primarni ravni v širši regiji, in podpora širše javnosti;• interes za vključitev v izvajanje državnega programa DORAv okviru primarne dejavnosti.Kakovost dela tukajšnjega odseka za bolezni dojk potrjujejo podatkiiz Registra raka za Slovenijo. Petletno preživetje bolnic, kiso za prvo zdravljenje izbrale našo bolnišnico, je prek 80-odstotno(slovensko povprečje je 70-odstotno), delež odkritih zgodnjih,omejenih oblik raka na dojki je nekaj nad 50 % (slovenskopovprečje je 43 %). Intra- in perioperativni zapleti so redki,povprečna ležalna doba je manj kot 5 dni, še posebej na računoperacij po metodi biopsije varovalne bezgavke (BVB). Do zdajsmo operirali več kot 3.400 žensk, od teh 1.840 zaradi raka,preostale operacije pa so bile zaradi benignih sprememb. Kažese tendenca zniževanja števila bolnic, ki so operirane zaradibenignih sprememb na dojki. Seveda bi želeli tudi to, da bi bilomanj pacientk z rakom na dojki, vendar je teh približno 100letno z manjšimi spremembami tega števila. Opazno je znižanještevila bolnic iz obalno-kraške regije in nastajajo spremembeštevila bolnic v glavnem na račun bolnic iz te regije.Vsi operaterji so zreli specialisti in usposobljeni za izvajanjecelotnega spektra operativnih posegov na dojki. Tehniko predoperativnepriprave in operacij pa tudi nove metode skušamostalno izpopolnjevati. Dosežki so spodbudni. Enkrat tedenskopoteka mamarni konzilij, kjer načrtujemo in usklajujemopredvsem kirurški del zdravljenja in diagnostične postopke pribolnicah, vsakih 14 dni pa poteka onkološko-mamarni konzilijo adjuvantnem zdravljenju in zdravljenju bolnic z napredovalimioblikami bolezni. V sodelovanju s kirurškim oddelkom senakazujejo možnosti rekonstruktivnih operacij dojk.Pooperativno oskrbo bolnic vodijo operaterji in pri njej sodelujejovsi zdravniki ginekološko-porodniške službe, predvsem meddežurno službo. Tudi v poletnem času je na oddelku zagotovljenaprisotnost enega zdravnika, ki se ukvarja z dejavnostjo bolezni dojk.V bolnišnici je organizirana onkološka ambulanta, naonkološkem inštitutu se izobražujeta dva specializantainternistično-onkološke dejavnosti, tretji je specializacijo pravkarzačel. Po stažu »starejša« specialistka interne medicine je naonkološkem inštitutu opravila usposabljanje za delo na področjuonkologije in je tudi vodja te dejavnosti v naši bolnišnici.Bolnice prejemajo sistemsko kemoterapijo pri nas, na adjuvantnoradioterapijo pa bolnice po operaciji pošiljamo na onkološkiinštitut. Vse bolnice z napredovalo obliko bolezni ali z njenoponovitvijo zdravimo sami po navodilu onklološko-mamarnegakonzilija. Za dodatna strokovna mnenja in »drugo mnenje« sevedno posvetujemo s kolegi z onkološkega inštituta.Spremljanje bolnic (follow up) po končanem zdravljenju zaradiraka na dojki poteka v prej omenjenih ambulantah. Prva tri letaprihajajo enkrat na tri mesece, nato enkrat letno.Pri obravnavi bolnic z boleznimi dojk sodeluje izkušen patolog,dr. sci. Josip Sabolić, dr. med., specialist patolog. Na specializacijije še mlajša specializantka, bodoča patologinja. Za citopatološkein imunohistokemične storitve sodelujemo s citopatološkoslužbo Onkološkega inštituta v Ljubljani.Pri obravnavi bolnic z rakom dojk že več let sodelujejo trijezdravniki – dva specialista nuklearne medicine (eden prihaja izKliničnega centra) in specialistka pediatrije z dodatnimi znanji– za delo na nuklearno-medicinskem oddelku. Na radiološkemoddelku sta dva zdravnika specialista dodatno usposobljena zamamografsko, ultrazvočno, CT- in MRI-diagnostiko spremembna dojkah. Na odseku in v onkološki ambulanti so še medicinskesestre z dodatno edukacijo za izvajanje postopkov zdravljenja innege bolnic z rakom na dojki. K operirankam redno prihajajo šefizioterapevti, ki so dodatno izobraženi za specifično fizioterapijoteh pacientk. Pri anesteziološki službi v bolnišnici je že vrsto letorganizirana protibolečinska ambulanta, namenjena tudi bolnicamz rakom dojk, če takšno zdravljenje potrebujejo.Odsek za bolezni dojk ima na voljo zadosten posteljni fond (do15 postelj) in v okviru onkološke ambulante še dodatne posteljeza aplikacijo sistemskega zdravljenja. Citostatiki se pripravljajov centralni lekarni bolnišnice.Prostovoljke, organizirane v goriški Sekciji žena po operaciji nadojki, obiščejo operiranke že na oddelku, če si bolnice to želijo.Bolnišnica se nahaja približno na sredini med Bovcem inKoprom, kar je dobra lega za morebitno pokrivanje celotnePrimorske. V sosednji goriški bolnišnici v Italiji, ki je oddaljenamanj kot kilometer, prav tako že dolgo uspešno zdravijobolnice z rakom na dojki. Tudi tam operirajo po metodi BVB,vsako leto pa skupno obravnavajo približno 60 bolnic z rakomna dojki. Ultrazvočne preiskave pazduhe in dojke pri njihizvaja vrhunski, svetovno znani radiolog dr. Rizatto. Imamovse možnosti za poglobljeno sodelovanje z italijanskimi kolegina področju senologije in morebitne skupne projekte, ki bi bililahko vsaj delno financirani prek evropske skupnosti, ki takšnevrste sodelovanja podpira.Pogovori s kolegi iz izolske bolnišnice, da bi se priključili našimnaporom za ustanovitev Sekundarnega centra za bolezni dojk vRevija ISIS - November 201021

Zdr avstvobolnišnici Nova Gorica, v katerem bi lahko aktivno sodelovali,žal niso obrodili sadov. Zagovarjajo svoj sekundarni center, čepravje veliko vprašanje, ali je takšna ureditev smiselna, strokovno inekonomsko upravičena.Več kot tridesetletno delo z bolnicami z boleznimi dojk nam omogočain prinaša določeno izkušenost in znanje na tem področju.Ustanovitev SCBD v tukajšnji bolnišnici podpirajo zdravniki, kiizvajajo diagnostiko bolezni dojk na primarni ravni in ki z njimitesno ter uspešno že dolgo sodelujemo. Ustanovitev SCBD v našibolnišnici podpirajo tudi vsi župani severnoprimorskih občin.Literatura je na voljo pri avtorici.1. antropološka šola na terenu»Po poteh antropoloških populacijskih raziskav v Selški dolini«Maruška VidovičNa Inštitutu za varovanje zdravja RS poteka živahna antropološkaraziskovalna dejavnost, ki je uspešno mednarodna vpeta.Usmerjeno delamo in razvijamo biološko oz. medicinsko antropologijo,ki se vključuje v javno zdravje. Povezuje nas ista raziskovalnaenota »populacija«. Zato smo se odločili, da 1. julija2010 predstavimo način dela in terenske raziskave s pomočjocelodnevne strokovne ekskurzije z vmesnimi predstavitvami poprogramu. Terensko antropološko šolo sem organizirala in vodilaavtorica prispevka. Namenjena je bila zdravnikom in drugimstrokovnjakom na področju javnega zdravja. Povezovanje biološkeantropologije in medicine prispeva k medsebojnemu bogatenjukonceptov in k usmeritvam za načrtovanje preventivnihzdravstvenih akcij ter k razjasnitvam številnih problemov.Selška dolina in v njej živeča populacija je bila izbrana za prve,sodobne antropološke populacijske raziskave v Sloveniji, ki se natem raziskovalnem modelu kontinuirano nadaljujejo in nadgrajujejože drugo desetletje. Njihovo bistvo so dinamična formiranjapopulacijskih karakteristik v času, med evolucijo in v prostoru,v ekološki niši. Pri tem zajemajo vse prepletene proceseoziroma preverjajo vplive več faktorjev ter ugotavljajo genetskevariacije. Vasi zaprte hribovske doline so idealen vzorec tovrstnihraziskav, saj služijo kot »naravni raziskovalni laboratorij«. Antropološkimraziskavam na Inštitutu za varovanje zdravja RS so sevečkrat pridružile tudi tuje raziskovalne skupine ali posameznikiz znanih univerz v Angliji, na Hrvaškem, v Avstraliji in različnihdelov Amerike. Ker reprodukcijsko oz. genetsko izolirane skupinepovsod po Evropi naglo izginevajo, je za biološko antropologijoin medicino zelo pomembno, da so čim prej opravljeneraziskave s tako imenovanim »naravnim eksperimentom«, karzaradi hitrega razvoja komunikacij in modernizacije kmalu nebo več mogoče.Program antropološke šole se je začel v Škofji Loki. Na začetkusmo poudarili holistični raziskovalni pristop, uveljavljen v sodobnibiološko-medicinski antropologiji, ki nudi boljšo uspešnost raziskavin boljše razumevanje problema zaradi vključitve vseh dejavnikov(zgodovinskih, socioloških, medicinskih, ekoloških itd.).Tudi Selška dolina, v kateri živi proučevana populacija, je bilapredstavljena v holističnem kontekstu, njene posebnosti inUdeleženci antropološke šole v Dolenji vasi22 Revija ISIS - November 2010

Zdr avstvopogoji doline, ki so nudili možnosti za prilagoditve in življenjeprvih naseljencev. Ker je pretekla zgodovina populacije ohranjenav genetiki moderne populacije, so bili udeleženci seznanjenitudi z zgodovinskimi kolonizacijami naselitve doline, ki so formiralepopulacijsko in genetsko strukturo.Po opisu doline je bil udeležencem Antropološke šole predstavljenraziskovalni antropološki model devetih vasi (nekaj vasi je vmodelu združenih), ki zajema 5 vasi v dnu doline ob cesti in rekiter 4 podgorske vasi, ki so za biološkomedicinske antropologenajzanimivejše.V Železnikih je bila posebna železarska populacija zgodovinskopredstavljena. Glavni del naše razprave je bil namenjen antropološkomedicinskimposledicam in posebnostim železarske populacije.Izredno slabi življenjski pogoji so vplivali na telesno konstitucijoin zdravstveno stanje prebivalcev. Med drugim obstajajozapisi o velikem številu tuberkuloze in rahitisa, veliki umrljivostidojenčkov ter o splošni in zgodnji umrljivosti žensk, pred 40.letom starosti. Kustos muzeja Jure Rejc nam je z odličnimi maketamiposkušal prikazati težko nočno delo v kovačnicah, kjer sopoleg odraslih delali tudi desetletni otroci ter ženske in doječematere.Na terenski antropološki šoli je bil s posebnim poudarkom prikazangenetski opis populacije Selške doline s pomočjo izsledkovobširnih raziskav in izdelanih modelov. Ozki okviri vasi zaprtehribovske doline in poročnih krogov so ustvarili visoko endogamijo,»zaprtost« v skupnosti, posebno v zgornjem delu doline.Stopnja sorodstva znotraj naselij in med njimi je bila ocenjena zomenjenimi raziskavami, ki imajo biološkogenetske implikacije.Pogosta so bila križanja med sorodniki predvsem v tretjem inčetrtem kolenu (poroke prvih in drugih bratrancev), ker se jezaradi ekonomskih razlogov posvečalo manj pozornosti posledicam,povezanim s konsangvinitetnimi porokami.Predstavljene so bile še druge izbrane končane antropološke raziskavev Selški dolini. Narejena je bila cela množica holističnihpopulacijskih raziskav. Izsledki teh raziskav lahko pojasnijo številnabiološka, genetska, sociološka, kulturna, ekološka in drugadogajanja v populaciji, ki so pomembna ne samo za antropologijo,ampak tudi zaradi povezav z biomedicinskimi znanostmiin s celotnim področjem interesa javnega zdravja. Prispevajo kizvedbi ciljev javnega zdravja, ker pokažejo izhodišča ter smerizdravstvenih intervencij. Izsledki antropoloških raziskav so pomembnitudi zaradi izdelave »referenčnih vrednosti«, tako imenovanihnorm za populacijo adolescentov, odraslih in starejšihoseb, uporabnih v medicinski praksi, če naštejem samo nekajnajosnovnejših povezav.V programu antropološke šole je bil poudarjen tudi pomen biokulturnegapristopa in opisa populacije. Na Sorici je imel slikardomačin Miro Kačar zanimivo predavanje. Nato pa je sledilopredavanje upokojene direktorice šole Jožice Kačar, ki je slikovitoopisala tamkajšnje življenje skozi generacije, domačine, socialnoozadje in spregovorila o posledicah genetske obremenitve,ki se je odražala tudi v slabšem učnem uspehu nekaterih otrok.Zaradi številnih pregrad (zemljepisnih, jezikovnih, socialnih indrugih) so vasi pod Ratitovcem, v zgodovini nemško kolonizirane,predstavljale enoten, zaprt genetski pul in dobro karakterizirajogenetsko izoliranost. Glavni poudarek antropološke šole jebil na »izoliranih populacijah« kot »naravnem eksperimentalnemumodelu«. Praktično in shematsko so bili predstavljeni model»izoliranih populacij« in možnosti za proučevanje mikroevolucijskihprocesov, ki se lahko zgodijo že v nekaj ali celo eni samigeneraciji, ter prednosti za nekatere biomedicinske raziskave,boljšo merljivost, brez motečih interakcij, zanesljivejše informacijeo etiologijah, neobičajni epidemiološki pojavi, višja incidencaredkih bolezni in povečana prevalenca genetskih bolezni itd.Udeleženci antropološke šole so bili seznanjeni z vplivom »genetskegadrifta« (genetskega odstopanja) in »founder efekta«(učinka ustanovitelja) v majhnih izoliranih populacijah, odgovornihtudi za pojav določenih genetskih bolezni. V vaseh, ki sovključene v antropološki raziskovalni model, poteka zadnji dveleti skupaj z Američani tudi raziskava »staranja«. Predstavljenaje bila potekajoča raziskava, ki je velikega nacionalnega pomena.Podobne antropološke šole so v svetu že tradicija in veseli smo,da smo ob našem prvem poskusu dobili toliko pohval in vzpodbud.Po mnenju udeležencev je bila antropološka šola na terenudobro pripravljena, zanimiva in je izpolnila svoj cilj. Pokazala je,da je biološka antropologija eno izmed področij, ki je zelo pomembnoza razumevanje številnih javnozdravstvenih vprašanj;pokazala je ne samo določena nova znanja, teorije in metode,ampak tudi dimenzije njene praktične uporabnosti in interdisciplinarne,sodelovalne pristope.Antropološko šolo na terenu so bogatili tudi prisrčno medsebojnodruženje, živahna izmenjava mnenj in bližje spoznavanje.Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijoGolnik je prejela naziv:»ESMO Designated Center of IntegratedOncology and Palliative Care«Med 18 centri v svetu, ki jim je Evropska zveza za onkologijo(ESMO) letos v Milanu podelila akreditacijo centraodličnosti v celovitosti onkološke in paliativne oskrbe, jebila tudi Univerzitetna klinika Golnik. Kriterij za akreditacijoje izpolnitev 13 specifičnih procesov paliativne oskrbev povezanosti z onkološko obravnavo bolnikov. »V ESMOverjamemo, da je odlična paliativna oskrba moralni in kliničniimperativ,« je povedal David Kerr, predsednik ESMO.Akreditacijo podeljujejo za obdobje treh let in centerzavezujejo k nadaljevanju razvijanja organizirane paliativneoskrbe kot sestavnega dela obravnave onkoloških bolnikov.Tanja Čufer, Urška Lunder24 Revija ISIS - November 2010

IntervjuDr. ZdenkaČebašek TravnikVaruhinjačlovekovihpravic v RSNina MaziDr. Zdenka Čebašek travnik, dr. med., se je po maturi na gimnazijiv Murski Soboti odločila za študij splošne medicinena Medicinski fakulteti v Ljubljani.1979 – končala študij medicine na Medicinski Fakulteti vLjubljani in začela delati kot splošna zdravnica v MurskiSoboti.1981–1987 – specializacija iz psihiatrije v Psihiatrični bolnišniciVojnik in Psihiatrični kliniki Ljubljana.1993 – magistrirala na Medicinski fakulteti v Zagrebu.1994 – diplomirala na Univerzi Johns Hopkins v Baltimoru,ZDA, na temo zloraba substanc.1997 – diplomirala še na temo Sistemska družinska terapijana Inštitutu za družinsko terapijo v Londonu.1998 – doktorat znanosti na Medicinski fakulteti v Ljubljani.1995–2000 – vodja centra za zdravljenje odvisnih od alkoholana Psihiatrični kliniki v Ljubljani.2000 – prevzela strokovno vodenje Kliničnega oddelka zamentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani.2004 – vršilka dolžnosti direktorja Psihiatrične klinike vLjubljani, še istega leta pa je postala pomočnica strokovnegadirektorja Psihiatrične klinike v Ljubljani, odgovorna zapodročje izobraževanja.2006 – 20. decembra so jo poslanci z absolutno večino – s 64glasovi za in z nobenim proti, izvolili za varuhinjo človekovihpravic.2007 – 22. februarja nastopila šestletni mandat v vlogi varuhinječlovekovih pravic.1. Kako opredeljujete svoje zdajšnje delo? (Kotposlanstvo, servis za državljane, prizadevanjeza demokracijo, skrb za uveljavljanje pravnedržave, zagotavljanje socialne platforme ...) Jekoncept dela bolj politične, človekoljubne, strokovne(pravne) narave ali nekje vmes?Delo varuhinje človekovih pravic opredeljujem v prvi vrsti kotposlanstvo, institucija, ki jo vodim in predstavljam (varuh človekovihpravic RS), opravlja tudi določen servis za vse prebivalceSlovenije, ne le za državljane. Koncept varuhovega dela je izrazitonepolitične narave, temelji na spoštovanju človekovih pravic intemeljnih svoboščin ob upoštevanju nacionalne zakonodaje inmednarodnih pravnih dokumentov ter načela pravičnosti.2. Vas je imenovanje za varuhinjo človekovihpravic v RS presenetilo ali ste si te funkcije želeli,jo načrtovali oziroma se mogoče celo potegovalizanjo? To razumete predvsem kot čast in privilegijali dolžnost in odgovornost?Revija ISIS - November 201025

IntervjuProtokolarni sprejem (vir: arhiv dr. Zdenke Čebašek Travnik)To vprašanje terja nekoliko daljši odgovor. O tej funkciji semzačela razmišljati šele, ko me je k temu spodbudil pred kratkimpreminuli primarij Jože Felc, psihiater in pisatelj. Vsi, ki smoga osebno poznali, vemo, da je bil resnična avtoriteta – tako postrokovni, kot po človeški plati. Zelo ga bom pogrešala. Čepravnikoli nisva bila prijatelja ali bližnja sodelavca, naju je vezalomedsebojno spoštovanje in nekaj tiste osebne naklonjenosti, kiomogoči iskreno sporazumevanje. On je bil torej prvi, ki me jeprepričeval, da bi bila primerna za to funkcijo. Vzela sem si nekajdni časa za premislek in za mnenje svojih bližnjih. Potem semdala svoj pristanek na kandidaturo, tudi z mislijo, da je bolj malomožnosti, da bi me takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšekizbral izmed skoraj 30 kandidatov. A se je zgodilo prav to intudi državni zbor me je potrdil s 64 glasovi in nobenim proti. Zaizvolitev varuha je potrebna absolutna dvotretjinska večina, to jevsaj 60 glasov poslancev in je hkrati tudi edina funkcija v državi,ki potrebuje tako visoko soglasje. Šele v trenutku dajanja prisegesem se v polnosti zavedala, da gre za veliko dolžnost in odgovornost,ki bo zaznamovala moje nadaljnje življenje.3. Se je bilo težko posloviti od aktivnega udejstvovanjav psihiatriji oziroma v medicini? Seiz frekventne ambulante preseliti v ‘udobno invarno’ pisarno? Je to zahtevalo naporno preobrazboiz zdravnice v birokratinjo? (Marsikdoje prepričan, da so v kompleksnih razmerah, vkaterih se nahajamo, psihiatri najbolj/edino primerniza opravljanje pomembnih funkcij v politikiin v družbi.)Težko se je bilo posloviti od dela v psihiatriji, predvsem od pacientovin od izobraževalne dejavnosti, ki sem jo vodila v okviruPsihiatrične klinike Ljubljana. A v resnici ni tako velikih razlikmed mojim prejšnjim in sedanjim delom, saj se tudi kot varuhinjasrečujem z ljudmi v stiski in jim skušam pomagati. Prepričanasem, da delo varuha človekovih pravic ni in ne sme biti birokratsko.Sama veliko delam tudi na terenu, poslujemo na različnihkoncih Slovenije, obiskujemo ustanove, kot so domovi za starejše,vzgojno varstveni zavodi, zapori, psihiatrične bolnišnice intudi druge lokacije, kjer prihaja ali bi lahko prihajalo do kršitevčlovekovih pravic. Moje delo je zelo raznoliko in hkrati na očehjavnosti. Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila z delom v psihiatriji,predvsem razumevanje medosebnih odnosov, so mi v velikopomoč tudi pri reševanju pobud, ki jih dobivam kot varuhinja. Ase nikakor ne morem pridružiti mnenju, da smo psihiatri najboljprimerni za opravljanje pomembnih funkcij.4. Vam znanje, izkušnje in kompetence, ki ste sijih pridobili v medicini, danes koristijo oziromazadoščajo? Se je tudi v vašem primeru potrdilamultifunkcionalnost medicinske izobrazbe? Kateregaznanja/izkušenj vam najbolj primanjkuje?Kje in kako si jih pridobivate?Včasih imam res občutek, kot da sem se vse življenje nekakopripravljala na to funkcijo. Znanje medicine, pa tudi poznavanje26 Revija ISIS - November 2010

Intervjuzdravstvenega sistema so nedvomno moje prednosti. Tudiizkušnje, ki sem si jih pridobila kot sodna izvedenka in predavateljicana različnih stopnjah izobraževanja, so dobrodošle. Vzačetku mandata sem pogrešala pravniško znanje. a sem kmaluspoznala, da so lahko zanesem na pravniško znanje svojihnamestnikov, ki so vsi pravniki. Kasneje sem pogrešala še znanjein veščine s področja sodelovanja z mediji. Zdi se mi, da tudi tupočasi napredujem ...5. Kaj je v kurikulumu varuha najbolj spodbudno,prijetno in privlačno in kaj najbolj naporno,neprijeteno in neobetavno? Kako se spoprijematez najbolj zahtevnimi poklicnimi izzivi? Imatedovolj pooblastil in pristojnosti za uspešnodelovanje? Je odgovornost primerljiva s tisto vzdravniškem poklicu?Pristojnosti nam določa Zakon o varuhu človekovih pravic.Zakon, ki je star že več kot 15 let, je bil dobro pripravljen, sajse je do sedaj spremenil le v določitvi (občutnem zmanjšanju)plače varuha in namestnikov. Uspešnost varuhovega dela jetežko meriti, potrebna bi bila obsežna analiza o tem, kaj vse seje na podlagi varuhovih priporočil doslej spremenilo. Delovanjevaruha človekovih pravic RS (varuh) izhaja iz pobud, kijih prejmemo od posameznikov ali skupin. Teh pobud sevedani mogoče načrtovati, saj so odraz konkretnih težav, nastalih vodnosu med posameznikom in delovanjem državnega organa,organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil.Pobude preučimo, pridobimo informacije tudi od kritiziranihorganov ali ustanov in ocenimo, ali so ti res kršili človekovepravice. Če so, je bila pobuda utemeljena in takih je četrtinaod približno 3000 letno. Kršitelju predlagamo, da se do ugotovljenenapake opredeli in jo v najkrajšem času popravi. Polegobravnave pobud pa se ukvarjamo tudi s širšimi vprašanji,pomembnimi za varovanje človekovih pravic. Te izbere aktualnivaruh in jih opredeli kot svoje prioritete, v okviru katerihlahko izvaja projekte, strokovne konference, izdaja publikacijein podobno. Moje prioritete so pravice otrok, starejših ljudi ininvalidnih oziroma hendikepiranih. Med pojavi pa dodatnopozornost posvečam revščini, nasilju in onesnaževanju okolja.Pri delu mi pomagajo štirje namestniki in približno dvajsetstrokovnih delavcev oziroma svetovalcev iz zelo različnihpodročij. Naša odgovornost se razlikuje od zdravnikove, kije vezana na točno določene postopke, od katerih je odvisnozdravje in življenje posameznika. Sama pa sem osebnoodgovorna za to, da delo institucije poteka v skladu z zakonodajoin za predstavljanje našega dela v javnosti. To, kar jeprimerljivo z zdravniškim delom, pa so obremenitve. Gre zavelik obseg dela, predvsem pa za soočanje s stiskami pobudnikovin nemočjo, da bi te stiske z našimi intervencijami lahkovedno omilili. Podobno je tudi timsko delo, saj se v reševanjeposameznih pobud morajo vključevati različni strokovnjaki(pravniki, socialni delavci, psihologi, pedagogi in drugi). Primerljivje tudi prijeten občutek ob zahvali pobudnika.6. Kako ocenjujete sodelovanje vašega Urada zvaruhi pravic pacientov v naši državi? So ti dovoljodločni in prodorni v skrbi za dostojanstvenoobravnavo in kakovostno življenje uporabnikovzdravstvenih proizvodov in storitev?Dovolite mi, da pojasnim, da varuh človekovih pravic RS niurad (urade običajno imenuje vlada in so v njeni pristojnosti),temveč neodvisna, z ustavo določena institucija. V Sloveniji smodoslej imeli le eno varuhinjo bolnikovih pravic, gospo MagdoŽezlina v Mariboru, vi pa imate verjetno v mislih zastopnikepacientovih pravic, ki delujejo po Zakonu o pacientovih pravicahin imajo točno določene naloge in pooblastila. Vsi so dolžniporočati varuhu človekovih pravic, zato imam pregled nadnjihovim delom. Prve ocene kažejo, da delujejo v pravi smeri,potrebujejo pa še veliko znanja in izkušenj, da bodo podobnouspešni, kot je bila gospa Žezlina – čeprav so njihova pooblastiladrugačna od varuha bolnikovih pravic, ki ga ima edinomestna občina Maribor.7. Človekove pravice so v vsaki državi in mednarodnemprostoru neločljivo povezane oziromapogojene z demokracijo – z uresničevanjem in sspoštovanjem človekovih pravic in svoboščin. Tepa so odvisne tudi od integritete, socioekonomskein varnostne situacije posameznika, družine,države in družbe na splošno. Kakšne so razmerena tem področju v Sloveniji? Kaj je nujno potrebnorevizije, posodobitve in izboljšave? V čemsmo dobri, mogoče celo najboljši?O tem, kakšno je stanje na področju človekovih pravic, mora varuhvsako leto poročati državnemu zboru. To naredimo s pomočjoletnega poročila, sestavljenega iz vsebinskega dela posameznihpodročij, nekaterih obravnavanih primerov in varuhovih priporočil,do katerih se mora državni zbor opredeliti. Gre za obsežnopublikacijo, dostopno tudi na naši spletni strani www.varuh-rs.si.Ureditev varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je specifičnaza vsako državo, zato neposredne primerjave med državaminiso mogoče, niti smiselne. Prav zato je Svet za človekove pravicepri Organizaciji združenih narodov sprejel nov način preverjanjastanja s pomočjo univerzalnih periodičnih poročil, s pomočjokaterih bo spremljal napredek posamezne države v določenemčasovnem odbobju. Slovenija je bila obravnavana letos in dobilaskoraj sto priporočil za izboljšave. Čez štiri leta se bo ugotavljalo, vkolikšni meri so bila ta priporočila uresničena. Dokumenti o temso dostopni na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve.8. Uresničevanje demokratičnih načel ter spoštovanjein uveljavljanje človekovih pravic sta predpogojaza kakovost, integriteto in odličnost življenjaz vseh perspektiv. Je kakovost življenja v našidržavi po vaši oceni ustrezna? Kako bi jo lahko šeizboljšali? Nam za to primanjkuje denarja (gmotnasredstva) ali predvsem srca in razuma?Revija ISIS - November 201027

IntervjuVprašanje, kot ga zastavljate, potrebuje obsežnejši odgovor, kotga lahko podam v okviru tega pogovora. Spoštovanje človekovihpravic in temeljnih svoboščin je v tesno povezano z odnosommed posameznikom in državo, zato nosi močno političnokonotacijo, vendar neposredna povezava med demokracijo inspoštovanjem človekovih pravic ni tako samoumevna, kot sezdi na prvi pogled. Če primerjamo na primer Združene državeAmerike in Iran, imata obe državi v veljavi smrtno kazen, ki joobe tudi izvajata. Sama ocenjujem, da je največja grožnja človekovihpravicam izguba oziroma zmanjšanje pomena osnovnihčloveških vrednot, kot so medsebojno spoštovanje, nenasiljein solidarnost. Kako je s temi vrednotami v Sloveniji, pa lahkooceni vsak sam.9. Kateri segmenti prebivalstva so pri nasnajbolj ogroženi? Kdo se najpogosteje obračana vas – prihaja po nasvet in pomoč? (So mednjimi tudi zdravniki/izvajalci in bolniki/uporabnikizdravstvenih storitev?)Verjetno imate v mislih ogroženost na področju človekovih pravic.V Sloveniji nimamo nacionalne inštitucije, ki bi se ukvarjalas tem, katere skupine prebivalstva so najbolj ogrožene. Varuhnima pooblastil, niti kadrovskih možnosti, da bi izvajal tovrstneanalize ogroženosti. Ker varuh pri obravnavi pobud spoštujezaupnost postopka, o pobudnikih ne vodi baze podatkov, izkatere bi bilo mogoče razbrati njihove osebne ali demografskepodatke. Iz neposrednega dela s pobudniki pa vem, da so mednjimi tudi zdravniki in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, paseveda pacienti.10. V kakšnih zadevah najpogosteje posredujete?S katerimi organi/ustanovami/področjinajpogosteje in najbolje sodelujete? Ali svojaprizadevanja ocenjujete za uspešna? Na kaj stenajbolj ponosni in kaj vas najbolj skrbi?Obširne odgovore na ta vprašanja lahko vsakdo dobi v našemletnem poročilu, kjer smo letos dodali tudi statistični pregledutemeljenosti pobud po področjih. Sodelovanje varuha jevezano na tiste državne organe, organe lokalnih skupnosti alinosilce javnih pooblastil, s področja katerih dobivamo pobude.Spisek tistih, s katerimi dobro sodelujemo, je dolg, podobno kotseznam tistih, s katerimi imamo komunkacijske težave. Kljubtemu ocenjujem, da smo v naših prizadevanjih uspešni. Na zadnjevprašanje pa je težko odgovoriti, zdi se mi podobno, kot bime vprašali, na ozdravitev katerega pacienta sem (bila) najboljponosna in za katerega me najbolj skrbi. Kot sem si v preteklostiprizadevala narediti najboljše za vsakega pacienta, tako zdajobravnavam vse pobude.11. Se vam je v vlogi varuhinje razkrila novapodoba/dimenzija slovenske duše ali pa so vašeizkušnje z ljudmi skladne s predstavo, ki ste si joizoblikovali v zdravstvu?Lahko rečem, da sem nekoliko spremenila svojo predstavo o“podobi slovenske duše”, predvsem na področju pravosodje inpolitike. A o tem bom morda laže spregovorila kdaj po koncusvojega mandata varuhinje.12. Ste zadovoljni s kadrovsko zasedbo v vašiustanovi? Kaj je pri sodelavcih za vas najpomembnejše?Upoštevate, da sta znanje/IQ, značaj/EQ,socialna inteligenca/SQ pri kadrovskipresoji enakovredni kategoriji?Smo neodvisna državna ustanova, ki pa izbira nove kadre vskladu z veljavno zakonodajo. Dejansko se na razpise za prostadelovna mesta vedno prijavi veliko kandidatov. Izbor opravikomisija na podlagi vnaprej pripravljenih kriterijev. Med temipa ni IQ, EQ in SQ, vendar komisija poskuša oceniti tudi tedimenzije kandidata. Vsi novozaposleni pa gredo skozi preskusnodobo, ko je veliko več priložnosti za oceno o tem, kako sezaposleni znajde v odnosu do pobudnikov, do sodelavcev in donadrejenih. V primeru, da ta odnos odstopa od pričakovanega,se o tem pogovorimo in ustrezno ukrepamo.13. Nedavne zagate glede novele zakona o sistemuplač v javnem sektorju, s katero se meddrugim znižuje plačilo za delo v dežurstvu, sopovzročilo veliko vznemirjenja in žolčnih odzivov.Kakšen je vaš odnos do administrativnegaurejanja tovrstnih zadev, brez soglasja zdravnikov?Ste bili v tem primeru na strani kolegovzdravnikov ali vlade? Si mogoče prizadevate (p-)ostati nevtralni, čeprav vam srce bije za stan,kateremu pripadate?Kot varuhinja človekovih pravic sem dala prisego, da bom prisvojem delu spoštovala ustavo in veljavno zakonodajo in dabom pri svojem delu vestna in nepristranska, se pravi da mojapoklicna pripadnost ne bo vplivala na moja mnenja. V primeruumika soglasij za delo preko polnega delovnega časa sem javnoopozarjala, da imajo zdravniki pravico, da delajo le toliko,kot jim to nalaga zakonodaja, torej enako kot drugi zaposleni.Da imajo tudi njihove družine, predvsem otroci, pravico, da znjimi preživijo del svojega prostega časa. Vsakemu načrtovalcudelovanja zdravstvenega sistema je znano, koliko kadrov jepotrebnih, da ta deluje. Ti kadri so lahko resnični ljudje ali pafiktivni, “iz ur”. In zdi se mi, da je politika to dvoje pomešala.Javno sem tudi opozorila, da bo umik zdravniških soglasij zaprekomerno delo nedvomno povzročil motnje v delovanjuzdravstvenega sistema. Nekateri so govorili o “beli stavki”,vendar se umik soglasij bistveno razlikuje od stavke, ki morapotekati pod jasno določenimi pogoji. Umik soglasij – če bizdravniki na njem vztrajali dalj časa, bi postal neobvladljivproblem, česar se je zavedla tudi oblast. Ob tem dogajanju paso se se tudi zdravniki začeli zavedati svojih pravic in ugotovili,da lahko tudi oni živijo z manjšimi obremenitvami.Nisem seznanjena z dinamiko vračanja soglasij, a posameznikolegi so mi povedali, da jih ne bodo vrnili, saj so spoznali,28 Revija ISIS - November 2010

IntervjuSkupna izjava z ministrom Marušičem po srečanju, 13. 7. 2010 (vir: arhiv dr. Zdenke Čebašek Travnik)da je življenje še kaj drugega kot hitenje od enega do drugegadežurstva. V tem primeru moram torej ocenjevati morebitnekršitve pravic iz delovne zakonodaje (za zdravnike), po drugistrani pa pravico do zdravstvenega varstva, ki jo zagotavljaustava (za bolnike). Pri pobudah, ki bi jih varuh dobil v temprimeru, je naše mnenje odvisno od tega, na katero pravico sepobudnik sklicuje, nikakor pa varuh ne more odrejati, kaj jekdo dolžan storiti, niti reševati nastale situacije.14. Sodite med zagovornike ‘stavke belih halj’ ali paste bolj naklonjeni odločnim pogajanjem brez figev žepu? Menite, da bi zdravniška stavka resničnopovzročila veliko več težav in zapletov – škodekot koristi? Kdo bi lahko tovrstne nesporazume ineskalacije nezadovoljstva pravočasno preprečil?Vprašanje stavke zdravnikov ima več dimenzij. Nedvomnoimamo tudi zdravniki pravico do stavke, čeprav zanjo veljajodoločene omejitve, pogojene z našim delom in poslanstvom.Sama ne sodim med zagovornike stavke, a hkrati razumem, dav določenih situacijah predstavlja učinkovit pritisk za določenespremembe. Homeostaza, o kateri smo se učili pri fiziologiji,nam pove, kaj se mora zgoditi, da se zamaje ravnovesje sistema.A to zamajano ravnovesje zdravstvenega sistema pravilomavpliva na zdravje ljudi, ki pa ne odločajo o pravicah zdravnikov,vsaj ne neposredno. Zapletom in škodi se v primeru stavke neda izogniti. Zato sem prepričana, da bi morala izvršna oblastravnati bolj modro in ne vleči potez brez dobre analize predvidenihposledic.15. Kako argumentirate dejstvo, da zdravniki kottemeljni steber zdravstvenega sistema v Slovenijinimamo možnosti dejavno in konstruktivno sodelovativ zdravstvenih reformah? Zakaj se MZin vlada ne more sprijazniti z imperativom enakopravnegapartnerstva, spoštljivega sodelovanjain uglajenega dogovarjanja brez ‚nizkih udarcev‘?To so politična vprašanja, na katera kot varuhinja ne morem inne želim odgovarjati. Rada pa bi omenila, da smo zdravniki, patudi drugi zdravstveni delavci, premalo angažirani v pripravizdravstvenih reform tudi zaradi tega, ker dajemo prednost svojemustrokovnemu delu pred političnim udejstvovanjem. Težkopa bi rekla, da nimamo možnosti dejavno in konstruktivnosodelovati pri pripravi zdravstvenih reform.– Sodelujemo že, vprašanje pa je, ali se naš glassliši in naše pripombe dejansko upoštevajo.Politična participacija je načeloma dosegljiva, res pa je, da jeza vstop v krog odločevalcev potreben dodaten napor, pa tudipoenotenje znotraj stroke.16. Ali ste v času zagat, ki so nastale med umikomsoglasij medicusov nadurno delo, v Uraduzaznali večje število obiskov in intervencij? Sose na vas pogosteje obračali zdravniki/njihovinajbližji ali bolniki in njihovi svojci? Kako lahkosami konkretno pripomorete h ‚gašenju požarovv zdravstvu‘? Je tovrstna svetovalna vlogavaruha zadostna?Revija ISIS - November 201029

IntervjuV omenjenem obdobju pri varuhu nismo zaznali povečanegaštevila pobud s strani pacientov, se je pa z vprašanji na nasobrnilo nekaj zdravnikov, ki smo jim dali ustrezna pojasnila.Varuh ne more prispevati h gašenju požarov v zdravstvu, sajnima izvršilne moči. S svojimi intervencijami lahko pomagamoizoblikovati stališča vpletenih, jih spodbuditi k dialogu alimediaciji. To smo v preteklosti tudi naredili, večjih pristojnostipa varuh po zakonu nima.– Ali se v RS obeta kakšna institucionalnanovost na področju varovanja človekovih pravic(ombudsman za pacientove pravice, za otroke)?Menim, da v Sloveniji ni nujno, da bi imeli posebne ombudsmane,saj varuh deluje na vseh področjih. Uvajanje posebnihombudsmanvn ni opravičljivo ne iz ekonomskih, ne iz vsebinskihrazlogov, pa tudi sicer večje države od Slovenije ombudsmanskeslužbe združujejo, saj so tako lahko bolj učinkovite.17. Zaradi pomanjkanja zdravnikov je veliko nadurpri medicusih običajna praksa. Imate kak inovativenpredlog za preprečevanje negativnih posledicaktualnega kadrovskega primanjkljaja in striktnegavarčevanja? Kako pa kot zdravnica?To je vprašanje za zdravstveno politiko. Kot varuhinja spremljamdogajanje, predvsem s stališča zagotavljanja pravicpacientov in zdravstvenega osebja.– Kaj pa kot zdravnica?Kot zdravnica se zavzemam za strokovno analizo (medicinskoin organizacijsko) in na podlagi rezultatov te analize prerazporeditevrazpoložljivih kadrov ter več možnosti za zaposlovanjezdravnikov iz tujine.18. Je v zdravstvu res potrebno nenehno invedno intenzivneje varčevati? Kje je meja zategovanjapasu – kaj je sploh še sprejemljivo indopustno? Menite, da bo kmalu nastopil trenutek,ko se lahko sistem sesuje in pogrezne samvase? Kdo mora to nevarnost prvi zaznati inukrepati, preden se zadeve postavijo na glavo?Tudi to so bolj vprašanja za ministra za zdravje. Seveda pozornospremljam, kako se spreminja dostopnost do zdravstvenihstoritev in z ugotovitvami seznanjam oblast in javnost. Dejstvoje, da se je ta dostopnost zmanjšala in zelo neenakomerno porazdelila.To me resnično skrbi, kot zdravnico in kot varuhinjočlovekovih pravic.Bo zaskrbljenosti sledila konkretna akcija?Kako boste ukrepali?Varuh človekovih pravic nima izvršilne moči, zato razen dajanjaopozoril in priporočil odgovornim, ne more ukrepati. Izvršilnamoč je v nasprotju z doktrino delovanja ombudsmanov, katerihnaloga je odkrivati nepravilnosti v odnosu med posameznikomin delovanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti inustanov s pooblastili in na te nepravilnosti opozarjati izvršilnooblast. Ta pa se na varuhova opozorila različno odziva. Kadarodziva ni, svoja opozorila ponavljamo, tudi s pomočjo medijev.19. Glavnina slovenskih zdravnikov je pri svojemzahtevnem poslanstvu preobremenjena? Ste vi danesbolj zaposleni in obremenjeni kot prej, v časusvojega dejavnega zdravniškega kurikuluma?Časovne obremenitve so zdaj dejansko večje, saj funkcionarjinimamo klasičnega delovnega časa. Poleg obveznosti iz osnovnedejavnosti so tu še številni protokolarni dogodki in javninastopi, ko se zgodi, da porabim cel delovni dan za enournosrečanje na drugem koncu Slovenije. Vendar pa je tudi delo vpisarni zelo obsežno: vsak dan osebno pregledam vse pobude,ki pridejo na naslov varuha in skrbno preberem vsa mnenja,ki jih pripravijo moji strokovni sodelavci, imam sestanke zministri in drugimi državnimi organi, z nevladnimi organizacijami,s tujimi delegacijami, dajem izjave za javnost in intervjuje,skupaj s člani kolegija pripravljam stališča o določenihvprašanjih, ob tem se ukvarjam še z notranjo organizacijo insodelujem na strokovnih sestankih. Veliko se posvečam tudipripravi letnih poročil in drugih publikacij, ki jih izdajamo.20. Kaj je najbolj problematično in skrb vzbujajočena slovenski zdravstveni sceni? Je po vaši oceni vnašem zdravstvu res ključno pomanjkanje denarjaali pa je veliko bolj problematično pomanjkanjespoštljive, razumljive komunikacije in odkritega,konstruktivnega sodelovanja, odsotnost vrednotin idealov ter pomanjkanje človečnosti?Zdravstveni sistem zdaj lahko opazujem iz meta pozicije, sajv času mandata ne delam kot zdravnica in tudi nisem članicanobenega zdravniškega združenja. Sistem pa dobro poznam,saj sem med drugim opravljala tudi nadzorniško in izvedenskodelo. Zato lahko pritrdim, da je bolj kot pomanjkanje denarjaškodljivo pomanjkanje ustrezne komunikacije na vseh ravneh inmed vsemi poklici v zdravstvu. O tem, kako naše izobraževalneustanove vključujejo komunikacijo v svoje študijske programe,smo pri varuhu naredili manjšo raziskavo. Bili smo zelo veseli,ker smo prejeli odgovore od vseh naslovnikov, a manj zadovoljni,ko smo opravili analizo odgovorov. Ugotovili smo, dav Sloveniji nimamo enotne doktrine o tem, kako usposobitistrokovnjake v zdravstvu na področju komunikacije, še manj otem, kako naj ravnajo v primerih napak. Ena od mojih sedanjihsodelavk se raziskovalno ukvarja z vprašanjem vrednot pri zdravstvenihdelavcih. Ko bodo znani rezultati, bom lahko povedalakaj več.Tega se že veselimo.21. Kakšen je vaš recept za premagovanje in odpravljanjekrize zaupanja, ki se je med zdravnikiin bolniki pa tudi med medicusi samimi in njihovimisodelavci v skrb vzbujajočih razsežnostihpojavila v zadnjih mesecih?30 Revija ISIS - November 2010

IntervjuTo je obsežno vprašanje, ki bi se ga morali lotiti na sistemskinačin. Prvi pomemben korak v to smer je bil narejen. Seznanjenasem s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami o medpoklicnemsodelovanju v zdravstvu (predvsem med zdravniki inmedicinskimi sestrami), nimam pa podatkov o tem, ali in kakose ugotovitve teh raziskav implementirajo v praksi. Treba bi bilotudi ugotoviti, na kakšen način vplivajo dejanja ene poklicneskupine na delovanje druge, kako se obravnavajo napake, kakošikaniranje in trpinčenje na delovnem mestu in kako vse to vplivana delo s pacienti. Ko bi to ugotovili, bi lahko pripravili tudi»recept« za premagovanje krize zaupanja.Recepta sicer res še ni, kaj pa kakšen koristennamig na to temo?Nekaj takšnih namigov že uresničujem tudi v vlogi varuhinje.Skupaj z Visoko zdravstveno šolo v Celju pripravljamo posvetna temo Pravice in oskrba umirajočih, kjer bomo to temoosvetlili strokovnjaki različnih strok, ki se že tudi združujemo vtimih. Kot predavateljica študentom medicine in višjih zdravstvenihšol in fakultet skušam prikazati pomen sodelovanjamed različnimi poklicnimi skupinami.22. Kako ocenjujete stanje na področju duševnegazdravja v Sloveniji? Kaj je na tem področjudobrega in kaj skrb vzbujajočega – potrebnegačimprejšnje intervencije?Največji problem je ta čas neenaka možnost dostopa dopsihiatrične strokovne pomoči – v Sloveniji imamo glede teganedopustne razlike. Kolikor sem v stiku s samo stroko, se ta razvijapodobno kot v tujini, tudi vprašanje skupnostne psihiatrijedobiva vedno bolj jasno podobo in uresničitev. Probleme vidimv pomanjkanju strokovnjakov, predvsem na področju obravnavedemence, čakalne dobe so nedopustno dolge, možnosti zaobravnavo na domu pa odločno preskromne.23. Aktualni zakon o duševnem zdravju, ki gaima veliko strokovnjakov za ‘katastrofalnega’,tudi vam vzbuja pomisleke in skrbi. Ga je trebarevidirati? Bo zadostovala strokovna recenzijain dopolnitev ali bi ga bilo bolje sestaviti nanovo (dotlej pa uporabljati starega)? Kako se vzdajšnjih zakonskih okvirih znajde psihiatričnastroka? Lahko učinkovito obvladuje razmerein rešuje problematiko na področju duševnegazdravja?Kot problematično vidim tudi izvajanje Zakona o duševnemzdravju, o čemer sem se že večkrat oglasila tako v strokovnikot v splošni javnosti. Zakon bo treba revidirati v najkrajšemčasu oziroma se odločiti ali bo šel v spremembe ali ga bo trebanapisati na novo. Pri Ministrstvu za zdravje že delajo analizo,rezultate pričakujem kmalu.– Kaj pa medikalizacija duševnega zdravja?Glede na meni dostopne podatke smo primerljivi z ostalimievropskimi državami in tega ne vidim kot poseben problem.24. Za Slovence je zdravje že dolgo najpomembnejšavrednota pa tudi ena ključnih ekonomskihin socialnih kategorij. Bi morali – upoštevajočdejstvo, da perspektiva države temelji na zdravih,sposobnih in zadovoljnih prebivalcih –zdravje uvrstiti med državotvorne resorje?Na to vprašanje pa ne znam odgovoriti, pa ne le zaradi tega, kerzveni »politično«. Bojim se, da prinaša tak pogled na zdravjenevarnost za vse tiste, ki ne bodo nikoli zdravi, sposobni inzadovoljni, a bodo kljub temu živeli med nami. Poudarjanjezdravja kot absolutno zaželene lastnosti lahko deluje izključevalnoza vse, ki tega kriterija ne izpolnjujejo.– Tokrat je vse skupaj mišljeno predvsem vključevalno,na osnovi sodelovanja, vzajemnosti insolidarnosti, kar v praksi pomeni, da zdravi spodbujajobolne in nemočne, jim pomagajo (moralno,finančno) in (po potrebi) tudi skrbijo zanje.25. Si zdravniki premalo prizadevamo, da bi zdravstvokončno prevzelo pomembno vlogo pri strokovnihpa tudi političnih in družbenih odločitvah?Za oceno o tem bi morali povprašati zdravnike in politike ali šebolje, zdravnike-politike. Gre tudi za vprašanje o tem, koliki delčasa in energije naj bi zdravniki posvetili svojemu strokovnemudelu in koliko politiki. Pomembno pa se mi zdi, da je ministerza zdravje močna politična osebnost in da ima zares dobresodelavce, ki pripravljajo predloge za strokovne in tudi političneodločitve.– Zdravstvo se sicer ne more izogniti vplivu politike,a ključni ostajata strokovnost in človečnost.Bojim se, da tisti zdravniki, ki na prvo mesto postavljamo človečnostin potrebo po iskreni komunikaciji s pacienti, izgubljamoveljavo in da so cele generacije študentov izgubile možnostza bolj poglobljeno izobraževanje na tem področju.26. Za uspeh je na začetku ključen pogum, njemuob bok stopata odločnost in potrpežljivost,šele nato pridejo na vrsto znanje, izkušnje inkompetence ter denar. Menite, da zdravnikom inzdravstvenim delavcem primanjkuje poguma inprodornosti, odločnosti in potrpežljivosti?Moja splošna ocena bi bila, da zdravnikom omenjenih vrlin nemanjka. A dvomim, da so v posameznih okoljih vedno dobrosprejete in da z njimi dosežejo načrtovane spremembe. Tudi otem bi bilo zanimivo opraviti anketo …– Katera lastnost/vrlina je po vaši presoji odločilnaza uspešno in učinkovito delovanje varuhačlovekovih pravic? Kaj pa je ključno za dobregazdravnika?Za varuha je pomemben občutek za pravičnost in sposobnost zatimsko delo z različnimi ljudmi, za zdravnika pa na prvo mestopostavljam sposobnost razumevanja človeka kot celostnega bitja.Revija ISIS - November 201031

IntervjuDr. Zdenka Čebašek Travnik, ombudsmanka pri delu v svojipisarni (foto: Nina Mazi)27. Katere so ključne naloge, ki slovensko zdravstvočakajo v bližnji in daljni prihodnosti? Jihbomo sposobni in zmožni optimalno opraviti?Kako se lahko na nanje učinkovito pripravimo?Na katere pasti moramo biti posebej pozorni?Kot ključne naloge vidim omogočiti dostopnost do zdravstvenihstoritev vsem ljudem, ne glede na njihov ekonomskihpoložaj in povečati obseg preventivnih programov, v katere bi semoralo vključiti več ljudi. Vendar to niso naloge, ki bi jih lahkoopravila medicina sama, temveč je nujno potrebno sodelovanjedrugih strok. Moramo zagotoviti, da bo učenje ustrezne komunikacijedobilo enakovredno mesto med študijskimi vsebinamiza poklice v zdravstvu. Če se to ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti,bodo vsa druga vlaganja v to področje manj uspešna.28. Je profitna naravnanost za zdravstvenisektor koristna ali škodljiva? V kolikšni meri jepotrebna, do kod je po vaši oceni še sprejemljivain dopustna? Kakšno naj bi bilo v urejenemzdravstvu razmerje med poslom in socialo, medprostovoljnostjo in obveznostjo?Mislim, da nisem prava oseba za odgovore na ta vprašanja, sajse s tem področjem nisem podrobneje ukvarjala. Vem le, dabi večje vključevanje prostovoljcev lahko bistveno izboljšalopoložaj pacientov, predvsem tistim, ki so kronično bolni aligibalno ovirani.29. Kakšen je vaš odnos do aktualne stavkejavnega sektorja? Ste na to temo v Uradu že dobilikako pobudo, vprašanje, pritožbo? Kako jenapetost med javnimi uslužbenci in vlado mogočerešiti na prijazen način in zagotoviti ‘win-win’zaključek pogajanj?V zvezi s stavko javnega sektorja smo takoj v začetku stavke,24.9.2010, dali javno izjavo, »Stališče in priporočila varuha obstavki delavcev javnega sektorja«, ki je dostopna na spletu: Obnapovedani stavki delavcev javnega sektorja varuh človekovihpravic Republike Slovenije (varuh) opozarja, da organizacijo inizvajanje stavke še zmeraj ureja zakon bivše države iz leta 1991,ki bi ga morali nujno posodobiti.V vseh področnih zakonih bi morali natančneje predpisatioziroma opredeliti storitve, ki morajo biti opravljene tudi v časustavke. Pravica do stavke namreč ne sme nesorazmerno posegativ pravice drugih ali celo onemogočati njihovega uveljavljanja.Stavkovni ukrepi morajo biti uperjeni zoper tistega, ki zaposlenimkrši njihove pravice, ne pa neposredno prizadeti vseh ljudi,uporabnikov javnih služb in storitev.Zato varuh poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudomanadaljuje pogajanja s sindikati in prepreči napovedano gospodarskoškodo ter kršitve človekovih pravic.32 Revija ISIS - November 2010

IntervjuOrganizatorje stavke pa varuh opozarja, da morajojavni uslužbenci tudi v času stavke opraviti vse naloge,ki lahko ogrozijo zdravje in varnost prebivalcev ali jimpomagajo pri ublažitvi socialnih stisk.Varuh človekovih pravic Republike Slovenije bo včasu stavke zagotovil tekoče opravljanje svojih nalog.Osebno bi dodala še, da bi pogajalci bili nedvomnobolj uspešni, če bi imeli več znanja s področja komunikacijein mediacije oz. če bi k pogajanjem povabilitudi strokovnjake s tega področja.30. Einstein je poudarjal, da je iluzornopričakovati, da bo enako razmišljanje,vedenje in ravnanje privedlo do drugačnihrezultatov. Katere spremembe so povaši oceni v Sloveniji nujne za ureditevrazmer v zdravstvu oz. za izboljšanjeblagostanja/blaginje prebivalstva našedržave? Je predpogoj za to spremembamentalitete in družbene klime, h kateri biverjetno odločilno pripomoglo tudi brezkompromisnoupoštevanje/spoštovanječlovekovih pravic?Strinjam se z Einsteinom (kako se le ne bi ... smeh).Za ureditev razmer v zdravstvu po moji oceni manjkadolgoročna strategija, ki bi se dejansko izvajala. Številni,sicer dobro zamišljeni projekti, so ostali na papirju,pa ne vedno zaradi pomanjkanja denarja, temveč tudizaradi pomanjkanja konsenza med odločevalci. Jazraje govorim o iskanju izgubljenih vrednot, s katerimije odraščala naša generacija, predvsem mislim namedsebojno spoštovanje, solidarnost in dobronamernost.31. Kaj boste počeli ob izteku svojegaprvega mandata? Boste ponovno kandidiraliza varuhinjo ali pa se nameravatevrniti k svojim kolegom in bolnikom ternadaljevati svojo kariero v zdravstvu?Velik izziv vam kot strokovnjakinji gotovopredstavljajo alkoholna politika paduševno zdravje, psihosocialni okvirji,družinska terapija …Tako kot nisem načrtovala »prehoda« na funkcijovaruhinje človekovih pravic, tudi nimam posebnihnačrtov za obdobje po zaključku mandata. Vsaka spremembabo zame nova priložnost in verjamem, da jobom znala izkoristiti.32. Še vedno ste v stiku s kolegi insodelavci, ostajate zvesti psihiatriji,spremljate razvoj medicinske znanosti inrazmišljate o svojih pacientih. Kaj je pritovrstnih prizadevanjih za vas ključno:občutek dolžnosti in obveznosti ali navdušenjein ambicije?Res je, še vedno sem v stiku s psihiatrijo, spremljam novosti,sodelujem pri raziskovalnem in pedagoškem delu.Ključno pri tem je, da zdaj dosti bolj prepoznavampomen ne-medicinskega znanja v psihiatriji, predvsemprava, filozofije, sociologije. Mislim, da bi nekaj znanjas teh področij morali imeti vsi zdravniki.Kakšen je vaš odnos do poklicnega dela?Delo jemljem kot izziv, rada se preskušam v novihsituacijah in skupaj s sodelavci iščem najboljše rešitve.Sicer pa me veseli udejstvovanje tudi na področjih, kiniso neposredno povezana s poklicnim delom (bivanjev naravi, vrtnarjenje, branje, …)33. Kako preživljate dragocene prostetrenutke, s kom in kje? Vam časa nenehnoprimanjkuje ali ga imate dovolj? Kaj bipočeli, če bi ga imeli več?Proste trenutke preživljam v krogu družine. Občutekimam, da čas ne teče enakomerno, saj so obdobja, komi ga hudo primanjkuje, pa tudi takšna, ko se življenjenekako upočasni in si lahko malo oddahnem. Če biimela več časa, bi ga porabila za klepet s prijateljicami(smeh).34. Če bi se še enkrat odločali za študij,kaj bi izbrali? (Lahko celo dva študijahkrati – znanstveniki poudarjajo, da tosploh ni tako zapleteno, kot si mnogipredstavljajo, in da je predvsem stvarsistema in dobre organizacije.)Verjetno bi se spet odločila za medicino, bi parazmišljala tudi o pravu in antropologiji, a bolj kot odopolnitvi študija medicine.35. Želite za konec še kaj sporočiti bralcemrevije Isis?V času svoje zdravniške kariere sem večkrat skušalaodpirati teme o tem, da se tudi zdravniki znajdemov stiskah in bi potrebovali pomoč od drugih. Žal sose tovrstne pobude vedno nekje izgubile, stiske pa soostale in se še povečale. Mislim, da bi zdravniki (inzobozdravniki) obeh spolov potrebovali miren kraj,kamor bi se lahko umaknili za nekaj dni, se tam posvetovalis strokovnjaki (psihiatri, psihologi, pravniki)in naredili načrt za naprej. Predvsem pa me skrbi, dase še nihče začel resno ukvarjati s tem, zakaj zdravniceumirajo tako mlade. Morda se bo enkrat v prihodnostinašlo sredstva tudi za to …Najlepša hvala za prijazen pogovor inveliko uspehov pri vašem zahtevnemposlanstvu!Revija ISIS - November 201033

iz zgodovine medicinePrva učitelja interne medicine inkirurgije na popolni Medicinski fakultetiv Ljubljani, Igor Tavčar in Božidar LavričZvonka Zupanič SlavecPonovno sta pred nami velika lika sodobne slovenske medicineiz časa po ustanoviti popolne Medicinske fakultete (MF). IgorTavčar in Božidar Lavrič sta zaznamovala sodobno znanstvenointerno medicino in kirurgijo na Slovenskem. Izjemna človekasta prihajala iz premožnih družin ljubljanskega pisateljain politika Ivana Tavčarja oz. velikih posestnikov Lavričevihz gostilno na Notranjskem pri Blokah. Bila sta prava vrstnika,rojena skoraj na isti dan in tudi živela sta skoraj enako dolgo,dobrih 60 let. Inteligentna, poliglota in zvedava misleca sta seizšolala v svetu, med nemškimi, češkimi in francoskimi univerzamiter v manjšo ljubljansko bolnišnico prinesla svetovljanskegaduha. Oba je na vodilna mesta postavila tudi politikaz medvojnim sodelovanjem v partizanih, bila pa sta tudi vTitovi zdravniški ekipi. V obe največji kliniki – interno inkirurško – sta poleg strokovnega znanja prinesla nove ideje insubspecializacije, ki jih je sočasno razvijala svetovna medicina.Igor Tavčar (1899–1965)Spodbujala in podpirala sta sodelavce in naslednike ter jimv mednarodnem prostoru odpirala vrata, da so na klinikahhitreje razvijali subspecialistične stroke. V interni medicini soTavčarju sledili profesorji endokrinologije Stanislav Mahkota,gerontolog Bojan Acceto, specialist nuklearne medicine BojanVarl, revmatolog Bogomir Vargazon in drugi. Analogno so biliv kirurgiji z Lavričem oz. mu sledili kardiokirurg Miro Košak,plastični kirurg Mirko Derganc, urolog Slavka Rakovec, star.,travmatolog Franc Žvanut, nevrokirurg Milan Žumer in drugi.Poleg praktičnega in teoretičnega znanja ter diagnostičnegamojstrstva sta portretiranca spisala tudi nekaj učbenikov zaštudente. Za znanstvene zasluge sta postala akademika in bilaoba dekana MF ter Lavrič tudi rektor Univerze v Ljubljani.Veliki osebnosti sta bili značajsko različni: Tavčar zadržanigospod, Lavrič prodorni vodja, oba pa zahtevna eksaminatorjaza študente medicine.Tavčarjev rod izvira iz Visokega v Poljanski dolini. Domačijo,ki je pogorela, nadomešča čudoviti dvorec Tavčarjevina. ŽeIgorjev oče Ivan Tavčar se je preselil v Ljubljano in si uredildom ob Ljubljanici, Na Bregu 10, v meščanski hiši, ki je obeleženas spominsko ploščo. Oče se je izšolal za pravnika, a ga boljpoznamo kot pisatelja in politika. Zakoncema Ivanu in Franji,rojeni Košenina, se je kot četrti sin leta 1899 rodil Igor. Brezskrbnomladost je preživljal z drugimi otroki ob nabrežjih Ljubljanice,med stavbami srednjeveške, renesančne in baročneLjubljane, pod grajskim hribom, v krakovskem in trnovskempredmestju, polnem vrtov in njiv. Rad je imel barje in Krim zbogastvom tamkajšnje favne in flore. Doživljal pa je tudi meščanskoozračje svoje družine, v prelomnem obdobju slovenskezgodovine pa tudi domoljubni boj očeta ljubljanskega župana(1911–1921). Mama Franja je bila ena prvih ljubljanskih dam,ki je spodbujala umetnost, odkrivala literarne talente, mednjimi financirala Josipa Murna med študijem na Dunaju. NaIgorjevem domu so se zbirali številni umetniki in slovenskikulturniki ter oblikovali njegovo osebnost in nazore.Igorju Tavčarju je doživljajsko polno minevalo prvo šolsko obdobjev ljudski šoli na Grabnu. Zadnja leta na klasični gimnazijiso že prekrile sence 1. svetovne vojne in je maturiral že kotgojenec rezervne topniške oficirske šole Ebersdorf na Dunaju.Kot številnim drugim fantom tudi njemu ni bilo prizanesenoz vojnim vpoklicem – v letih 1917 in 1918 je moral na fronto Portret akademika Igorja Tavčarja (1899–1965).34 Revija ISIS - November 2010

iz zgodovine medicineTavčarjevina – domačija Tavčarjevih na Visokem v Poljanski dolini, kjer so živeli predniki Igorja Tavčarja, on in njegova družinapa so tam preživljali predvsem počitnice in so tam tudi pokopani.v Galicijo in Ukrajino. Imel je srečo, da se je v razsulu takratnepovojne Evrope leta 1919 iz Odese prek Romunije in Banatavrnil domov živ in zdrav. Kot 20-letnik je kljub krutim vojnimspoznanjem spodbudno razmišljal o življenjskih odločitvah.Čeprav mu je bila od doma blizu humanistika, je življenjskoposlanstvo videl v naravoslovju in zdravniškem poklicu, k čemerga je spodbujal tudi gimnazijski zoolog prof. Verbič.Narodna zavednost mu je narekovala, da podpre novonastaloslovensko univerzo in se je vpisal med prvo generacijo študentovna nepopolni MF v rodni Ljubljani (1919–1921). Nadaljnjirodoljubni, a hkrati svetovljanski koraki so ga vodili v slovanskoPrago, na eno najstarejših evropskih vseučilišč iz leta 1348,Karlovo univerzo. Tam je študij nadaljeval in leta 1921 opravilprvi rigoroz. Poletno srečanje s pediatrom ljubljanskih koreninprof. Ernstom Morojem (1874–1951) in njegovo povabilo naZbor internistov leta 1959; predava jim prof. Igor Tavčar.Karikatura Boža Kosa je nastala ob Tavčarjevi 60-letnici.najstarejšo nemško univerzo (ustanovljeno 1386) v Heidelbergje leta 1922 Igorja Tavčarja odpeljalo še na 3. medicinsko fakultetov njegovem dodiplomskem študiju, kjer je leta 1924 študijtudi absolviral. V s tradicijo bogatem Heidelbergu se je srečevals številnimi srbskimi in z bolgarskimi študenti, ki so tam imelipravo kolonijo. Mladega inteligenta je v Heidelbergu opazil kliničnipatolofiziolog prof. Ludolf Krehl (1861–1937), ki se ga jeIgor Tavčar čvrsto oklenil. Prek njegove šole je spoznal pomenpoznavanja patofiziologije človeškega telesa in vpletanje tegav procese diagnostike in zdravljenja. Prof. Krehl je diplomantaTavčarja zaposlil in ga začel uvajati v klinično hematologijo,ki je tedaj doživljala razcvet v citološki diagnostiki in terapijiperniciozne anemije. Poslal ga je na polletno izpopolnjevanjev svetovno znani hematološki center, v švicarski Zürich, ktakratnemu vodji prof. Ottu Naegeliju (1871–1938). Čepravga je prof. Krehl vabil, da ostane v Heidelbergu, je v Tavčarjuprevladala želja, da se vrne domov.Tavčarjev staž med letoma 1925 in 1926 je potekal v skromnihrazmerah takratne ljubljanske bolnišnice, ki se je spopadala shudo prostorsko utesnjenostjo in pomanjkanjem strokovnegaosebja. Specializacijo interne medicine je opravljal med letoma1927 in 1928 na Dunaju, kjer je bila takrat klinična medicinav polnem razmahu in mu je dala veliko novega znanja. Takratso hitro napredovale predvsem stroke, kot so: rentgenologija,endoskopska medicina in laboratorijsko delo. Specializacijo jeformalno končal v Beogradu leta 1929. Specialistično znanje,ki ga je prinesel v Ljubljano, mu je dajalo krila in želel si ga jev polnosti izživeti in prenesti v slovenski zdravstveni prostor,predvsem na bolnike. A čas s svojimi političnimi in z družbenimirazmerami mu ni bil naklonjen. Bil je liberalno misleč, v desetletjuv letih 1930–1940 pa je večinoma vladala konservativnapolitika. Že po kratkotrajnem delu na internem oddelku Splošnebolnišnice v Ljubljani (kot volonter in pozneje honorarniasistent) je zaradi nevzdržnih in njemu nenaklonjenih razmerRevija ISIS - November 201035

iz zgodovine medicineSrečanje v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Akademik Tavčar sedi prvi z desne strani.na oddelku – čeprav edini s širokim kliničnim profilom – moralzapustiti bolnišnico. Tavčar je poiskal samostojno pot, se zaposlilkot internist v ljubljanski železniški ambulanti in pozneješe v sanatoriju Šlajmerjev dom. Njegovo kakovostno delo je vželezniško ambulanto kmalu pritegnilo toliko bolnikov, da jedelo postalo neobvladljivo. Leta 1940 si je zato uredil zasebnoprakso, kjer je lahko sam uravnaval število bolnikov, ohranil paje delo v Šlajmerjevem domu (Zdrav. vestn. 1959 (28): 314).Leta 1940 je ljubljanski MF pridobil poleg dotedanjih štirih šedva klinična semestra in z njima predmete patologijo, kirurgijoin interno medicino. Tavčar po odhodu iz ljubljanske bolnišniceza strokovno rast ni izgubil interesa, še naprej jo je z zanimanjemspremljal in se čutil poklicanega za vodjo novonastaleKatedre za interno medicino. Prijavil se je na razpis, a so bilinjegovi liberalni pogledi ponovno ovira, da tega mesta ni dobil;prevzel ga je dr. Karlo Lušicky (1892–1958). To je bilo Tavčarjevodrugo strokovno razočaranje.Med 2. svetovno vojno se je Igor Tavčar kot domoljub uprl okupatorjemin leta 1943 podal v partizane. Kot pretanjeni mislecse je posvečal predvsem organizaciji zdravstvene službe in prirejaltečaje za partizanske zdravnike. Po očetu je podedoval tudipisateljsko žilico in v slovensko-hrvaški partizanski bolnišniciv Žužemberku okrog sebe zbral nekaj partizanskih zdravnikovter z njihovo pomočjo spisal prvi partizanski sanitetni učbenik.Prav tako je na osvobojenem ozemlju pripravljal prispevke zaPartizanski zdravniški vestnik. Postal je tudi upravnik Slovenskecentralne vojno-partizanske bolnišnice (SCVPB) na Roguin član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).Takoj po vojni julija 1945 je dr. Igor Tavčar opravljal posleravnatelja ljubljanske splošne bolnišnice, po tem pa, ko soodvedli v zapor doc. Ivana Matka (1885–1945), kjer je tudiumrl, je prevzel vodenje internega oddelka ter bil ob ustanovitvipopolne MF imenovan za rednega profesorja interne medicinein predstojnika novoustanovljene interne klinike, kjer je delaldo upokojitve leta 1963. Profesor Tavčar je reševal pionirskeprobleme pouka interne medicine, urejal prostorske in kadrovskezadeve, se boril za prepotrebno študijsko opremo in seodločil za pisanje učbenikov. V zbirki Osnove interne medicine jev prvih povojnih letih objavil prve slovenske učbenike internemedicine za študente medicinske fakultete. Večinoma vEnaka diagnoza kirurga Božidarja Lavriča in internista IgorjaTavčarja, ki si ob 60-letnici rojstva podajata roki. KarikaturaBoža Kosa iz leta 1961.36 Revija ISIS - November 2010

iz zgodovine medicineMedaljon Igorja Tavčarja (1899–1965).soavtorstvu z internistom prof. Ljudevitom Merčunom (1900–1954) innekaterimi drugimi so nastala dela: Klinika krvi, Klinika obtočil, Klinikaledvic in sečnih vodov (vse 1947), Klinika jeter, Klinika žolčnih vodov intrebušne slinavke ter Klinika sklepnih obolenj (vse 1948). Pri tem sta sepredvsem s prof. Merčunom dobro dopolnjevala, ker je bil prof. Tavčarpredvsem teoretik, prof. Merčun pa njemu komplementarni praktik. Tudikot predavatelja sta bila za študente na podoben način uspešen profesorskitandem. Prof. Tavčar se je teoretsko ukvarjal z mezenhimopatijami,ki so bile takratna novost. Študenti se spominjajo, da jim je velikokratpredaval o seroznih reakcijah in jim bil s svojimi teoretskimi razglabljanjiprecej tuj. Napisal je tudi veliko strokovnih in znanstvenih člankovo endokrinologiji, gastroenterologiji, hematologiji, kardiologiji, kliničnipatologiji in patogenezi, revmatologiji ter o splošni medicini. Udeležilse je številnih znanstvenih kongresov internistov doma in v tujini, tamreferiral in kongrese tudi sam organiziral.Leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnostiin bil večkrat tudi predsednik njenega medicinskega razreda. Dlje časaje bil tudi poslanec. V letih 1951–1953 je bil rektor Medicinske visokešole, ki se je odcepila od ljubljanske univerze. Bil je tudi »odbornik« zazgraditev nove stavbe kliničnega centra in leta 1963 predsednik Internističnesekcije Slovenskega zdravniškega društva.Prof. Igor Tavčar velja za utemeljitelja slovenske znanstvene interne medicine;bil je prvi akademski učitelj interne medicine na popolni Medicinskifakulteti Univerze v Ljubljani. Kritično je presojal dela znamenitihzdravnikov (Ricket, Speransky ...) in svaril pred enostranskimi razlagamibolezenskih procesov. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado za partizanskoin družbeno udejstvovanje, leta 1946 red zaslug za narod III. stopnje,leta 1947 red bratstva in enotnosti II. stopnje, leta 1949 red dela II. stopnjein leta 1947 poljski partizanski križ (Gorec S. Slovenski biografski leksikon).Naslovnica Tavčarjevega in Merčunovega učbenikainterne medicine Klinika krvi iz leta 1947.Tavčarjeva sinova, starejši Jorg in mlajši Ira, ki stanesrečno umrla pri igri z orožjem septembra 1948pri starosti 18 in 14 let.Revija ISIS - November 201037

iz zgodovine medicineTavčar je bil osebnostno introvertiran, a v svojem bistvu dobrosrčenin izredno resnicoljuben, kar se je kazalo tudi pri njegovemdelu. Vedno je znal prisluhniti bolnim in se tudi zavzetiza človeka, ki se mu je zgodila krivica. Ko je resno zbolel, jeodstopil z vodilnega mesta in so njegovi nasledniki na katedriz lahkoto izbrali njegovega naslednika, široko razgledanegainternista, prof. Stanislava Mahkoto (1913–2010).Zasebno življenje akad. Tavčarja ni bilo vedno srečno. Leta 1929se je poročil z zdravnico pediatrinjo češkega rodu Ančo Konvalinka(1900–1976), ki se je leta 1926 zaposlila v ljubljanskiBolnici za dojenčke in Dečjem domu MLO (Mestnega ljudskegaodbora) Ljubljana. Ukvarjala se je s socialno pediatrijo in velikoprispevala h gradnji dispanzerskega dela, patronažne službe,uvajanje rejništva … Vse to je prispevalo z znatnemu padcu smrtnostiotrok, z 19 % leta 1918 na 5 % leta 1942. Prim. KonvalinkaTavčar si je tudi intenzivno prizadevala za novogradnjo Dečjegadoma na Vrazovem trgu 2 (poznejše pediatrične klinike) in z njodo leta 1952 tudi uspela. Nekaj strokovnih napak na oddelku, kiga je vodila, za katere pa ni bila kriva, a pravnoformalno odgovorna,je bilo vzrok za njeno takojšnjo upokojitev. Predstojnikpediatrične klinike je bil takrat prof. Marij Avčin. Tavčarjeva jepokončna prenesla politično diskvalifikacijo in golgoto krivičnihobsodb. Po tem sta z možem posvojila deklico.Tudi sinova Ivan in Igor, doma imenovana Ira in Jorg, sta nesrečnokončala 23. septembra 1948 pri starosti 14 in 18 let. Priigranju z očetovo lovsko puško je starejši brat po nesreči ustrelilmlajšega brata, potem pa še sebe. Pokojni prof. nuklearne medicinev Ljubljani Bojan Varl je ob njuni smrti specializiral patologijoin fanta videl v obdukcijski dvorani mi je pripovedovalo grozljivem dogodku. Igor Tavčar je pokojnima sinovoma zanagrobnik v rodbinski grobnici na Visokem v Poljanski dolininapisal naslednje žalostne stihe:kot podrasti gozda dvoje mladih debelstremečih k solncu zraku in razgledu –pa se je zmedlo nekaj v naravnem redučesar sem se le pozno sam zavedel –ni res da strela seka le v vrhovev podrasti glej nje uničujoče delonesrečno to naključje vaju nam je vzelosam gledam na poljanske te bregove –tu vajin bodi zadnji domkjer živi še mladostni so spominina lov in ribe – na izlete po dolinihodili bomo skupaj – IRA-JORGDogodek je globoko pretresel tudi družinskega prijatelja Alojza Gradnika,ki je za dečka sestavil Nagrobni napis bratoma Igorju in IvanuTavčarju (ki pa ni bil nikoli vklesan niti objavljen) in daljšo pesemz naslovom Srečanje na Visokem, ki jo je položil v usta pokojnemustaremu Tavčarju (Miran Hladnik). Začne se z obtožbo zle usode:Igor, Ivan – kaj sta res vidvá? / Tako kmalu sta prišlà za nama? /Kaj pa oče, kaj uboga mama? / O Usoda, kakor zver si zla!in konča z jezno pretnjo bogu:V sredini pediatrinja češkega rodu Anča Konvalinka (1900–1976), žena Igorja Tavčarja. Bila je nosilka socialne pediatrijev otroški bolnici in dečjem domu v Ljubljani med letoma1926 in 1952.Bog – Usoda, res na vekomaj / širi sila tvoje se oblasti? / Vse, karraste, mora zate pasti? / Kamen, jeklo – mora v prah nazaj?Ah, nekoč ne bo več ruševin! / Vsemogočna roka bo človeka / in kotob povodnji setvam reka, / sila bo njegova – tvoj pogin!Ironija usode je, da Visoko ni prineslo sreče Tavčarjevimotrokom. Kot je rod prejšnjih lastnikov izumrl brez potomcev,tako je izumrl tudi Tavčarjev rod. Čeprav je imel Igor tri brate,za njimi ni bilo potomcev. Kmečki dvorec Visoko pa je danesv občinski lasti in zlepa ne more obdržati svojih najemnikov. Vprelepem okolju sameva mogočni broneni kip Ivana Tavčarja,delo akademskega kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957.Med zdravništvom pa je prek vsakoletnih Tavčarjevih dnevov,srečanj slovenskih zdravnikov splošne medicine, ki jih organiziraKatedra za interno medicino MF v Ljubljani, ohranjenoTavčarjevo ime. Tudi bronasti doprsni kip akademika IgorjaTavčarja v razstavišču ljubljanskega kliničnega centra, deloakademskega kiparja Staneta Jarma iz leta 1975, spominjananj kot utemeljitelja sodobne znanstvene interne medicine naSlovenskem.Za intervjuje se zahvaljujem prim. Majdi Mazovec, prof. JožetuJerasu, prim. Dragici Vendramin in prim. Luki Pintarju.Vse fotografije so iz fotoarhiva Inštituta za zgodovino medicineMF UL.38 Revija ISIS - November 2010

iz zgodovine medicineBožidar Lavrič (1899–1961)Ob 100-letnici rojstva prof. Božidarja Lavriča novembra1999 sva z anesteziologinjo prof. Darinko Soban (1921–2007), ki je s prof. Lavričem sodelovala od partizanskih let dopovojnega dela na kirurški kliniki v Ljubljani in na Golniku,spisali jubilejno besedilo. K sodelovanju me je takrat povabilatudi akademikinja Lidija Andolšek Jeras (1929–2003)z Medicinskega razreda Slovenske akademije znanosti inumetnosti, ki je z osnovno šolo v Lavričevem rojstnemkraju organizirala jubilejno srečanje. Na njem so domačiniproslavili stoletnico velikega sokrajana. V Cerknici je poLavriču poimenovan zdravstveni dom, Inštitut za zgodovinomedicine MF UL pa je pri Pošti Slovenije izdal priložnostnoznamko. Tudi organizatorji vsakoletnih Kirurških dnevovso dali avtorici prispevka priložnost, da predstavi jubilanta,senat MF pa je leta 1997 ustanovil Lavričevo priznanje zanajboljše fakultetne učitelje in asistente. Tudi v avli ljubljanskegaUniverzitetnega kliničnega centra se nahaja Lavričevdoprsni kip, odkrit ob odprtju nove stavbe UKC leta 1975.Zapisano kaže, da je lik profesorja Lavriča še vedno zelo živ,o njem pa je izšlo tudi veliko zapisov.Redkim posameznikom sta bila njihov genij in čas, v kateremso ustvarjali, tako naklonjena kot enemu najbolj univerzalnihslovenskih kirurgov, Božidarju Lavriču. Ob izjemni strokovnostije bil tudi sposoben organizator in velik humanist. Znalje stkati vezi zase in za sodelavce široko po svetu in je v slovenskipovojni prostor hitro vnašal sodobno kirurško znanje.Božidar Lavrič se je rodil v Novi vasi na Blokah 10. novembra1899 v premožni kmečki družini z gostilno. Po končani osnovni insrednji šoli je študiral medicino v Zagrebu, Parizu in v Pragi, kjer jediplomiral leta 1924. Prva leta je služboval v Zagrebu pri hrvaškempionirju sodobne kirurgije prof. Antunu Gottliebu (1880–1980),nato v Šibeniku, nakar je dobil mesto asistenta na kirurgični klinikiponovno v Zagrebu pri prof. Juliju Budisavljeviću (1882–1981).Leta 1933 je prevzel vodstvo kirurgičnega oddelka v mariborskibolnišnici, še istega leta v jeseni pa je privolil v željo primarija MirkaČerniča (1884–1956) v zamenjavo za službeno mesto predstojnik2. kirurškega oddelka v Ljubljani. Tukaj je po treh letih postalprivatni docent za topografsko anatomijo. Na tedanji nepopolnimedicinski fakulteti je poučeval tudi kirurško propedevtiko. Leta1941 je bila iz 2. oddelka ustanovljena kirurgična klinika.Med 2. svetovno vojno je Božidar Lavrič nudil iz kirurgičneklinike veliko pomoči narodnoosvobodilnemu boju: zbiral je sanitetnimaterial, poučeval principe vojne kirurgije in prvo pomoč vgverilskih razmerah ter na skrivaj zdravil ranjene partizane. Zaraditakih obtožb je bil dvakrat, leta 1942 in 1943, v italijanskem zaporuv belgijski kasarni v Ljubljani. Po drugi obsodbi je moral zapustitiLjubljano; ponudili so mu delovno mesto po izbiri na kateri kolikliniki na italijanskem škornju, a je ponudbo zavrnil in bil zatokonfiniran v neko vas v Apeninih. Prof. Sobanova je o tem obdobjuzapisala: »V zapuščenem kraju province Pesaro, Macerata Feltria,je B. Lavrič s soprogo zobozdravnico Dušano Lavrič leta 1943Portret kirurga Božidarja Lavriča v 60. letih.dočakal kapitulacijo Italije. V tem kraju je bil že od prvih dni vojneinterniran pravnik dr. Ferdo Majaron (1903–1996), pozneje dolgoletnitajnik Odvetniške zbornice v Ljubljani. Bedo dolgih mesecevjim je lajšal študij tujih jezikov, posebno angleščine. Na begu prednemško okupacijo Italije in med njo sta se interniranca, uglajenasvetovljana in poliglota, spretno pomikala na jug in poleti 1944prebila do zaveznikov v Bariju. V bližnji Andrii je B. Lavrič vodilkirurgični oddelek zavezniške sanitete, poln ranjencev iz Slovenije.Od decembra 1944 je kot glavni kirurg jugoslovanske armade vBeogradu pripravil in nato vodil saniteto velike končne ofenzive odŠida prek Slavonije do Zagreba, Trsta in Ljubljane. 15. maja 1945,sedmi dan miru, se je demobiliziran vrnil k delu na kliniko, ki jo ješest let prej ustanovil.«Ob ustanovitvi popolne MF je Lavrič postal njen prvi redniprofesor kirurgije in do leta 1949 tudi njen dekan. Po odcepitviStomatološke fakultete kot samostojne enote je postal rektornove skupne Medicinske visoke šole. Leta 1949 je bil izvoljenza rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti,pozneje je bil tudi podpredsednik te ustanove (1950–1961).Leta 1957 je bil rektor Univerze v Ljubljani.Profesor Lavrič je v povojno Slovenijo vnesel številne spremembev kirurgijo. Med prvimi v Jugoslaviji je odločno uvedel sodobnoanestezijo kot conditio sine qua non za razvoj kirurgije, sodelovalpa je tudi pri ustanovitvi in organizaciji transfuzijskega zavoda,Revija ISIS - November 201039

iz zgodovine medicinePoseg na psu v kirurški predavalnici leta 1956/1957. Anesteziolog dr. Drago Hočevar, zadajdesno instrumentarka Marica Gorenc, na njeni levi instrumentarka Hedvika, ob operaterjuprof. Lavriču sestra Livija Merlak.Kirurg akademik Božidar Lavrič(1899–1961).prepotrebnega za kirurške posege. Obe novosti sta bili osnova zaoperacije v odprtem prsnem košu: na pljučih in srcu. Pri pljučnikirurgiji so se do takrat uporabljale le ekstraplevralne operacije,kot npr. kirurške drenaže pri plevralnih empiemih; pri kavernoznituberkulozi pa pnevmolize, ki so jih opravljali ftiziologi. Nato jeuporaba endotrahealne anestezije omogočala obsežne operacije vširokoodprtem prsnem košu: pljučne resekcije zaradi tuberkulozein raka, dekortikacije pljuč po zastaranih empiemih, torakoplastike.Profesor Lavrič je opravljal te operacije s stalno ekipo poldrugidan v tednu v takratnem Zveznem institutu za tuberkulozo naGolniku, kjer se je ob izvrstni diagnostično-laboratorijski ustanovirazvila izvirna kirurgična enota za pljučne operacije. Z golniškimdirektorjem prim. Tomažem Furlanom (1901–1961) sta na Golnikuzasnovala kirurški pljučni oddelek za osrednjo Slovenijo. Drugotorakalno ekipo je prof. Lavrič usposobil iz vrst sodelavcev za podobenprogram v protituberkuloznem zdravilišču Topolšica (VladimirŽakelj, Martin Benedik). Uvedba antibiotikov, v primerutuberkuloze streptomicina in drugih antituberkulotikov, predvsempa penicilina, so tudi v kirurgijo prinesli znatne spremembe.Na kliniki je profesor Lavrič razvijal tudi kirurgijo srca in ožilja.Operacije na odprtem srcu (prva 1958) je začel z uporaboaparature za zunajtelesno oksigenacijo in obtok krvi, ki je bilaob strokovnem vodstvu dr. Mira Košaka narejena v delavniciAvtoobnove v Ljubljani. Za ta izjemni dosežek sodobnekirurgije je prof. Lavrič s sodelavci leta 1959 prejel Kidričevonagrado. S prof. Mirkom Dergancem (1914–1981) sta uvedlanov kirurški program v plastični kirurgiji. Z drugimi sodelavcije Lavrič razvijal nevrokirurgijo, travmatologijo in druge vejepa tudi zgodnjo pooperativno fizioterapijo. Profesor Lavrič jeznal hitro oceniti, koga in kam je vredno poslati po novosti vnapredne svetovne kirurške centre, kjer je s svojim strokovnimugledom sodelavcem zagotovil dobro mentorstvo.Profesor Lavrič je tudi bil – kar je večkrat sam poudarjal – edenzadnjih slovenskih univerzalnih kirurgov. Učence in mlajšeProf. Božidarju Lavriču pri eksperimentalni operaciji na srculeta 1957 asistirata kirurga Miro Košak in Pavel Jakovljević.1. kongres plastikov FLRJ leta 1957. Sprejem v Izvršnemsvetu RS. Z leve: prof. Arneri (Zagreb), prof. Burian, prof.Skoog (Upsala), doc. M. Derganc, sir. H. D. Gillies (London),dr. Jakovljević (Novi Sad), Dušana Lavrič, prof. Lavrič, prof.Čupar (ljubeznivo posodila Jasna in Dušan Müller).40 Revija ISIS - November 2010

iz zgodovine medicineKip Božidarja Lavriča, delo akad. kiparjaMarjana Keršiča, v avli Univerzitetnega kliničnegacentra v Ljubljani, odkrit ob slavnostnemodprtju zgradbe, 29. novembra 1975.Ljubljanski kirurgi ob strokovnem srečanju leta 1954. Z desne stojijo: SlavkoRakovec, Božidar Lavrič, Lojze Kramarič, Vladimir Guzelj in Robert Blumauer.sodelavce je zavestno usmerjal v subspecializacije in jim odpiralšolanje v vrhunskih evropskih centrih, kjer je nekoč sam nabiralobsežno razgledanost. Hkrati je bil pri delu intuitiven in je z lastnoustvarjalnostjo in znanjem prihajal do izvirnih rešitev. Ustvaril jezasnove po stroki razdeljenih oddelkov: za abdominalno (VladimirŽakelj), nevrokirurško (Milan Žumer), plastično (Mirko Derganc),pljučno (Martin Benedik), urološko kirurgijo (Slavko Rakovecstar.), kirurgijo srca in ožilja (Miro Košak) ter za travmatologijo(Franc Žvanut), skupaj s posebnim anesteziološkim oddelkom. Žalje prezgodnja Lavričeva smrt za dolgo odmaknila uresničenje teganačrta delitve, ki ga je pozneje izsilil čas.Z bogatim delom, znanjem in s publiciranjem si je akademikLavrič, ki je bil tudi poliglot uglajenega nastopa, pridobil vEvropi sloves odličnega kirurga in učitelja. Leta 1952, ko je zapljučnim rakom zbolel angleški kralj Jurij (oče kraljice Elizabete),so na dvor kot konsiliarnega zdravnika poklicali tudi profesorjaLavriča. Postal je častni član številnih kirurških društev: češkoslovaškega,bolgarskega, nemškega pa tudi Univerze v Nancyju. Bilje član Mednarodnega združenja kirurgov, dopisni član Jugoslovanskein Srbske akademije znanosti in umetnosti ter Francoskeakademije za kirurgijo pa še Združenja kirurgov Velike Britanijein Irske ter Združenja kirurgov v Lyonu. Sodeloval je pri pisanjuučbenika Vojna kirurgija in v uredniških odborih slovenskih intujih strokovnih glasil. V domačih in tujih revijah je objavil okoli80 strokovnih člankov. V osmih državah je dobil visoka odličja,med drugim francoski red častne legije 3. stopnje. Bil je nosilecpartizanske spomenice 1941 in Titov osebni kirurg (Mušič, D. Objubileju našega velikega kirurga. Zdrav. vestn. 1959; 28: 381–2).Profesor Lavrič je pripravil nešteto predavanj medicincemin zdravnikom doma, poročil na kongresih v tujini, več kot40 člankov v domačem in tujem strokovnem slovstvu, prviZbornik kirurgične klinike v Ljubljani in sodeloval pri velikemučbeniku Vojna kirurgija. Stresni delavniki, raztegnjeni dalečOb 100-letnici rojstva leta 1999 je Inštitut za zgodovinomedicine pri Pošti Slovenije izdal znamko Božidarja Lavriča.Častna straža kirurgov ob krsti Božidarja Lavriča v avliUniverze v Ljubljani 17. 11. 1961. Desno od spodaj navzgor:Žvanut, Rakovec, Blumauer, levo od spodaj navzgor: Derganc,Kramarič, Guzelj (ljubeznivo posodila Jasna in Dušan Müller).Revija ISIS - November 201041

iz zgodovine medicineKirurška ekipa na Bledu v Vili Bled, kjer je bila opravljena operacija slepega črevesa takratnemu predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu- Titu leta 1947. Anesteziral je Miro Košak pod najstrožjo kontrolo varnostne službe, ki je preverila vsako ampulo itn. Na sliki so obTitovi postelji z desne Bogdan Brecelj, Igor Tavčar, Božidar Lavrič, Jovanka Budisavljević, 1952 poročena Broz, NN (morebiti ruskikirurg Bakuljev?) in Livija Merlak.čez fiziološko nujni čas počitka, so prehitro izčrpali njegovoživljenjsko moč. Zadnja leta svojega življenja je bil bolan inje trpel zaradi hude ateroskleroze (zamašeni karotidi). Naljubljansko kirurško kliniko ga je prišel januarja 1961 operiratznameniti angleški žilni kirurg Kenyon, a mu ni mogel pomagati.Umrl je v Ljubljani 15. novembra v starosti 62 let.Zaradi izjemnega etičnega odnosa profesorja B. Lavriča prizdravniškem delu in njegovih pedagoških sposobnosti – obiskob bolnikovi postelji se je pogosto razširil v nepozaben pouk– se je Medicinska fakulteta na seji Senata 3. februarja 1997odločila po njem imenovati najvišja priznanja učiteljem inasistentom na do- in podiplomskem študiju za uspešno pedagoškodelo pa tudi za organizacijske, znanstvenoraziskovalne instrokovne dosežke, ki sodijo v okvir pedagoškega dela na MF.Leta 1950 je profesor Lavrič skupaj z docentom Mirkom Dergancem(1914–1981) uredil in izdal Zbornik kirurgične klinike vLjubljani ob njeni desetletnici, z abstrakti v angleškem jeziku. Poobsegu, obliki in po vsebini je ta knjiga popoln prototip poznejšihZbornikov predavanj podiplomskih tečajev iz kirurgije in jo lahkoštejemo za kronološki uvod vanje. (Zupanič Slavec, Z., Soban, D.Akademik profesor dr. Božidar Lavrič (1899–1961), znameniti slovenskikirurg – ob stoletnici rojstva. Zdrav. vestn. 1999; 68: 507–18.)Življenje prof. Lavriča je bilo mnogoplastno, a v največji meriposvečeno kirurškemu poslanstvu in bolnikom. Za zasebnoživljenje je ostajalo malo časa, čeprav je bil družaben in radoživ.Sodelavce je rad povabil v rodni kraj in jih gostil v družinskigostilni. Bil je tudi navdušeni lovec. Poročen je bil z zobozdravnicohrvaškega rodu Dušano Lavrič, s katero sta imela hčer.Lavričev osebni arhiv hrani Inštitut za zgodovino medicine inzapisano izhaja večinoma iz njega.Velja omeniti še zanimivosti iz Lavričevega spremljanja Titovegazdravja. Kot član Titove zdravniške ekipe je z njim velikoprepotoval in bil tudi zraven, ko so ga februarja 1947 operiralizaradi slepiča in mu pozneje odstranili žolčne kamne. Ker je bilLavričev varovanec visoka politična osebnost, je bila še posebej leta1947, ko so se že porajala trenja med Titom in Stalinom, operacijapod budnim nadzorom sovjetskih obveščevalcev in kirurgov. Operiralga je ruski kirurg Bakuljev, Božidar Lavrič pa je asistiral.Prof. Darinka Soban je o tokratnem portretirancu še zapisala:»Lavrič je odklanjal publiciteto. Čeprav se je zapiral pred medijiv delovne prostore klinike, je užival sloves ter spoštovanje domain za mejami. Imeti ga za učitelja je bil privilegij. Kolikokrat jevizita ob bolnikovi postelji postala nepozabna učna ura stroke inetike! Bolnike je rad poslušal, jih podrobno spraševal o bolezni innatančno pregledoval. Zbujal jim je zaupanje in upanje. Lotevalse je najbolj potrebnih in tveganih operacij. Tudi zato, da bi bolnikeobvaroval pred mogočo travmo od zunaj, je odločno obdajalintimnost njihovih bolezni in zdravljenja z »zidom« humanizmain molčečnosti. Za tem »zidom« je brez prisile ostajala z BožidarjemLavričem tudi velika večina njegovih sodelavcev.«Vse zapisano govori o mojstrstvu akademika Božidarja Lavriča,ki je prvi pri nas začel multidisciplinarno sočasno kirurškoobravnavo bolnikov, posebej pri politravmi, kjer so pogosto sodelovalispecialisti ORL, čeljustne kirurgije in drugi. Slovenskamedicina, predvsem pa slovenski kirurgi, so lahko upravičenoponosni nanj. Ali ne bi kazalo razmisliti, da bi – ob obstoječihTavčarjevih, Derčevih, Bedjaničevih, Čelešnikovih, Pintarjevih,Ješetovih, Kanonijevih in drugih dnevih, kjer se srečujejo slovenskizdravniki specialisti in skrbijo za strokovni razvoj – tudikirurgi preimenovali svoje kirurške dneve v Lavričeve dneve?Za intervju se zahvaljujem doc. Dušanu Müllerju in prim. JasniMüller.Večina fotografij je iz fotoarhiva Inštituta za zgodovino medicineMF UL.42 Revija ISIS - November 2010

Medicinske zanimivosti s KorzikeTomaž RottV tem prispevku ne nameravam podati klasičnega turističnegaopisa potovanja po Korziki, ampak sem izbral nekajzanimivosti, ki so nedvomno zanimive tudi za medicince.Dama iz BonifacijaZgodovina Korzike se začne vsaj pred 9.000 leti, ko so prišli alizašli prvi prebivalci iz zdajšnje Toskane. Predvsem na južnemdelu otoka to dokazujejo številna najdbišča iz prazgodovinskihobdobij, kjer so se razvile za Korziko značilne megalitske kulture.O korziški prazgodovini govori tudi najdba okostja 30–35 letstare in 154 cm visoke gospe med apnenčastimi sloji na juguKorzike (večji del otoka sicer sestavlja granit), ki so jo pokopalienkrat med letoma 7923–7105 pred današnjim časom oz. pozadnjih ocenah leta 6570 (+/- 150 let) pr. Kr. v kraju Araguina- Sennola. Predstavlja najstarejši ostanek otoške preteklosti.Danes jo poznamo kot damo iz Bonifacija. Desetkratnoizkopavanje v kraju Araguina - Sennola v letih 1966–1975 jedokazalo, da je bil kraj naseljen od mezolitika do srednjegaveka, kar lahko stratigrafsko sledimo v 53 zemeljskih slojih, kipredstavljajo 18 arheoloških obdobij. In v najglobljem 6-metrskemsloju so odkrili omenjeno okostje.Pokojnico so pokopali v že izdolbeno ali umetno izkopanopodolgovato jamo. Na hrbtu ležeče truplo z glavo, obrnjenona desno stran in zaprtimi usti, so premazali s temnim rdeče--rjavim mineralnim prahom, obdali s kamenjem in prekrili speskom. Ob okostju niso našli nobenih grobnih dodatkov.Izredno dobro ohranjeno okostje slabotne ženske je kazalona to, da brez pomoči življenjskih sopotnikov ne bi moglapreživeti. Okostje kaže motnje rasti z znaki rahitisa, poslediceveč poškodb (teh verjetno ne moremo pripisati mogočemumoškemu nasilju v skupnosti, kar je danes pogosto priljubljenaZanimivotema za razprave), ki so med drugim pripeljale do ohromitveleve roke in okvare komolca, prisotne so tudi določene prirojeneanomalije z okvaro pete, kar ji je močno oviralo hojo. Prisotnazobna gniloba je povzročila osteitis na mandibuli in z razvojemseptikemije verjetno povzročila smrt.Omenjeno okostje je eden najzanimivejših eksponatov muzejapokrajine Alta Rocca v kraju Levie. Kopija neprimerno slabšeprikazanega okostja znamenite dame je razstavljena tudi vobrambnem stolpu citadele mesteca Bonifacio, ki stoji delomanad previsnimi apnenčastimi sloji.V muzeju kraja Levie je tudi okostje ženske iz rimskega obdobja.Zanimivo je, da naj bi imela gospa iz Bonifacija precej večjemožgane kot rimska staroselka.Gospa je gotovo morala biti čudodelka (ne upam si izreči besedečarovnica, da ne bi bile užaljene in prizadete predstavnicenežnega spola). In zakaj? V muzeju sem vprašal, ali je dovoljenofotografirati, kar so mi brez težav dovolili. Okostje sem poslikalod blizu in od daleč, v celoti in detajlih. In glej ga, zlomka, kosem hotel pripraviti slike za ta prispevek, posnetkov preprostoni bilo. Ohranili so se posnetki do prihoda v muzej in se znovapojavili nekoliko pozneje, po odhodu iz muzeja. Kako naj sidrugače razložim to izgubo slik kot z mogočo čudodelno delujočosramežljivostjo stare gospe, ki ni pustila fotografirati svojihsicer nič spotakljivih ostankov? In res mi je žal za posnetkeStolp Tour de l‘Osse blizu mesta Pietracorbara (Cap Corse)Bonifacio, mestece nad apnenčastimi previsi.Revija ISIS - November 201043

Zanimivoiz muzeja, predvsem okostja omenjene dame, o zgodoviniprastarih prebivalcev Korzov in arheoloških ostankov iz bližnjihpribližno 4000 let starih megalitskih kultur v krajih Cucuruzzuin Capula, ne pa toliko npr. posnetkov okostja prakrave.Cap Corse je polotok na severnem delu Korzike, ki ga najboljeponazarja kazalec ob stisnjeni k obrazu obrnjeni pesti desneroke. Sredinec ne bi bil ustrezen, ne samo zato, ker ni spodobnaprimerjava, ampak se polotok dejansko nadaljuje od Bastienavzgor proti severu po skrajnem vzhodnem delu Korzike. Vkraju Pietracorbara so leta 1990 tudi odkrili okostje, ki izviraiz obdobja približno 6000 let pr. Kr., kar je še en dokaz starihkultur na Korziki. Ob bližnji obali je eden od 67 še ohranjenihpretežno okroglastih ali kvadratastih obrambno opazovalnihstolpov, podobnih tudi šahovskim »trdnjavam«, z značilnimi zaradistrelnih lin nazobčanimi venci. Ob nevarnosti prihajajočihpiratov so na vrhnji terasi zakurili opozorilni kres. Ti stolpi, kiso nastali po letu 1530, v času genovske vladavine (med 13. in18. stoletjem, po dveh stoletjih povezanosti s Piso), imajo različnaimena, večinoma po krajih. Nomen est omen: stolp v bližiniPietracorbare verjetno ni dobil imena šele po odkritju staregaokostja nedavnega leta 1990. In vendar se imenuje namreč Tourde l‘Osse, kostni stolp.Megalitske kulture – antropomorfnimenhiriMegalitske kulture so se na sredozemskih otokih Sardiniji,Malti, Majorci in Minorci razvijale med letoma 6000 in2000 pr. Kr., na Korziki pa predvsem v južnem delu v letih3500–1000 pr. Kr. in so prešle tri obdobja. Njihovi spomenikiso častili pokojne. Med njimi so določene razlike, saj niso vseFilitosa nad zalivom Valinco. Svetiprostor z antropomorfnimi menhiri.Vescovato, po umiku pred Vandali in malarijo nekaj stoletijškofijski sedež.vzcvetele v istem obdobju in tudi niso bile med seboj povezane.Že v sorazmerno bližnjih krajih, kjer so odkrili kulture z značilnimistoječimi podolgovatimi kamni, menhiri, se ti razlikujejo.Ponekod gre samo za v vrstah urejene menhire brez kakšnihzunanjih značilnosti. Ponekod pa imamo opraviti s t. i. antropomorfnimimenhiri: na eni strani posameznih menhirov lahkoopazujemo zelo stilizirano nakazan obraz s prikazom oči inust, med napadi na otok je bilo na prsih prikazano tudi orožje.Na drugi strani antropomorfnih menhirov pa lahko vidimoanatomsko prepričljivo prikazan moški spolni organ v erekciji,ki mu tudi današnji anatomi ne bi mogli kaj očitati (Verjetno pata erekcija ni pomagala pri dviganju velikih kamnov). Urška mije na moj komentar, da so nekateri menhiri prepričljivo podobnimoškim spolnim udom, karajoče očitala, da mi blodijo samoneumnosti po glavi. Vendar mi je po prebiranju komentarjev obnajdbiščih morala priznati, da me moje morfološko naravnaneoči le niso prevarale.Poudarjanje rodovitnosti in spolnosti najdemo v različnih starihkulturah, od paleolitika naprej, tj. kot bogato obdarovana ženskatelesa v obliki pretirano obilnih Vener ali s poudarjanjem moškihspolnih organov, saj sta bila spolna moč moških in rodovitnostžensk pomembni za preživetje majhnih kulturnih populacij.MalarijaKorzika je najbolj gorat otok v Sredozemlju s povprečno višino600 m in s kar dvajsetimi hribi, ki segajo prek 2000 m visokonad morje. Najvišji vrh, M. Cinto, dosega kar 2710 m. Kljubtemu je na vzhodni obali nekaj ravninskega dela, kjer je tudimočvirski svet, pojavljajo se lagune. Dovolj vode za življenjekomarjev, ki so širili malarijo. Na deloma močvirnati vzhodniobali Korzike so v sredini 6. stoletja pr. Kr. Grki ustanovilioporišče z imenom Alalia, ki je omogočilo trgovanje z lesom, ssvincem in z bakrom z otoka. Rimljani so kraj preimenovali vkraj z imenom Aléria, ki je postala glavno mesto Korzike v časurimskih cesarjev Avgusta, Hadrijana in Diokleciana. Arheološkeraziskave so dokazale tudi močne vplive Feničanov in tukajnaseljenih Etruščanov. Nekoliko višje nad Alerio se je razvijalo44 Revija ISIS - November 2010

ZanimivoSartene, mesto živih in pokojnih – z lepim razgledom.drugo pomembno rimsko mesto, Mariana, po rimskem generaluMariusu, ki je 100 let pr. Kr. ustanovil mesto. V 5. stoletju sonapadi Vandalov in pogostejši pojav malarije prisilili prebivalce,da so obe mesti zapustili. V hriboviti pokrajini Castagniccia(kjer je tudi doma veliko kostanja) se je med drugimi zaselkirazvilo mesto Belfiorito, kamor so se deloma preselili prebivalciiz ogroženih nižinskih mest. Mesto se je preimenovalo v krajVescovato, ker je po preselitvi škofije iz La Canonice blizu krajaMariana postalo sedež škofije v letih 1269–1570. Šele v 16.stoletju se je škofijski sedež preselil v Bastio.Sprašujem se, ali je bil l. 1872 namen ustanovitelja hiše Mattei,Louisa-Napoléona Matteia tudi preprečevanje malarije, saj jesvojim alkoholnim pijačam dodajal kinin.Pokopališča, mavzoleji in mestecaposmrtnega prebivanjaZaradi vremenskih razmer in večinoma granitnega terenatrupel ne pokopljejo v zemljo, ampak jih naložijo na police hišk,ki sestavljajo kar miniaturna mesteca v bližini večjih krajev. Tehiške dejansko predstavljajo posmrtno domovanje, kjer verjetnozaradi vetra, suhega in vročega zraka pride do mumifikacijetrupel. Posmrtno domovanje do neke mere predstavlja tudistatusni simbol Korzičanov. Veliko jih je odhajalo v tujino, daso si poleg izboljšanja ekonomskega stanja prislužili dovoljdenarja za gradnjo posmrtnih prebivališč, skromnejših hišk alibogatejših mavzolejev. Zanimivo je, da živi na Korziki približno260.000 prebivalcev, med njimi skoraj 10 % doseljenceviz severne Afrike. V diaspori pa večinoma zaradi ekonomskihrazlogov najdemo kar 800.000 Korzičanov.AzbestNa prvi videz zelo atraktivne plaže na območju med krajemaMarina d‘Albo in Nonza, ki se raztezajo v dolžini 1.400 m,imajo privlačen črno-sivo-modrikasto obarvan pesek, kar pa niposledica mogočeg a vulkanskega delovanja, ampak odlaganjaneuporabne rudnine iz bližnjega kamnoloma v morje ter odvrženihneugotovljenih količin azbestne rude z onesnaženjemSivomodrikaste plaže med Albo in Nonzo, posledica onesnaženjaz azbestommorja in plaž po prenehanju rudarjenja.Zadrževanje in kopanje na teh plažah ni dovoljeno, na karmenda opozarja tabla z obledelim napisom v francoščini. Vendarveliko turistov prepovedi ne upošteva ali pa zanjo sploh nevedo. Pesek na plaži poleg odvrženih azbestnih rudnin še vednovsebuje nadpovprečne vrednosti kroma in niklja.Povpraševanje po azbestu se je namreč zdela tudi Korzičanomdobra priložnost za zaslužek. Tako so na zahodni obali polotokaCap Corse v obdobju 1932–1966 predvsem v zadnjih letihvsako leto nakopali približno milijon ton rude z azbestnimivlakni. Žal, ali pa še bolje, na srečo, so se v šestdesetih letihprejšnjega stoletja pojavili Kanadčani z nizko ceno azbestnihrudnin. Korzika ni bila več konkurenčna, zato so rudarjenje inpredelavo azbestnih rudnin leta 1966 opustili. Ob tem so zmetaliv morje neugotovljeno, vendar veliko količino neprodanihazbestnih rudnin, povzročili ekološko katastrofo z vplivom namorski živalski svet in močno onesnažili sicer zelo lepe in slikoviteplaže med omenjenima krajema. Poleg tega je prenehanjeproizvodnje pustilo »rane« na razkopanem hribovitem terenu inza okolico moteči propadajoči industrijski objekti. Dodatno sose tudi začeli pojavljati zdravstveni problemi pri delavcih, ki sonezaščiteni pridobivali azbest. Nihče ne ve, koliko jih je zaradiazbesta umrlo ali zbolelo. Povezavo med azbestom, azbestozo inpljučnim rakom so namreč začeli dokazovati šele na začetku 60.let preteklega stoletja. Še pomembneje pa je, da so lahko tudikratke ekspozicije azbestnim prašinam, kot ga lahko »nudi«nedovoljeno kopanje na teh plažah, lahko vzrok za nastanekmezoteliomov tudi več desetletij po stiku z azbestom.PrehranaNa Korziki si je mogoče privoščiti dovolj zdravo in kakovostnohrano z nekaterimi posebnostmi. Čeprav je mogoče dobitidobrote, ki jih nudi domače morje, dagnje, škampe, jastoge inrazlične vrste rib, kamor pa gotovo ne sodi losos, ki ga večkratponujajo v jedilnikih. Morje okrog Korzike ni zelo bogato zribami, saj je malo planktona, manj pa je tudi slano kot npr.Jadransko morje (je pa po drugi strani izredno čisto, prosojno,Revija ISIS - November 201045

Zanimivointenzivne modre barve, pravi užitek za kopalce in potapljače).V jedilnikih priporočajo njihovo »celinsko« ponudbo. Lahkosi je privoščiti odlične narezke salam, pršuta, ki imajo verjetnomanj nezdravih aditivov, ampak je večji poudarek na dobremsušenju. So okusni, večinoma manj slani. Postrežejo jih obogatenez ovčjimi in s kozjimi siri, z olivami in z raznovrstno zelenjavo.Svinjsko meso je gotovo bolj zdravo, saj se veliko prašičevpreprosto pase ob cestah in po cestah, predvsem tam, kjer jeveliko kostanja. Ob prometnih znakih, ki opozarjajo na srnjad,je treba paziti predvsem na črede prašičev. Pogosto ponujajomeso divjih prašičev, ki pa jih vseeno verjetno ni toliko, kot jeponudbe. Mogoče namesto pravega divjega prašiča kdaj dobišmeso omenjenih potepuških »nomadskih« prašičev, ki se velikoveč gibljejo in bolj naravno prehranjujejo.Kostanj, da, kostanj. Lahko bi mu rekli – glede na količine inpomen v prehrani – korziško žito. Toliko kostanja še nisemvidel. Čeprav so nekateri kostanji stari tudi več sto let in štrlijoiz njih gole suhe veje, pa so v preostalih živih delih ježica priježici. In ni čudno, da iz kostanja pripravljajo različne jedi. Izmoke lahko skuhajo polento, spečejo kruh v obliki simpatičnihkostanjevih ježic. Uživaš lahko v dobrem kostanjevem pireju,kostanjevih pitah, tortah, piškotih in vse skupaj zaliješ s pivom,ki mu med zorenjem dodajajo kostanj. Je odlično, s 6 % alkoholanekoliko močnejše od običajnih piv. Več vinorodnih okoliševzagotavlja kakovostna vina. Raznovrstno sadje in podrastmakije so osnova za odlične marmelade. Ne manjka medu. Žalso se nekatera področja zaradi različnih razlogov spremenila vopustelo pokrajino; to velja še posebej za »puščavsko« področjeDesert des Agriates, kjer pa že iz imena lahko sklepamo, da sonekdaj predstavljala bogato kmetijsko zemljišče.Šport in rekreacijaPoleg vodnih dejavnosti, kopanja, potapljanja, jadranja, vožnje zvodnimi skuterji, surfanja itn. je na Korziki veliko priložnosti zakolesarjenje, zaradi razgibanega terena včasih zelo zahtevnega.Pri kopanju je treba vedeti, da so izjemno redke sicer številnečudovite plaže, kjer si pod drevesi lahko najdeš senco. Zato patoliko bolj pride prav večji dežnik. Mogoče so različne stopnjehribolazništva – od navadnih sprehodov prek planinarjenja navršace do zahtevnejših alpinističnih podvigov. Čiste vode, čistzrak, skoraj ni polucije zraka, niti svetlobne polucije. Res, podolgem času sem znova lahko videl bogato zvezdno nebo inrimsko cesto v vsem njenem sijaju.Alternativna medicinaNa Korziki poleg tradicionalne medicine, vključno s talasoterapijo,ponujajo tudi nekatere oblike alternativne medicine zoglaševanjem na tablah ob glavnih prometnicah. Žal si tudi nisemuspel ogledati stavbe, ki ima na eni strani napis Pharmacie,na drugi pa Parapharmacie. Mogoče bi kaj podobnega moraliuvesti pri nas, saj so marsikje v prodaji preparati dvomljivevrednosti.In končno, nehote se ponuja primerjava, kam na psihofizičnorelaksacijo in regeneracijo – ali na dalmatinske otoke ali naKorziko. Čas potovanja je skoraj enak, vse drugo pa je zaobjektivno oceno najbolje presoditi sam. Naju je Korzika s svojoheterogenostjo navdušila.Kruhki, na desni kruh z bodicami, je iz kostanjeve moke.Za zdravje v prometu skrbijo simpatične policistke.46 Revija ISIS - November 2010

Zdravnik in pisatelj MihailAfanasjevič BulgakovDušan SketZanimivoM. A. Bulgakov (1891–1940) sodi med največje ruske pisatelje 20.stoletja. Poznamo ga po romanih (Bela garda, Mojster in Margareta...), krajši prozi (Pasje srce, Usodna jajca ...) in po dramah (Škrlatniotok, Zarota svetohlincev - Molière, Don Kihot, Vrtoglavci ...).Pri branju njegovih del pa radi pozabimo, da je bil po izobrazbizdravnik.Leta 1916 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v(rodnem) Kijevu. Kot zdravnik začetnik je delal v letih 1916–1917v Smolenski guberniji, večji del tega časa je prebil v bolnišniciRdečega križa v kraju Nikolsko, kamor je bil poslan kot rezervistteritorialne obrambe. Zbirka kratkih zgodb Zapiski mladegazdravnika z močno avtobiografsko noto opisuje njegovo življenjein delo v tem času. V letih 1918–1919 je bil kot vojaški zdravnikmobiliziran v Belo gardo in potegnjen v vrtinec državljanske vojnenajprej v Kijevu in nato na Kavkazu (glejte Doktorjeve nenavadnedogodivščine, Nova revija 1999; 18: 49–57). Po letu 1920 se je zženo Tatjano, s katero se je poročil že leta 1913 in ki ga ni spremljalav Nikolsko, preselil v Moskvo in se posvetil pisateljevanju tergledališki umetnosti. Od Tatjane se je ločil leta 1924, pozneje pa seje še dvakrat poročil. O motivu zdravnika v ustvarjanju Bulgakovaje pri nas pisal Miha Javornik v eseju Motiv zdravnika v ustvarjanjuM. A. Bulgakova kot simptom preloma v kontinuiteti kulture(Sodobnost 1995; 43: 310–315).Zdravniške zgodbe je Bulgakov začel pisati leta 1919, izšle so vletih 1925–1926 kot posamezni prispevki v dveh literarnih revijah(Rdeča panorama, Medicinski delavec). Te zgodbe so posthumnozdružili v zbirko z naslovom Zapiski junogo vrača – Zapiskimladega zdravnika. Naslov zbirke so izbrali uredniki. Svoje pisanjeopiram na francoski prevod iz leta 1995, ker Zapiski mladegazdravnika še niso prevedeni v slovenski jezik.Dogodki, ki jih opisuje v zdravniških zgodbah, so se zgodili v letih1916 in 1917, med službovanjem v Nikolskem. Ko se mu je izteklaobveznost, ki ga je vezala na to delovno mesto, je imel opravljenih15.631 pregledov in precej operacij. Moje zanimanje ni bilo usmerjenov literarno-estetsko stran zgodb, ampak v razmere, v katerih jemladi zdravnik delal, v bolezni prebivalstva in načine zdravljenja.V Zapiskih mladega zdravnika nastopa Bulgakov v prvi osebi kotkomaj diplomirani zdravnik, ki nastopi svojo prvo službo septembra1917 v bolnišnici v vasi Murjevo, 40 vrst (vrsta = 1,0668 km)oddaljeni od glavnega okrajnega mesta Gračovka. V Gračovki (aliGorjelovem – po zgodbi Morfin) imajo železniško postajo, kjer seustavlja hitri vlak iz Moskve, elektriko, kinematograf, trgovine inbolnišnico s petimi zdravniki (oddelki za kirurgijo, porodništvo, infekcijskebolezni, otroške bolezni in za druge bolezni). Iz Gračovkev Murjevo potuje mladi zdravnik s konjsko vprego, potovanje traja24 ur (vključno s prenočevanjem v neki vasi). Ko prispe v Murjevo,se najprej seznani z bolniškim osebjem. To so felčer (precej samostojenmedicinski tehnik v carski Rusiji; nem. Feldscher), dve babici,hišnik (vratar) in hišnikova žena, ki bo gospodinjila tudi njemu,edinemu zdravniku. Mladi zdravnik si ogleda majhno bolnišnico,ki ima nekaj sob za bolnike (kapaciteta okoli 40 postelj), ambulanto,operacijsko sobo in lekarno. Lekarno vodi ena izmed babic.Na podeželju ni elektrike. Zdravnikovo zasebno življenje potekav kabinetu s pisalno mizo, knjižno omaro, slamarico in z drugopotrebno opremo. Prve dneve preživlja novoprispeli zdravnik vstrahu pred mogočimi porodnimi zapleti in kirurškimi operacijami(npr. kaj bi storil, če bi prišel bolnik z ukleščeno kilo). Srečnaokoliščina je bila, da je njegov predhodnik zapustil odličen kirurškiinstrumentarij, dobro založeno lekarno in knjižno omaro z okolitridesetimi strokovnimi knjigami v ruskem in nemškem jeziku.Prva zgodba Prtiček z uvezenim petelinom opisuje nezgodo mladegadekleta, ki ji je terilnica za lan poškodovala nogi (leva nogaje bila od kolena navzdol zmečkana, na desni pa je bil odprt zlomgolenice). Mladi zdravnik operira ponoči, ob svetlobi inkandescenčnepetrolejske svetilke (inkandescenca je belo razžarjenje zmagnezijem impregnirane mrežice okrog plamena). V pripravi naoperacijo si umiva roke z milom in s ščetko, nato sledi obliv rokz jodovo tinkturo, gumijastih rokavic ne uporabljajo. Prvo nogoamputira nad kolenom (anestezija s kloroformom), drugo nogozamavči, v mavcu pusti okno za oskrbo rane. Dekle, ki je v šoku,dobi pred operacijo dve injekciji kafre (ampula kafre v olivnem olju,za podkožno injekcijo, kot srčni stimulans), med operacijo injekcijokofeina (ampula kofeina v vodni raztopini, za podkožno injekcijo,kot srčni stimulans) in proti pričakovanju zdravnika in osebjapreživi. Infuzije niso poznali, fiziološko raztopino so uporabljalile za čiščenje ran in kože. Z uspelo operacijo pridobi zaupanje prisodelavcih, ki so ga ob prihodu zbadali z njegovim mladeniškimvidezom. Po dveh mesecih in pol pride dekle z opornicama vbolnišnico, zdravnik zanjo v Moskvi naroči protezo. Dekle mu vzahvalo podari prtiček z uvezenim rdečim petelinom.Druga zgodba Krst z obratom opisuje zapleten porod (prečnalega). Spet je noč, v porodni sobi sveti inkandescenčna petrolejskasvetilka. Anestezija bo s kloroformom. Do takrat je kot študentvidel dva normalna poroda. Medtem ko pripravljajo porodnico zaposeg, stopi v kabinet in prelista nemški priročnik za porodniškeoperacije znanega Alberta Döderleina. Sledita umivanje z milomin obliv rok z jodovo tinkturo. Potem opravi notranji obrat plodana nožico. Poseg uspe, otrok se rodi mrtev, oživijo ga z izmeničnimpotapljanjem v hladno in vročo vodo.Tretja zgodba ima naslov Grlo iz jekla. V tej zgodbi imenuje sedežbolnišnice s pravim imenom, Nikolsko. Bolnica je triletna deklicaz difterijskim krupom in s psevdomembranami v žrelu. Otrok seRevija ISIS - November 201047

Zanimivoduši. V bolnišnico jo prineseta mati in stara mati. Zdravnik ordinirainjekcijo kafre in predlaga traheotomijo. Mati in stara mati seupirata, češ, ne dovoliva prerezati grla, rajši ji dajte kapljice. Končnopridobi soglasje. Medtem ko se prekuhavajo instrumenti, stopi vkabinet in prelista ilustrirani kirurški priročnik. Vrne se v operacijskosobo, zareže, zmoti ga krvavitev, v operacijski rani paničnoišče sapnik, asistent felčer omedli in zgrmi na tla, končno zareže vsapnik in vstavi srebrno kanilo, deklica neovirano zadiha, še šiv alidva in vseh težav je konec. Dober glas o zdravniku gre v deveto vas,kmalu ima več kot sto pregledov dnevno.V četrti zgodbi z naslovom Snežni vihar dobi mladi zdravnikpismo kolega venerologa, ki je na obisku pri družini v bližnji vasi,s prošnjo, naj takoj pride na pomoč. Mlada ženska je pri padcu skočije dobila udarec v glavo. Krvavitev iz nosu kaže na zlom lobanjskegadna. Zdravnik pripravi torbo, ki vsebuje: ampule kofeina,kafre, morfina, adrenalina, prijemalke za žile, sterilno gazo, brizgo,sonde, pištolo (znamke Browning), cigaretno dozo, vžigalice,štoparico in stetoskop. Ponj so poslali vprego s sanmi, zunaj vihrasnežni vihar. Ko prispe, da bolnici injekcijo kafre. Bolnica izdihne,opiše, kako se telo pod odejo napne, nato ohlapne. Nesrečno materpomiri z injekcijo morfina. Ponudijo mu posteljo za čez noč, a sekljub snežnemu viharju hoče vrniti v svojo bolnišnico, dvanajst vrstdaleč. Tam namreč ležijo trije tifusni bolniki. Med potjo doživita skočijažem napad volkov; zdaj vemo, čemu pištola.Naslov pete zgodbe Egiptovska tema se nanaša na temo o bolnišniciv kraju, kjer ni električnih in sploh nobenih cestnih svetilk,simbolično pa tudi na takratno zaostalost ruskega podeželja. Izrazje povzet iz Sv. pisma (Eksodus 10: 21–23). Dolge mesece imajotamkajšnji zdravstveni delavci opraviti le z bolniki. Sami so socialnoizolirani, včasih si pripravijo kozarček pijače in sedejo k pogovoru(lekarniški alkohol razredčijo z vodo). O revoluciji, ki v tistemčasu vihra v Petersburgu in Moskvi, nimajo pojma. Sicer pa je glavnaoseba te zgodbe vaški mlinar, ki se oglasi nekega poznega večerain pove, da ima vsako noč po polnoči napade vročice. Diagnoza jemalarija (Malaria quotidiana). Bolnik naj bi ostal v bolnišnici, kjerbo deset dni zaporedoma ob polnoči vzel odmerek kinina.Zdravnik napiše recept:• Chinini mur. 0,5• D. T. dos. N° 10• S. Kudov, mlinar• 1 vrečko naenkrat, ob polnočiMlinar dobi predpisanih deset vrečk, namestijo ga v bolniški sobi.Ob 6. uri zbudi gospodinja zdravnika z novico, da bolnik z malarijoumira. Mlinar sedi v postelji, cianotičen in dispnoičen. Zaužil jevseh deset vrečk kinina. Dobi injekcijo kafre, felčer mu izpere želodecz gastrično sondo. Zastrupitev ni smrtna. Zdravnik ga vpraša,kako se počuti. Mlinar odgovori: »V očeh imam egiptovsko temo.«Vpraša ga še, zakaj je vzel vseh deset odmerkov hkrati. Odgovor jepribližno takšen: »Čemu bi čakal deset dni, vzel sem vse, da se nebo vleklo.«Šesta zgodba ima naslov Izginulo oko. Opisuje več primerov:dva poroda, ekstrakcijo zoba in bulo na mestu očesa. Prvi primerje nosečnica, ki se sama odpravi peš rodit v bolnišnico, pet vrstdaleč, ker ji tast ne dovoli prevoza s konjem. Češ, naj gre peš, sajje krepka, čemu utrujati žival. Porod jo prehiti na mostu, babica inzdravnik pomagata pri porodu dečka, nato porodnico na nosiluprenesejo v bolnišnico. Drugi primer prečne lege se slabo konča.Otrok se rodi mrtev, zdravnik pa mu pri notranjem obratu zlomiročico, kar ga močno potre. Tretji primer je ekstrakcija zoba. Navadnosicer ruva zobe felčer, včasih pa tudi zdravnik. Vojaku izruvazob s koščkom kosti, kar ga vrže popolnoma iz tira (premišljujeo zlomu čeljusti, gangreni). Odhiti na posvet h kolegu v okrajnobolnišnico v Gračovki. Ta ga potolaži, da ima premočno roko in daje odlomil del zobnega alveola. Naslov zgodbe predstavlja primerenoletnega dečka, ki ima na mestu očesa bulo velikosti majhnegajabolka. Mati pove, da je bula zrasla v tednu dni. Mladi zdravnik sirazbija glavo z mislimi na možgansko hernijo ali tumor. Meni, daje potrebna operacija, svetuje okrajno bolnišnico. Mati ne privoli,čez teden dni pride pokazat otroka z že zdravim očesom. Tumorje počil in se izpraznil sam od sebe; zdravniku je takoj jasno, da nidiagnosticiral velikega abscesa na spodnji veki, ki je prekril oko.Zadnja zgodba z naslovom Zvezdasti izpuščaj govori o sifilisu.Bolniku v drugem stadiju sifilisa predpiše črno živosrebrovo mazilo(Unguentum hydrargyrosi cineris) za vtiranje v kožo, izmenično poudih. Predpiše mu tudi raztopino za izpiranje ustne votline zaraditoksičnega učinka živega srebra. Bolnik se po kratkem dopustu vdomači vasi vrne v Moskvo. Čez pol leta pošlje pismo svoji ženi,v katerem ji svetuje, naj obišče doktorja v Murjevki. Pri prvempregledu zdravnik ne odkrije ničesar sumljivega. Nesrečnica hodina tedenske kontrolne preglede, po štirih mesecih sledi olajšanje,ni okužena. V okoliške vasi so sifilis zanesli moški, ki so obiskovalibordele v mestih ali za fronto. Žene so od njih dobile genitalni sifilis,otroci in drugi člani družine pa s telesnim stikom ali z okuženimipredmeti ekstragenitalno obliko bolezni. Drugi stadij sifilisaje mladi zdravnik zdravil z živosrebrovim mazilom, tretji, gume, pas peroralno danim kalijevim jodidom. Za ti zdravili je napisal brezštevila receptov. Dve bolniški sobi, eno za moške, drugo za ženske,je napolnil s sifilitičnimi bolniki. Za injiciranje takrat še skrivnostnegasalvarsana je imel na voljo le dve brizgi. Vendar se je, kakorsam prizna, večina bolnikov izmuznila zdravljenju in nadzoru.Marsikateri vidik delovanja Bulgakovove bolnišnice nam ostaneneznanka. Ne vemo, kako so se bolniki prehranjevali, kuhinja zabolnike ni omenjena. Mogoče so jih oskrbovali svojci. Prav takone izvemo, kako je bila bolnišnica financirana, nikjer ni govora oplačevanju zdravljenja. Domnevam, da je bila zdravstvena oskrba vtej bolnišnici Rdečega križa za bolnike brezplačna.Poleg zbirke Zapiski mladega zdravnika je zanimiva zgodba Morfinz opisom zdravnika, ki ne zmore obremenitev poklica in ki jeobremenjen z izgubljeno ljubeznijo v daljni Moskvi, zato se v stiskizateče k vbrizgavanju morfina. Zgodba je izšla leta 1927 v revijiMedicinski delavec. Opisuje mladega zdravnika, ki dela, prepuščensam sebi, v bolnišnici na podeželju. Pretresljiv je opis razvojatolerance s potrebo po vedno večjih odmerkih, zdravnikovih zvijačpri nabavljanju droge, poskusa zamenjave morfina s kokainom,poskusa detoksikacije na kliniki v Moskvi in abstinenčne reakcije,48 Revija ISIS - November 2010

Zanimivobega iz Moskve nazaj na delovno mesto, halucinacij in samomora sstrelom v srce. Pisec nastopa kot bralec dnevnika kolega morfinista,vendar je bil morfinoman kar Bulgakov sam. Morfin si je začelvbrizgavati, ko je dobil alergijsko reakcijo po vbrizganju antidifterijskegaseruma. Očitno pa se je izvlekel iz objema droge in nikončal kot njegov literarni dvojnik.Bulgakov je imel zaradi kritičnosti do sovjetske oblasti in družbeveliko težav pri objavljanju in zaposlitvi. Večina njegovih proznihdel, med njimi roman Mojster in Margareta, je izšla šele po Stalinovismrti. Za čuda pa ni končal kot veliko drugih družbenokritičnihpesnikov in pisateljev, v gulagu. Užival je nekakšno simpatijo,vendar ne podpore, samega Stalina. Njegova drama Dnevi Turbinovihje bila Stalinu tako všeč, da si jo je menda 15-krat inkognitoogledal v gledališču. Drama je odrska priredba romana Bela garda,ki pa je lahko izšel šele leta 1966. Pisatelj je umrl leta 1940, še ne50 let star, zaradi kronične ledvične okvare s spremljajočo izgubovida.Razvoj medicine v starem EgiptuSmiljana ValclČlovek je bitje, ki je od svojega obstoja naprej odkrival svet kos zakosom. Skladno s tem je želel bolje spoznati sebe, svojo notranjost,delovanje organov, svoje telo, skratka sebe kot celoto, kot telesnoin duhovno bitje. Pomembno znanje o človeku so ljudje začelinabirati že v prazgodovini ob ranah, ki so jih dobili na lovu za preživetjem.Videli so, kaj se skriva pod kožo človeka, in to primerjaliz živalmi, ki so jih ubili na lovu ali pri daritvi božanstvu. Tako jenastajalo osnovno znanje o zgradbi človeškega telesa, o njegovianatomiji. Vsako ljudstvo, pleme ali rod je v preteklosti imel različnenazore in znanje o delih človeškega telesa.Civilizacija starega Egipta je poleg starega Rima in stare Grčije tista,ki je imela velik vpliv na razvoj poznejših civilizacij, saj je skozitisočletja vse do danes vzbujala zanimanje in navdušenje predvsems svojo visokorazvito kulturo. Nedvomno je kultura starega Egiptapustila globoko sled v razvoju svetovne kulture in prav gotovo soGrki, Rimljani, ljudstva na Bližnjem vzhodu in v Afriki velikočrpala iz bogate egipčanske kulturne in znanstvene zakladnice.Egipt je zaslovel s svojo sužnjelastniško družbeno ureditvijo, ki jetrajala več kot 3000 let, kjer je vladajoči sloj izkoriščal delovno silosužnjev, vojnih ujetnikov in svojih podložnikov. Močno so razvilipoljedelstvo in živinorejo, gradbeništvo, arhitekturo in rokodelstvo.Poleg matematičnih, astronomskih, zemljepisnih, ladjedelniškihin živinozdravniških znanosti so vztrajno razvijali tudi medicinskoznanost, kjer največje dosežke v razvoju egipčanske medicine postavljajov obdobje starega kraljestva. Začetek medicine se je takopojavil že tisočletja, preden so se pojavili Grki, za katere so dolgomislili, da je prav v njihovi domeni zametek zdravstva in medicinskemiselnosti.Viri, s katerimi proučujemo razvoj egipčanskega zdravstva, so: napisiv piramidah, ostanki templjev in napisi v njih, mumije, numizmatika,paleobotanika, kiparstvo, človeške in živalske kosti, sarkofagi inpričevanja, ki so jih zapustila sosednja ljudstva o Egipčanih.Medicinski papirusi starega EgiptaZnanje o razvoju egipčanske medicine temelji predvsem naohranjenih pisnih virih, kjer so najdragocenejši prav egipčanskipapirusi; ohranilo se jih je zelo malo zaradi njihovega rastlinskegaizvora. Papirusi so iz različnih obdobij, krajev, razlikujejose po vsebini in ohranjenosti. Ime papirusa je vedno povezano znjegovim odkriteljem ali s krajem, kjer so ga raziskovalci odkrili.Papirusi z medicinsko vsebino so zdravstveni zborniki, v katerih jeopisanih veliko znakov, diagnostika bolezni, zdravljenje, anatomskazgradba telesa in številni recepti, ki so jih uporabljali za ozdravitevdoločene bolezni. Bogata vsebina medicinskih papirusov je plodnenehnih ogledovanj bolnikov, lastnih izkušenj in izkušenj starejšihtujih dognanj, ki so jih egipčanski zdravniki prevzeli in prepisovali.V papirusih lahko zasledimo, kakšna je bila njihova predstava gledeizvora nekaterih bolezni v različnih obdobjih egipčanske medicine.Najpomembnejše papiruse so odkrili sredi 19. stoletja in na začetku20. stoletja. Večino papirusov so našli v grobnicah zdravnikov, vendarjih nikakor ni mogoče povezati z znanimi zdravniki. Napisaniso, z izjemo papirusa Ramesseum V, v hieratični pisavi, horizontalno,pisani so od desne proti levi. Izjema so papirusi RamesseumIII., IV. in V., ki so napisani v vertikalnih stolpcih, značilnih zasrednje kraljestvo. Med ropanjem grobnic je bilo veliko medicinskihpapirusov uničenih. Nekatere so uporabljali kot gorivo, drugeza pripravo magičnih zdravil, veliko pa so jih prodali brez kakršnegakoli znanja o njihovem izvoru oziroma znanstvenem pomenupapirusa za zgodovino medicine. Največjo izgubo je predstavljalpožar v Aleksandriji leta 47 pr. Kr. in 389, čeprav ni podatkov, da biv tej knjižnici hranili medicinske papiruse. Najstarejši medicinskipapirusi so nastali proti koncu starega kraljestva, to je v 3. tisočletjupr. Kr. Prav ti, najstarejši papirusi, poudarjajo predvsem dognanjaempirične medicine, medtem ko je bilo verskih primesi še izrednomalo. V papirusih so našteti številni dobri, a preprosti zdravilninasveti, kar kaže na izredno dobro poznavanje zdravniškega znanjain dobro razvito medicino. Iz papirusov je razvidno, da so zdravnikivelikokrat pomešali znake, vzroke in učinke določenih bolezni.Značilnost egipčanskih papirusov je, da so v njih navedene nekatereoperativne metode, česar pri Babiloncih ni zaslediti. Egipčaniso dosledno zapisovali vsako s poskusi ali z izkušnjo pridobljenoznanje, kar potrjuje dejstvo, da so imeli Egipčani visokorazvito medicinskoznanje, čeprav jim niso bile jasne oziroma znane telesnefunkcije, o čemer pričajo navedbe magično-teurgičnih receptov innavodil, ki so vrinjene med ranocelniške formule. Kljub različnimnamernim in nenamernim uničenjem pomembnih dokumentovv obliki papirusov so se nekateri ohranili do današnjih dni inRevija ISIS - November 201049

Zanimivonam s tem omogočili razumevanje in vpogled v staro egipčanskomedicino.Zdravniki starega EgiptaZa zdravniški stan starega Egipta sta značilna zgoden razvoj indejstvo, da so prvotne zdravnike predstavljali laiki, pozneje pa sovodilno vlogo prevzeli svečeniki, za katere ni znano, ali je vsaksvečenik opravljal zdravniška dela ali pa so bili zdravniki tisti, kiso pripadali svečeniški kasti in so v okviru le-te tvorili zdravniškoskupino, kar je tudi bolj verjetno. Prav gotovo so bili vsi trije –svečeniki, zdravniki in magi – močno vpleteni v zdravljenje. Po vsejverjetnosti so vsi zdravniki sodili v duhovniško kasto. Iz Edwin--Smithovega papirusa in delov Ebersovega papirusa je razvidno,da so zdravniki starega Egipta pri zdravljenju bolnikov uporabljalitri faze. Najprej je zdravnik poslušal pacientove znake in nato pripregledu uporabil svoje oči in roke. Primer tega je:„Pregleduješ pacienta med zaprtjem, ki se ob hranjenju ne počutidobro. Njegov želodec je skrčen in srce prešibko, da bi delovalonormalno. Bolnik trpi za vnetjem anusa. Potem ga moraš pregledatitako, da bo pacient ležal, poiskati trebuh, ki je vroč, in tam jezaprtje njegovega trebuha.‘‘ (Ebers 188)Zdravnik je postavil diagnozo, temu pa je sledila formalna izjava, kije bila po navadi kratka ponovitev pomembnih kliničnih odkritij. VEdwin-Smithovem papirusu se ta del konča z odločitvijo zdravnika,ali bo to bolezen zdravil, se z njo boril ali pa je ne bo zdravil. Koje opravil obe fazi, je sledila tretja, torej zdravljenje, ki je temeljilona preteklih izkušnjah in pacientih s podobnimi težavami. Če seje bolnikovo stanje spremenilo, so vse tri faze ponovili. Formalnostrukturo in logični pristop k pacientu lahko spoznamo tudi kotosnovo današnjega pregleda bolnikov, čemur so sledili neprekinjenoin vztrajno skozi Hipokratovo šolo, šolo Galena in vse do današnjihzdravnikov. Velik napredek je bil dosežen v diagnosticiranju bolezni,za katere so zdravniki kazali močno zanimanje. Domneva se, daje bilo zdravljenje predvsem empirično, vendar so skozi tisočletjapridobili pomembne izkušnje o uporabi zdravil, ki so obrodileobilne sadove. Poznali so najmanj 15 različnih vrst bolezni trebuha,11 bolezni mehurja, 10 bolezni rektuma in anusa, 29 bolezni oči,6 vrst bolezni ušes in 18 kožnih bolezni. Iz medicinskih papirusovje na osnovi opisov znakov razvidno, da so poznali več kot 250 vrstrazličnih bolezni. Izredno velik in pomemben korak so naredili prikliničnih raziskavah, diagnostiki in pri terapiji. Natančno so poznaličloveški skelet in način uspešnega zdravljenja raznih oblik zlomovkosti. Znana jim je bila funkcija trebuha in črev, prav tako pa so ževedeli, da velike žile potekajo od srca proti vsakemu delu telesa.O egipčanski medicini največ izvemo iz bolezenskih slik, ki so biledobro opredeljene, saj so zdravnikom tistega časa nudile posebnoosnovo za terapevtsko odločitev. Slike so zdravniki vedno ustvarjalina osnovi vsestranskih simptomov bolnika, kar je pokazateljvisokorazvite diagnostike in tudi smisla zanjo, predvsem pa, da so bilimojstri v opazovanju. V staroegipčanski diagnostiki jasno zasledimonajpomembnejše elemente današnjih fizikalnih preiskovalnih metod:ogled, otipavanje in poslušanje. Ogled je namenjen ugotovitvi spremembv obliki, barvi in v legi zunanjih delov telesa, kože, las, urinain drugih izločkov. Otipavanje je namenjeno ugotovitvi sprememb50 Revija ISIS - November 2010v trebušni votlini. Poslušanja so se posluževali pri preiskovanju pljuč,kar dokazuje tudi stavek iz Ebersovega papirusa ‚‘uho sliši spodaj‘‘.V Egiptu so imeli zdravniki številne nazive, ki so bili mogoče tudizemljepisno pogojeni, saj je zdravniškemu nazivu sledila zemljepisnoopredeljena avtoriteta, ki je bila določena glede na to, ali je imelzdravnik avtoriteto v Zgornjem ali Spodnjem Egiptu ali pa v obeh.V Egiptu so bili nadvse pomembni in predvsem cenjeni zdravnikitisti, ki so delovali na kraljevem dvoru. Ti zdravniki so imeli nazivswnw per aa. Kraljica in kralj sta imela kopico zdravnikov, ki sozdravili samo njiju, in prav ti zdravniki so se od drugih zdravnikovrazlikovali po drugačnih nazivih. Njihovo privilegiranost se darazbrati iz zdravniških nagrobnih spomenikov.Herodot je okoli leta 450 pr. Kr. slavnostno obiskal Egipt in opazil,da so se tam zdravniki specializirali. Omenja tudi, da je bila medicinarazdrobljena na določene posebne veje, saj papirusi iz zgodnjegaobdobja govorijo o tem, da je imela egipčanska medicina večzdravnikov specialistov. Prav tako Herodot v svoji knjigi Euterpepripoveduje o razširjenosti zdravnikov specialistov, ki so bili značilniza Egipt in tako edino upanje za obolele, saj so bili znani v vsem takratnemomikanem svetu. V knjigi je zapisal: ‚‘Zdravilstvo je v Egipturazdeljeno na stroke; vsak zdravnik zdravi le po eno bolezen, ne po več.Zdravnikov je vsepovsod na prebitek: eni za oči, drugi za glavo, tretjiza zobe, četrti za želodec, peti za notranje bolezni”. V Mezopotamiji inEgiptu je namreč obstajala močna težnja po določeni smeri specializacije,ki se je razvila skladno z razvojem zdravstva. Zdravilstvo jebilo v Egiptu razdeljeno na stroke, kjer je vsak zdravnik zdravil le poeno bolezen in ne več. Pri specializaciji ne smemo potegniti paralelz današnjo specializacijo zdravnikov, saj je bila ta v Egiptu še zeloprimitivna. Tako so Egipčani poznali več vrst zdravnikov: kirurge,interniste, okuliste, zobozdravnike … Specializacije so bile označenes kvalifikacijskimi besedami, po navadi glede na dele telesa. Tako naprimer swnw khet pomeni zdravnik abdomna, kar lahko interpretiramoz gastroenterologom. Pogostejši je bil naziv swnw irty, kipomeni očesnega zdravnika ali okulista. Posamezne specializacije jezelo težko prevesti in interpretirati, kot na primer nerupehoyt, kar lahkoprevedemo kot ‚‘varuh anusa‘‘. Še bolj nenavaden je bil naziv aaamu m-khenu netnetet, ki so ga po navadi prevajali interpret tekočin.Zobozdravniki so imeli poseben naziv ibeh. Egipčanski zdravnikiso veliko potovali po svetu. Povezani so bili v mednarodne zdravniškezveze, katerih težnja je bila, da bi izmenjali mnenja in izkušnje.Takšni stiki niso bili pogosti, saj je bil svet takrat bolj omejen. Že vnajzgodnejših časih so nastale zveze z maloazijskimi deželami. IzIndije so dobivali začimbe, ki so jih potrebovali za farmacevtske namene.Zdravniki v Perziji so širili egipčansko strokovno medicinskoslovstvo. Izkušnje egipčanskih zdravnikov so se s posredovanjem antičnegasveta pozneje prenesle v evropski zgodnji srednji vek. Homerin Herodot sta menila, da je imel Egipt zelo dobre zdravnike, celostrokovnjake, med katerimi so najbolj sloveli tisti, ki so delovali kotfaraonovi zdravniki na dvoru.Anatomija, fiziologija,patologija in psihologijaV papirusih ni jasnega nakazila, da je kirurgija bila ločena vejamedicine tako kot danes. Ne gre dvomiti o njihovem odličnem

Zanimivopoznavanju poškodb, vendar Kahunov papirus kaže na to, da sozdravniki v Egiptu do neke mere obvladali le lažje kirurške posege,ki so jih očitno opravljali na živalih, saj za posege na ljudeh ninikakršnih otipljivih dokazov. Uporaba noža in izžiganje sta bilatako omejena na preproste operacije, ki so jih izvajali na glavi,vratu in na okončinah, vendar kirurgi niso odpirali trebuha aliizvajali operacije v notranjosti trebušne votline. Tako o kirurškemznanju starega Egipta ne vemo veliko. Iz slik v grobnicah lahkougotovimo, da so znali poravnati izpahe kosti. Poleg poškodb sopoznali tudi njihove nevrološke učinke. Opisovali so, kako človek spoškodovano lobanjo v nekaterih primerih ne čuti nog ali rok oziromada pri poškodbi enega dela lobanje (možganov) ta poškodbavpliva na drugi del telesa. Ker niso poznali funkcije možganov, sote poškodbe razlagali različno. Obrezovanje in kastracija sta bililuksuzni operaciji in znani iz zgodnjih dob najrazličnejših kultur.Nedvomno so bili že pravi mojstri v zdravljenju različnih zlomovokončin, saj so za zdravljenje uporabljali opornice, narejene iz lesa.Predvsem mumije so pokazatelj uspešnega zdravljenja, saj je nanjih videti, da je bilo zraščanje in celjenje kosti v večini primerovuspešno. Velika uganka, ki je staroegiptovskim kirurgom povzročalatežave, je bila, kako po odstranitvi novotvorbe ustaviti krvavitev.Niso imeli dovolj znanja o vzroku nevarne krvavitve, tako so protikrvavitvi imeli veliko čarovniških rekov.Prav tako je iz mumij razvidno, da so zobozdravstvo spretno obvladali.Ženske mumije imajo na splošno dobro ohranjeno zobovje,pri moških pa je bila izguba pri sekalcih zaradi travme zelo pogosta.Te zobe so nadomestili s preluknjanimi kronami na pletenju izzlate žice, podobno kot danes pri mostičkih. Zobni karies, čepravekstremno redek pred dobo piramid, je postal splošen takoj, koso ljudje začeli uživati razkošje. Na pokopališču pri piramidah vGizi iz časa starega kraljestva, kjer so kopali arheologi Hearstoveekspedicije, so našli več kot petsto okostij aristokratov iz časa, ko sote piramide gradili, in v vseh okostjih odkrili zobni kamen, zobnikaries. V vsakem poznejšem obdobju egipčanske medicine najdemoisto stvar – veliko splošno razširjenost vsake oblike zobnegaobolenja med bogatimi ljudmi, ki se razvajajo z razkošno hrano,in sorazmerno imunost pred tovrstnimi boleznimi med revnimiljudmi, ki so večinoma živeli od surove neprekuhane zelenjavnehrane. Egipčani so veliko vedeli o zdravljenju zob, saj so gnilezobe izpraskali in izvrtali ter vanje vložili plombe iz dragih kovinali slonove kosti, ki so jih pritrdili z asfaltu podobnim lepilom. Zahigieno in telesno čistost so dobro skrbeli, obe pa sta bili vedno povezaniz verskimi motivi, saj je človek pred božjim obličjem moralvedno nastopati telesno čist.Pomembne dele o anatomiji najdemo v Edwin-Smithovem papirusu,kjer so razlage sistematično razdeljene od glave do prsnegakoša. Anatomsko znanje je omejeno le na določene dele zgornjegadela telesa, najbolj podrobno pa je opisana lobanja. V jeziku starihEgipčanov obstaja veliko besed, ki opisujejo zunanje dele telesa,zelo malo pa je besed za kosti. Izjema so: lobanja, spodnja čeljust,hrbtenica, rebra in ključnica. Od notranjih organov so poznalisrce, za katero so uporabljali dva naziva, ki se v zapisih pojavljataizmenoma. Imeli so tudi besede za želodec, jetra, pljuča, vranico,mehur in možgane. Pljuča, jetra, želodec, črevesje in možganiso bili pri balzamiranju odstranjeni iz telesa, srce pa je ostalo nasvojem mestu. Ledvice so skrite v perinejni maščobi in zato jezelo verjetno, da jih zaradi tega pri balzamiranju niso odkrili. Zazačetnika znanstvene anatomije velja Herofilos iz Halkedona, ki jedeloval kot zdravnik v Aleksandriji okoli leta 300 pr. Kr. Načrtno jeraziskoval anatomijo človeškega telesa in se pri tem ni hotel omejitina proučevanje in opis posameznih delov telesa in organov, ampakje poskušal raziskati in opisati njihova medsebojna razmerja. Takoje bil prvi, ki je spoznal zvezo živčnega sistema z možgani in shrbtenjačo. Bil je pomemben tudi pri razvoju fiziologije, saj ježivljenjsko dogajanje pripisoval štirim močem:• moči prehranjevanja, katere sedež je v prebavnih organih in jetrih,• moči ogrevanja s sedežem v srcu,• moči mišljenja, katere glavni organ so možgani,• moči čutenja, ki počiva v živcih.Raziskoval in natančno opisal je človeško oko in spoznal zvezovidnega živca z očesom in možgani. Ugotovil je, da je utripanjearterij posledica delovanja srca (sistola in diastola).Drugi pomemben zdravnik je bil Erasistratos Keoški, ki je delovalokoli leta 310 do 250 pr. Kr. in je nadaljeval Herofilove raziskavena področju anatomije in fiziologije. V okviru anatomije mu jeuspelo ločiti živčni sistem od žilnega sistema in odkril je razlikomed gibalnimi in čutilnimi živci ter da so izhodišče le-teh možgani.Odkril je tudi zaklopke v človeškem srcu. Njegov fiziološkinauk je bil zasnovan na domnevi, da povzročata vse delovanjeorganizma kri in ‚‘pneuma‘‘, dih, ki se v raznih sistemih pretakataskozi telo. Menil je, da človek iz hrane pridobiva kri, ki teče iz jeterPrimeri dobro zaceljenih zlomljenih kosti, najdenih v Nubiji.Vir: John F. Nunn, Ancient Egyptian medicine, British MuseumPress, London 1997, str. 178Revija ISIS - November 201051

Zanimivoskozi vene in gradi vse organe oziroma jih oskrbuje s hranilnimisnovmi, osrednji organ krvnega obtoka pa je srce. Pneuma, ki jotelo sprejema z zrakom skozi pljuča, je nosilka življenjske sile, saj seiz pljuč izliva v levi srčni prekat in od tod po arterijah k različnimtelesnim organom, ki jih različno preobražajo. S tem naukom seje Erasistratos zelo približal današnjim pravilnim dognanjem okrvnem obtoku. Vzrok, zakaj je bil nekoliko oddaljen od pravilnerazlage fiziologije, je verjetno v tem, da arterije, ki po njegovemmnenju prevajajo pneumo, medtem ko teče kri po venah, v seciranemtruplu ne vsebujejo več krvi. Po njegovem mnenju uravnavavse telesne funkcije mehanski zakon. Na primer: premik mišicrazlaga tako, da iz možganov izhajajoči podnet volje prek živcevstisne pneumo v tiste mišice in napihne prazne prostore, s tem papovzroči, da se skrčijo.Ločeval je nauk o bolezenskih pojavih in njihovem zdravljenju odsvojih naravoslovnih raziskovanj in naukov, ker je menil, da ti nisovedno uporabni v praktični medicini. Za najpomembnejši vzrokvseh bolezni je štel prenapolnjenost organov s hranilnimi snovmi,krvjo ali s pneumo. Pljučnico je razlagal kot posledico nakopičenjain zastoja pneume v pljučnih arterijah. Zato je v njegovemzdravljenju prevladovalo predpisovanje diete, ki jo je izvajal spredpisovanjem odvajalnih in bljuvalnih sredstev ter higienskimiukrepi (na primer kopel). Ni informacij, ki bi pričale, da je v staremEgiptu obstajalo kakšno delo o fiziologiji. V medicinskih papirusihlahko najdemo koncepte fiziologije, ki so bili preprosti in največkratnapačni. Tudi ni dokazov, ki bi potrdili, da so Egipčani poznalifunkcijo možganov, ki so jih odstranjevali pri balzamiranju. Ceniliso življenjsko pomembno dihanje, vendar ne vemo, kaj so menili,da se zgodi z zrakom, ko ga vdihnemo. Glede na shemo, kakršnoso imeli o srčnodihalni funkciji, se zdi, da so menili, da gre zrakskozi nos v pljuča, v srce, in od tukaj naprej kroži po vseh delihtelesa in omogoča pulz. O drugih fizioloških sistemih nimamo primerov,ki bi dokazovali poznavanje le-teh. Iz Ebersovega papirusalahko razberemo, da so trdili, da hrana in pijača prideta v želodecin njun ostanek do anusa. Vedeli so, da pri tem procesu lahko pridedo napak, vendar ni dokazov, ki bi govorili o razumevanju prebavil.Urinarni sistem je v medicinskih papirusih redko omenjen. Vedeliso, da mehur vsebuje urin, vendar ledvice v medicinskih papirusihniso omenjene. Zelo dobro so poznali pomen reprodukcije in spolnegaodnosa za potomstvo. Maternico so poznali in ji pripisovalivlogo okolja, v katerem dozorevajo moške semenčice. Genetskevloge matere niso poznali.Zelo težko je reči, kdo je prakticiral na področju ginekologije inporodništva. Ne poznamo nobenih besed, ki bi bile povezane zbabištvom, ginekologi in porodništvom. Zdravljenje je potekalo zzdravili za oralno uporabo in materiali za lokalno uporabo, najpogostejeso zdravila uporabljali vaginalno. Veliko zdravil so predpisovaliza ohladitev maternice. Poznali so veliko primerov sprostitvein ublažitve težav s sečili, med mehurjem in vagino. Uporabljaliso zdravila za težave z dojkami. V nekaterih primerih so ženskopo prsih, trebuhu in po bedrih namazali s krvjo druge ženske, kije pravkar imela mesečno perilo. Poznali so tudi teste plodnosti,nosečnosti in določanja spola, ki so jih opisali v papirusih Kahun,Berlin in Carlsberg. Zelo pomembno je, da so določevali, kdo jebil ploden in kdo ne. Testi so bili sestavljeni iz številnih postopkov,vse od pregleda telesnih tekočin do pregleda oči. Veliko testovje sorodnih tistim, ki so jih uporabljali v grški medicini. Za prveznake nosečnosti so imeli razširjene žilice na dojkah. Porodništvoje bilo ženska domena. O običajnem porodu iz medicinskihpapirusov izvemo zelo malo, saj v njih ni zapisov o porodu. Prinekaterih ženskah naj bi pri porodu pomagala celo božanstva, zatoso pri porodih izgovarjali magične besede. V nekaterih primerih soženski povezali trebuh, včasih pa je zdravila morala zaužiti oralnoali pa so ji jih vstavili vaginalno. Porod je vodila višja babica, ki jepred porodnico čepela, dve pomožni babici sta porodnico podpiraliz leve in desne strani, tretja pa pod pazduhami ali za glavo. Porodnicaje sedela na porodilniku.Ni podatkov, ki bi se nanašali na to, da so v starodavnem Egiptuimeli knjige o psihologiji. Tako na primer o delovanju živčnega sistemaniso vedeli veliko, saj papirusi govorijo samo o živčni paralizi,ki po navadi prizadene le eno stran obraza. Ohranjeni medicinskipapirusi nam povedo, da so bili koncepti psihologije preprosti inpogosto napačni.Bolezni v EgiptuPredvideva se, da so Egipčani bolehali za podobnimi boleznimi,kot jih poznamo danes. To velja predvsem za degenerativne bolezni,kakor sta osteoartritis in arterioskleroza. Do danes so določeniparaziti spremenili svoje lastnosti (npr. bakterije in virusi so vednoodpornejši). Parazitske bolezni so bile v Egiptu velik zdravstveniproblem. Kljub temu, da so takrat poznali veliko izrazov za različnebolezni, ki so zapisani v medicinskih papirusih, težko razberemooziroma prepoznamo, katere parazite so takrat poznali. Alternativnivir informacij o tem je morebiti preučevanje človeških ostankov.Ena izmed parazitskih bolezni je malarija, ki je bila v faraonskihčasih mnogo bolj razširjena predvsem zato, ker so pogoji za prenašalcakomarja bili veliko bolj ugodni. Komarjevemu piku je sledilavročina v 3–4 dnevnih intervalih. Pri malariji so ugotovili povečanovranico in jo zaradi tega uvrstili med ‚‘abdominalne‘‘ bolezni. Zdraviliso jo s sredstvi za bljuvanje – emetiki. Patološke spremembepri malariji je v mumijah težko zaslediti, prav tako v medicinskihpapirusih, čeprav je vročina pomemben sindrom.Črevesne bolezni so bile za Egipt zelo značilne. Iz nekega papirusanaj bi bilo razvidno, da je veliki vezir Imhotep, ki je vodil graditevDžoserjeve stopničaste piramide v Sakkari v obdobju tretjedinastije, po zgledu Sumercev ukazal, da morajo sužnji polegobičajnega obroka hrane zaužiti še določeno količino česna, čebulein redkvice. Domovina te zelenjave je Azija in Egipt jo je od tamuvažal. O tem je nekaj poročil tudi v judovski zgodovini. Judje soproti razširjenemu črevesnem obolenju uživali velike količine česna.Zaradi črevesne epidemije je po pričevanju Stare zaveze umrloogromno Asircev. Tako so v Egiptu česen, čebula in redkvice rešiliživljenje desettisočim sužnjem. Leta 1947 so biokemiki v semenuredkvic odkrili snov proti po Gramu pozitivnim in Gramu negativnimbakterijam. Imenovali so jo rafanin. Zadnja desetletja soznanstveniki odkrili v česnu in čebuli specifične žveplene spojine,52 Revija ISIS - November 2010

Zanimivoimenovane alliine, ki z encimi učinkujejo na povzročitelja tifusa,paratifusa, tuberkuloze in na nekatere glivice kožnih plesni kotantibiotiki. Egipčani so za bljuvala uporabljali mešanico iz bakrenihsoli, medu in kisa. Proti črevesnim zajedavcem so uporabljaligranatna jabolka, česen in čebulo.O deformacijah je veliko več dokazov iz časa starodavnega Egiptapredvsem zaradi trajnosti v mumificiranih ostankih v kapelicahgrobnic, nasprotno pa o njih ne pišejo medicinski papirusi. Pritlikavostse je v starodavnem Egiptu pojavljala že v zgodnjih obdobjihdinastij vse do 21. dinastije. Pritlikavce so zaposlovali kot osebnepomočnike, nadzornike platna, čuvaje živali, draguljarje in zabavljače.Tisti, ki so dosegli visok položaj, so bili deležni priviligiranegapokopa. Egipčani so poznali okrog 207 vrst pritlikavcev. Najpogostejšaznačilnost je bila, da sta glava in trup normalne velikosti,okončine pa so neprimerno krajše. Pritlikavosti niso smatrali zabolezen. Veljala je bolj za božansko manifestacijo, saj je Bes, bogprijaznega zaščitništva, kazal velike značilnosti pritlikavosti. Priupodabljanju družine so Egipčani skrbno upoštevali proporciječloveškega telesa. V primeru pritlikavega moža oziroma očeta jebil ta postavljen višje od žene, čeprav je bil od nje nižji, otroci pa sostali pod njim, in sicer s prstom v ustih, kar je predstavljalo mladost.V starodavnem Egiptu niso poznali nobenega učinkovitegazdravljenja kepaste noge, čeprav je bil primer te bolezni zelo pogost.Opazili so jo pri mumijah, pri katerih je bila ena noga krajša alipa je bilo stopalo deformirano. V starem Egiptu so poznali karnekaj primerov, kjer je bilo stopalo obrnjeno navznoter. Podobnokot pritlikavi ljudje so bili tudi ljudje, ki so bolehali za to boleznijo,odgovorni za vzdrževanje domov pri lastnikih grobnic.Starodavni Egipčani so dobro poznali bolezni ušes in nosa.Gluhoto so dobro poznali – predrt bobnič so si razlagali kotvnetje srednjega ušesa. O poškodbah nosa je veliko zapisanega vEdwin-Smithovem papirusu, medtem ko Ebersov papirus omenjabolezni nosa le v štirih poglavjih. Različna bolezenska stanja soSeneb, klasičenprimer pritlikavosti,z dvemaotrokoma, kinekako nadomeščatapoložaj nog.Primerek so našliv njegovi grobniciv Gizi in izhaja izobdobja staregakraljestva, nekjemed četrto inzgodnjo peto dinastijo.Vir: JohnF. Nunn, AncientEgyptian medicine,British MuseumPress, London1997, str. 79zdravili z različnimi sokovi oziroma s tekočinami, kot na primer zmlekom matere, ki je rodila sina, izgovarjanjem magičnih besed inz dišečimi lepili, ki so jih namazali na nosnice. Prav tako so velikovedeli o kožnih boleznih in prehranjevalnih, endoksinalnih inmetaboličnih motnjah, kjer so ločili bolezni jeter kot znak debelostiin slabo prehrano oziroma podhranjenost. Veliko pozornost sov egipčanski medicini namenjali očem. Oči igrajo v egipčanskimitologiji pomembno vlogo, zato je veliko ljudi nosilo amulete spodobo očesa, kar naj bi jih varovalo pred drugimi boleznimi. Starodavniegipčanski zdravniki so bili znani po svojih sposobnostihzdravljenja oči. V papirusu Ebers je o okulistiki več poglavij, kjer sotočno popisane bolezni vek, veznice, roženice, šarenice ter škilavost.Mnoga zdravila so aplicirali neposredno na obolelo oko, zelo malopa je zapisanega o kirurških posegih. Ebersov papirus kot zdraviloomenja tekočino iz prašičjih oči, katero naj bi pacientu vlili v uho,ki je na strani obolelega očesa, zasledimo pa tudi uporabo prašičjegažolča. Za večino bolezni oči so uporabljali rastlinska sredstva,kot na primer: smolo, rastlinsko olje, vodo iz sladkega janeža inmineralnega izvora, kot na primer: svinčev sulfid, antimonov sulfid…Tako so za krmežljave oči uporabljali mazila iz bakrovega oksida inčebule. Od organskih snovi so uporabljali na primer človeški seč inčloveško mleko za pranje oči, kri kuščarja, netopirja, goveda, osla,svinje, psa, koze. Zelo verjetno je, da so snovi omenjenih živali lenazivi za imena nam neznanih rastlin. Zdravili so še očesne tujke,zunanje poškodbe oči, težave s trepalnicami, ki rastejo navznoter,krvavitve oči in vnetja le-teh.Za izboljšanje vida so uporabljali različne losjone oziroma tekočineza izpiranje, ki so največkrat vsebovale sveže mleko. Poznali sotudi različne obkladke, namočene v med, gosjo mast in vodo. Delpoglavja iz Ebersovega papirusa, ki obravnava očesne bolezni, jefeničanskega izvora. Zelo verjetno je, da so Feničani posredovaliuvoz arabskih in indijskih drog v Egipt.Faraon Saptah iz 19. dinastije,čigar mumija se nahajav Kairskem muzeju, je trpelzaradi deformacije, imenovanekepasta noga. Vir: JohnF. Nunn, Ancient Egyptianmedicine, British MuseumPress, London 1997, str. 79Revija ISIS - November 201053

ZanimivoS seciranjem živali za obredne namene in z mumificiranjem soEgipčani spoznali človekovo notranjost in sklepali na delovanjeposameznih organov. Kljub vsemu temu pa medicina ni napredovalatako, kot bi lahko. Znali so si razlagati poškodbe, rane napovršini telesa, prelome kosti, ki so bile posledice udarca, padca.Drugače pa je bilo z obolenjem, ki je nastalo nenadoma. Nejasenizvor takšne bolezni in strah, ki ga je izzvala sprememba v počutju,sta pogojevala mistične predstave. Medicina je začela vse bolj padatipod vpliv religije. Razvila se je demonistična medicina. Ta se je zaizganjanje demonov in drugih zlih duhov oziroma za preprečitevnjihovega vstopa v telo posluževala različnih magičnih formul,obrednih plesov, amuletov …Viri so na voljo pri avtorici.Ladak – dežela visokih prelazov,molilnih mlinčkov in nasmejanih ljudiStanka JelencV začetku avgusta se je v Ladaku zgodila velika naravnakatastrofa. V pokrajini, skriti za himalajsko verigo, tako dajo monsunsko deževje ne doseže, se je utrgal ogromen oblakin povzročil pravo opustošenje. 215 mrtvih, več kot 70 ljudipogrešanih, 600 ranjenih, med njimi tudi turisti, več kot 1.000uničenih domov, uničene ceste in prevozna sredstva … to jeprecej žalostna statistika.Zdaj je oktober, turistična sezona se počasi končuje, bliža sedolga in mrzla zima. Le kako jo bodo Ladačani preživeli inkako si bodo opomogli?Naj ta zgodba razkrije tudi lepšo stran Ladaka, ki sem jo imelamožnost spoznati ob večkratnih obiskih. Pa nisem edina, saj jemali Tibet pri Slovencih in tujih popotnikih zelo priljubljen.Ladak je najvišje ležeča indijska pokrajina, v kateri visokogorskiprelazi ponekod segajo nad 5000 metri, medtem ko se najvišjivrhovi vzpenjajo do višine 7000 m. Drobna lisa na zemljevidusveta, ki na zahodu meji na muslimanski Kašmir, na drugi stranise dotika Tibeta. Nekdaj so tu mimo vodile stare trgovske potiproti Kitajski, trgovalo se je s svilo, z dragulji, s preprogami in zzačimbami. Po l. 1959 so Kitajci zaprli meje s Tibetom, na drugistrani pa se je začelo rožljanje z orožjem med Pakistanom inIndijo, ki se že vse od indijske neodvisnosti pogajata za koščekozemlja, imenovanega Kašmir, preo katerega poteka ločitvenačrta. Ladak pravzaprav leži na strateško zelo občutljivem ozemlju,ki so ga Indijci pred tujci skrivali vse do leta 1974.Glavno mesto Leh leži na višini 3.500 m, kjer življenje poteka povzoru majhnih mest tretjega sveta, v katerem ni v nebo segajočihnebotičnikov, tovarniških dimnikov in moderne infrastrukture.Vsekakor se je Leh precej spremenil od mojega prvega obiskaleta 2003. Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga,ki v pretežno agrarni deželi predvsem mlajšim generacijamnudi možnost dobrega zaslužka in s tem boljšega življenja, kot gaživijo njihovi starši, vsaj v gmotnem pogledu.Mesto oživi predvsem od junija do septembra, med glavnoturistično sezono, ko sem letno zaide približno 18.000 tujih obiskovalcev.Večina se odloči za krajše ali daljše trekinge po skritihdelih Ladaka, kjer vodi na tisoče pešpoti. Ko spiš pod šotorskimkrilom in si odvisen le od tega, kar prineseš s seboj, življenjeMesto Leh na višini 3.500 m54 Revija ISIS - November 2010

ZanimivoTipična puščavska pokrajina v Ladaku, kjer zelo redko dežuje, sajvčasih je bilo tako.naenkrat postane zelo preprosto. Za zahodnjake, vajene prebivanjav velikih mestih, je to pravzaprav pravo duhovno prebujenje.Ponudba se prilagaja povpraševanju, vsako leto je več turističnihagencij, cenenih hotelov in prenočišč, restavracij ter trgovin.Računalniki, internet in telefon so tujim obiskovalcem na voljona vsakem koraku.»Pridi, zate imam najboljšo pašmino!« vabi v svojo trgovinoShah, mlad Kašmirec s temnimi očmi, ki na ulicah Leha poletiprodaja dragulje in preproge ter dragoceno tkanino, imenovanopašmina, stkano iz dlak istoimenskih himalajskih koz. Kašmirci,spretni trgovci, tu obvladujejo večji del trgovine. Potem so tuTibetanci, večinoma begunci oziroma njihovi potomci, ki so sesem zatekli pred kitajsko okupacijo. Večino najdeš na tržnicah,pod velikimi šotorskimi platni prodajajo oblačila, nakit iz turkizovin rdečih koral, molilne zastavice in pripovedujejo zgodbe osvojem izgnanstvu in uničeni domovini.V vasi Choglamsar blizu Leha jih živi približno 6.000. Le kaj jetokrat ostalo od njihovih prebivališč?Na srečo v Lehu še ni barov in lokalov s hrupno zahodnjaškoglasbo. Življenje povsem zamre po 10. uri zvečer, ko se zaprejovrata še zadnje restavracije. Alkohol, največkrat pivo, je zeloredkokdaj na prodaj v restavracijah. Domačini se radi poveselijoob čangu, doma pridelanem ječmenovem pivu, ki ima okus poskisanem, in je na voljo v vsaki vasi.Ladak je že na prvi pogled precej drugačen od svoje matere Indije.Mali Tibet so ga pred več desetletji poimenovali prvi tuji obiskovalci,pa ne zaradi tibetanskih beguncev. Večina prebivalcev jenamreč budistov, tibetanski budizem pa prevladujoča religija. Nahribih je že od daleč opaziti budistične samostane, v teh krajihimenovane gompe. Menihi so oblečeni v temno rdeča ogrinjala, kise v zgodnjih jutranjih urah posvetijo obrednim molitvam, čez danpa se pomešajo med lokalne prebivalce. Na strehah hiš, prelazihin mostovih, na gorskih vrhovih so izobešene molilne zastavice,Budistična stupa nad mestom Lehtanki koščki tkanine v petih različnih barvah: rumeni, zeleni, rdeči,beli in modri, na katerih so natisnjene mantre. Ko zapiha veter,molitve odnaša na vse štiri strani neba. Stare, raztrgane in obledelezastavice človeka opominjajo na minljivost vsega na tem svetu, nanjih znova in znova nameščajo nove. Kot prispodoba za življenje,ki vedno teče v istem krogu, od rojstva do smrti.Ladačani so s svojimi temnimi obrazi pravilnih potez, s poševnimiočmi in črnimi lasmi bolj kot Indijcem podobni Tibetancem.So skromni in pošteni ljudje, njihovo precej težko življenjeje prežeto z vsakodnevno molitvijo. Vsepovsod je opaziti velikopredanost svojemu duhovnemu voditelju Njegovi Svetosti dalajlami,ki živi v izgnanstvu v Dharamsali, le nekaj sto kilometrovstran. V vsakem samostanu je slika z njegovo podobo, obdanaz bankovci, dišečimi palčkami, s svilenim šalom, pred njo pa sespoštljivo priklanjajo domačini.Umirjenosti in preprosti Ladačanov se slej ko prej nalezeš tudisam, ko v vasi zavrtiš molilni mlinček od leve proti desni, ob sončnemvzhodu pa se v vaški gompi udeležiš pudže, jutranje molitve.Pokrajina je večinoma puščavska, vegetacija je redko posejana,tako kot so redki njeni prebivalci. Oko vajeno zelenih gozdovin cvetočih travnikov bo tu našlo le osamljene topole in vrbe,šipkove grme in šope trav. Več zelenja je le ob rekah in potokih,kjer je človek posadil ječmen, grah in druge kulture, kar muomogoča preživetje v ekstremnih razmerah. Pozimi se namrečponekod temperature spuste tudi do 30 stopinj C pod ničlo;takrat se vaščani zavijejo v debele, jakove kože in se stisnejo kognju, na katerem kurijo čez poletje nabrane jakove iztrebke. Drvin premoga tu namreč ne poznajo. Pičle obroke največkrat sestavljajopražena ječmenova moka – campa, namočena v čaj, koščkiposušenega sadja in zelenjave. Številne vasi so povsem odrezaneod preostalega Ladaka, prelazi so zasneženi ali pa poledeneli intako povsem neprehodni, ponekod pa veliko nevarnost za ljudi inživali pomeni snežni leopard, ki se potika naokrog.Revija ISIS - November 201055

ZanimivoFestival v vasi Lamayuru – dnevi radosti v težkem življenjuV zadnjih letih je v številnih skromnih domovih zasvetila žarnicain vnesla nekaj svetlobe v težko življenje ljudi. Ladak ima namrečkar 300 sončnih dni letno, kar so s pomočjo številnih tujih projektovdomačini začeli uporabljati v svojo korist. Male sončne kolektorjeje zdaj mogoče videti na strehah preprostih bivališč, gomp incelo nomadskih šotorov. Cena te naprave je še precej visoka, takoda indijska vlada revnejšim prebivalcem subvencionira nakup.Voda iz pip priteče le v hotelih v Lehu, kjer prebivajo tujci,vajeni vsakodnevne prhe in čiščenja zob. Življenje v deželi,kjer v enem letu pade le tolikšna količina padavin kot pri nasv enem mesecu, je povsem odvisno od talečih se ledenikov. Odtam potoki pritekajo v dolino, tam pa jih marljive roke ustreznozajezijo v kanale, tako da je vode dovolj za vse, za ljudi in živali,za kuhanje in pranje. Tokrat je bila voda pogubna.Globalizacija in naraščajoči turizem v Ladak prinašata spremembeveliko hitreje, kot bi si domačini želeli. Številni tujcivzljubijo to deželo že prvič, nato pa se znova vračajo, tudi znamenom, da bi skupaj z Ladačani zaščitili njihovo kulturo,zadržali ekološko ravnovesje in socialno harmonijo.»Uporabite prekuhano vodo! Ne kupujte plastičnih steklenic,«poziva Ladags Melong, Ogledalo Ladaka, mesečnik, ki izhajav ladaškem in angleškem jeziku. Izredno zanimivo in poučnobranje o vsem, kar se dogaja v tej idilični pokrajini.Plastične vrečke so tu prepovedane, namesto njih je v uporabičasopisni ali ovojni papir. Ta prepoved je stopila v veljavo leta1998, za kar ima glavne zasluge Zveza ladaških žena – Women‘sAlliance, ki je na splošno zelo aktivna organizacija. Pod vodstvomambiciozne Dolme Tsering in mentorstvom ŠvedinjeHelene Nordberg, znane zaščitnice ladaške kulture, se ženske,oblečene v svoja tradicionalna oblačila, večinoma srečujejopozimi, ko ni dela na poljih. Čeprav večinoma manj izobraženese lotevajo tako pomembnih vprašanj, kot so: položaj in ugledžena v družbi, uporaba kontracepcije, problem ločitve, primeriposilstev itn. Trenutno v zvezi deluje 5.000 žena, njihovi glasoviso vse bolj slišni, njihova mnenja pa vse pogosteje upoštevana.Čeprav je življenje domačinov težko, je na njihovih obrazihopaziti veselje in optimizem. Po mesecu dni se vračaš nazajdomov, v svoj duhovno osiromašeni svet, obdan z molilnimmlinčkom in s pisanimi zastavicami. Nič čudnega, da se v Ladakuzatakneš že ob prvem obisku, nato pa se znova vračaš tja.Vrtenje molilnih mlinčkov – vsakodnevni obred LadačanovPrijatelj Punchok, ki si poleti kruh služi s turizmom56 Revija ISIS - November 2010

Mednarodna izmenjavaspecializantov družinskemedicine na NizozemskemTea Stegne Ignjatovič, Saš Jurij TašičNizozemska organizacija specializantov družinske medicineLOVAH in njeni energije polni predstavniki so od 25. do29. maja 2010 organizirali mednarodno izmenjavo mladihspecializantov družinske medicine. Da je bila izmenjavaresnično mednarodna, pove že dejstvo, da je na Nizozemsko,vključno z nama iz Slovenije, prišlo 32 mladih zdravnikov iz16 evropskih držav.Vsakemu izmed nas je bil dodeljen nizozemski specializantdružinske medicine (DM), pri katerem smo prva dva dnevagostovali in z njim preživeli tudi službeni dan v ambulantidružinske medicine (DM), v kateri opravlja specializacijo. Kerdejansko večina Nizozemcev odlično govori angleški jezik, ssporazumevanjem nismo imeli težav.Na Nizozemskem je okoli 8.200 družinskih zdravnikov za 16milijonov prebivalcev, celotno primarno zdravstvo pa delujena koncesijski sistem. 8.200 družinskih zdravnikov tako delav 4.600 praksah, posamezna praksa pa ima opredeljenih 2.350pacientov. Ena ključnih značilnosti nizozemskega osnovnegazdravstva, primerljiva s slovenskim, je t. i. »gatekeeping« principoz. princip vratarja zdravstvenega sistema, ko ima pacient dostopdo hospitalne specialistične obravnave, z izjemo urgentnihživljenjsko ogrožajočih stanj, izključno na osnovi napotnice,ki mu jo izda izbrani družinski zdravnik. V ambulanti DMje zaposlena tudi višja medicinska sestra s 3-letno fakultetnoizobrazbo iz »družinske medicine« in je zato kompetentnasamostojno triažirati in naročati paciente ter tako že sama vračunalnik vpiše vzrok prihoda bolnika. Običajno pomeni enobisk pri zdravniku tudi konzultacijo o enem problemu, karso ljudje na Nizozemskem sprejeli. V večjih skupnih praksahimajo zaposleno tudi za to usposobljeno sestro, ki sama vodinezapletene primere kronične terapije ter se po potrebi posvetujez družinskim zdravnikom. V primarnem zdravstvu pacientne plačuje ničesar, vse storitve so namreč krite iz osnovnegazdravstvenega zavarovanja. Ambulante oz. družinski zdravnikiniso plačani glede na glavarino, ampak izključno po storitvah,to pomeni glede na število pregledov, št. telefonskih konzultacij,št. hišnih obiskov in št. posegov. Pacientova kartoteka je elektronska,na roke se ne piše ničesar, pregledane EKG-posnetkesestra skenira in jih vnese v elektronsko kartoteko, napotnice zakliničnega specialista v bližnji bolnišnici se pošljejo večinomapo elektronski pošti.Delovni čas je od 8.00 do 17.00 in časa je na pretek (vsajtako se je zdelo nam, specializantom držav iz t. i. nekdanjegavzhodnega bloka, navajenih na svojih 6–7 minut na pacienta).MedicinaPacienti so naročeni na 10–15 minut od 8.00 do 10.00 in od15.00 do 17.00, tako da na dan pride do zdravnika običajno20–30 pacientov. Od 12.00 do 13.00 oz. po potrebi tudi več ječas rezerviran za hišne obiske, ki so posebej plačani in včasihvsaj po naših izkušnjah tudi bolj socialne narave, saj se vsakegastarostnika starejšega od 80 let kljub odlični patronažni službiobiskuje tudi iz nemedicinskih indikacij. Na dan naredi takozdravnik vsaj 1 hišni obisk. Od 13.30 do 14.30 je rezervirančas za posvete s pacienti po telefonu. Za telefonske posvete sepacienti pri sestri naročijo in zdravnik jih nato ob določeni uripokliče. Posvet po telefonu se šteje kot storitev in je kot tak tudiplačan. Ena ura dnevno dopoldne je namenjena konzultacijimentorja s specializantom ali pa z drugimi zdravniki, zaposlenimiv praksi DM. Dodatna popoldanska ura je namenjenakonzultaciji po telefonu s kliničnimi specialisti in z lekarniškimfarmacevtom.Ker v primarnem zdravstvu nimajo pediatrov in ginekologov,kar dejansko velja za večino evropskih držav, družinski zdravnikidelajo tudi preventivne brise mat. vratu, vodijo nosečnice,uvajajo kontraceptive in hormonsko nadomestno terapijo,zdravijo bolne otroke. Za preventivne preglede otrok obstajaposebna služba zdravnikov, specializiranih izključno za preventivoin cepljenja otrok.Udeleženci kongresa na sklepni slovesnosti v Den Haagu.Revija ISIS - November 201057

MedicinaObetavnostrokovnopodročjeMedicina ostaja tudi v kriznihčasih v samem vrhu lestvicenajbolj obetavnih strokovnihpodročij. Strokovnjaki mednarodneorganizacije za delo(ILO) na podlagi raziskave»The Jobs of the Future«napovedujejo, da bodo do leta2018 največjo rast in napredekna medicinskem področjudosegli naslednji poklicioz. področja: biomedicinskiinženiring (72 odstotkov),omrežni sistemski analitikiv zdravstvu (53 odstotkov),zdravstvena pomoč na domu(50 odstotkov), nega inpomoč na domu (46 odstotkov),strokovnjaki za financev zdravstvu (41 odstotkov),midicinski raziskovalci inznanstveniki (40 odstotkov),zdravstveni tehniki in asistenti(39 odstotkov), dermatologiin dermatokozmetiki (38odstotkov), biokemiki in biofiziki(37 odstotkov), športnomedicinskistrokovnjaki (37odstotkov), strokovnjaki zazdrav življenjski slog itd.Vira: ILO, Labor Department»Occupational OutlookHandbook«Nina MaziBolniških staležev na Nizozemskem in tudiv večini evropskih držav v ambulantah DMne izdajajo. Bolniške staleže, če je treba,izdajajo zdravniki specialisti medicine dela.Za krajše staleže zaradi npr. viroze ljudje vvečini zahodnoevropskih držav ne potrebujejobolniških listov, ampak se dogovorijoz delodajalcem. Tako je razumljivo, da sodnevne obremenitve s številom obiskov vambulantah DM v teh državah manjše.Tretji dan smo se vsi tuji specializanti srečalina Medicinski fakulteti v Leidnu, kjer smose med seboj spoznali in izmenjali izkušnjepreteklega dne v ambulanti gostitelja. Vsakizmed nas je predstavil kratek seminar,večina na temo primarnega zdravstva alipa specializacije DM v svoji državi. Tako jebilo zanimivo slišati, da imajo tudi v VelikiBritaniji dolge čakalne dobe za posameznediagnostične preiskave, npr za UZ abdomnapar mesecev, da si mora družinski zdravnikv Nemčiji sam organizirati in tudi plačatisvojo specializacijo iz DM ter da v Avstrijispecializacija iz DM sploh ne obstaja in dapo 3 letih klinične prakse v ambulanti DMlahko dela vsak ali pa vpiše klinično specializacijo.Tudi za obisk pri kliničnem specialistuv Turčiji in zanimivo tudi v Avstrijiposameznik ne potrebuje napotnice, kar imaza posledico preobremenjeno sekundarnoraven in dražji zdravstveni sistem.Specializacija DM na Nizozemskem je3-letna. Prvo in zadnje, tretje leto specializantdela v ambulanti DM, običajno sta toza vsako leto dve različni ambulanti, tj. enana podeželju, ena v mestu. Specializant delasamostojno v svoji ambulanti, vendar vzporednoz mentorjem, vsak dan ima na voljo 1uro organizirane konzultacije z mentorjem.Drugo leto specializacije predstavlja kliničnokroženje, ki obsega 6 mesecev kroženja vrazličnih urgentnih ambulantah in kliničnihoddelkih, 3 mesece kroženja na geriatriji in3 mesece na psihiatriji.Enkrat tedensko se vsi specializanti vskupinah po 10–12 udeležijo neke vrstemodulov na Katedri DM na medicinski fakulteti.Ker je poudarek specializacije iz DMkomunikacija med zdravnikom in pacientom,se morajo v ta namen specializanti meddelom v ambulanti tudi občasno snemati.Posnetke pogovorov s pacienti (brez kliničnegapregleda) nato komentirajo že s svojimmentorjem in pa tudi na modulih enkrattedensko. Enega takih posnetkov smo siogledali tudi mi in ga nato s pomočjo posebnihvprašalnikov o komunikaciji tudi ocenili.Naj omeniva tudi, da imajo specializantiDM posebej za njih pripravljene učbenikeposameznih specialnosti, npr. interne medicine,kirurgije itn., torej s poudarkom, kajnaj obvlada družinski zdravnik in ne kakšendrug specialist.Četrti dan smo se tuji in nizozemski specializantiDM udeležili mednarodnega kongresa,ki ga je organizacija LOVAH odličnoorganizirala v Haagu, s številnimi predavanjiin z delavnicami v angleškem jeziku. Temekongresa niso bile klinične oziroma strogomedicinske, ampak so bile zastavljene boljčloveško, s pogleda mladega zdravnika, kise srečuje ob svojem delu z veliko vprašanji.Kot primere naj navedeva predavanje o pisanjukakovostnih člankov v medicini, pogovoro vlogi družinskega zdravnika ob pandemijiprašičje gripe, razpravo o strasti do življenjapri skrbi za umirajoče, razkrivanje mnenj,zakaj bi kdo želel delati kot zdravnik v drugidržavi, in ne nazadnje tudi tema o tem, kakopomagati zdravnikom, ki zbolijo.Mednarodno izmenjavo smo sklenili zvečerjo s plesom in z željo, da se še kdajvidimo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalilaorganizaciji LOVAH, še posebej paorganizaciji WES, tj. nizozemski skupini zamednarodno izmenjavo, ki nama je omogočilain tudi financirala udeležbo na mednarodniizmenjavi specializantov DM naNizozemskem. Srečanje, ki je bolj ali manjvsakoletne narave, iskreno priporočava tudidrugim slovenskim specializantom družinskemedicine, saj ti, verjemite, da občutek,da v tem poklicu nisi sam s svojimi pacienti,ampak so po svetu še drugi, tebi podobni, zenakimi željami in upi na boljšo prihodnost.58 Revija ISIS - November 2010

Medicina17. nefrološka šola v BudimpeštiBoštjan KersničOd 26. do 31. avgusta 2010 je v Budimpešti potekala 17.nefrološka šola z 280 udeleženci iz 28 držav, kjer so bile vospredju države »vzhodnega« bloka, nekaj pa je bilo tudiizjem. Šola je bila organizirana pod okriljem madžarske ledvičnefundacije v okviru univerze Semmelweis v sodelovanjuz mednarodno nefrološko skupnostjo – ISN – in evropskoledvično asociacijo – ERA-EDTA. Šola zajemo celotnomnožico znanja, ki se začne z nadomestnim zdravljenjem, shemodializo, peritonealno dializo, transplantacijo ledvice,hipertenzijo in s klinično nefrologijo. Glede na sorazmerno»mlado« specializacijo iz nefrologije v naši državi se nas jeomenjene šole udeležilo – zaradi bližine – kar lepo številoudeležencev iz Slovenije.Prvi dan srečanja se je začel kot običajno, tj. z registracijoudeležencev in s predstavitvijo šole. Uvodne besede je imelprofesor Laszlo Rosivall kot predsednik narodne madžarskeledvične zveze. Že takoj po tem pa smo začeli program, in sicerz zelo zanimivo zastavljenim predavanjem, kjer nam je bolniks kronično ledvično boleznijo prestavil svoj pogled na zdravljenje.Per Ake Zillen iz Švedske je predstavil svojo izkušnjo skronično ledvično boleznijo, ki ga je doletela iznenada, saj je po10-letnem premoru na sistematskem pregledu ugotovil, da imale 10-odstotne ledvične funkcije, anemijo, acidozo … Spopadanjes težavami je bilo precej težko, dramatično, vendar je uspel6 let prebroditi z natančno dieto, s skrbjo za krvni tlak, rednofizično aktivnostjo, da je uspel priti do presaditve ledvice, karse mu je zgodilo pred letom dni in pol. Zelo zanimivo je biloposlušati razmišljanja bolnika in vprašanja glede njegove kompliance.Kljub bolj filozofskim začetkom pa smo nadaljevali karudarno, saj so sledila odlična predavanja. Janos Peti - Peterdi izZdruženih držav Amerike je predstavil eno izmed najbolj fascinantnihpredavanj na tej šol, kjer je pokazal delovanje na ravniposameznega glomerula v ledvici v živo s pomočjo posebnegamikroskopa. Kot prvi na svetu je tako prikazal, kako med samoSkupina aktualnih in bodočih nefrologov iz Slovenije (foto: Maja Gams)ultrafiltracijo podociti potujejo znotraj glomerula. Sledilo jepredavanje Jensa Titzeja, ki je prikazal novosti pri uravnavanjunatrija v telesu. Neverjetno je, da je tako skromno in preprostopredlagal eno izmed najpomembnejših odkritij zadnjega časa,da se v koži nabira osmotsko neaktivna oblika natrija. Nato jepredaval še zelo eminenten in znan profesor Eberhard Ritz inNemčije. Velika večina predavanj je bila več kot odlična, na zelovisoki ravni. Predavanja so zajemala tematiko, ki se je raztezalaod hipertenzije, dialize, peritonealne dialize, transplantacije doklinične nefrologije.V tem poročilu bi poudaril še dve ekscelentni predavanji pomojem mnenju, in sicer: Balazs Szamosfalvi iz Združenihdržav Amerike je predstavil kontinuirane metode pri intenzivninefrologiji, kjer na univerzi Henryja Forda uporabljajo najsodobnejšemetode, ki so tako dobro računalniško podprte, da sostvari mejile na pravo znanstveno fantastiko. Drugo predavanjepa je imel Karl Skorecki iz Izraela, ki je predstavil povezavomed molekularno genetiko in renalno odpovedjo. Neverjetnoje, kako lahko spletemo zgodbe, ki jih oblikuje evolucija, ki jepravzaprav zmožna v prvi vrsti zaplesti in nato razplesti stvari –zgodba o polimorfizmu gena MHY9.Za konec še nekaj strnjenih misli in vtisov iz šole. Po mojemmnenju je ta šola ena izmed boljših šol, ki pokriva celotenspekter nefrologije, transplantacije in dialize, ki sem jih obiskal;preseneča me sorazmerno majhen obisk, še posebej glede napredavatelje, ki so bili skrbno izbrani in v samem svetovnemnefrološkem vrhu. Sklep: obvezen obisk za vsakega pripravnikanefrologa in pripravnika internista, ki se bo ukvarjal z nefrologijo.Zahvalil bi se podjetju Amgen, ki mi je v glavnini omogočiloobisk omenjene šole.Še več informacij o preteklih in prihodnjih šolah lahko najdetena spletnem naslovu http://www.bns-hungary.hu/index.php?headlabel=2.60 Revija ISIS - November 2010

15. kongres IPNAMatjaž KopačZ veseljem sem izkoristil priložnost in se udeležil 15. svetovnegakongresa mednarodnega združenja za pediatričnonefrologijo – IPNA, ki je potekal avgusta 2010 v kongresnemcentru hotela Hilton v New Yorku. Udeležilo se ga je prek1.000 pediatrov nefrologov z vsega sveta. Z našega kliničnegaoddelka za nefrologijo sta se kongresa poleg avtorja prispevkaudeležila še predstojnica oddelka doc. dr. Tanja Kersnik Levart,dr. med., in vodja dializne enote asist. dr. Gregor Novljan,dr. med. Potovali smo z letalom prek Frankfurta. Po prihodu vNew York v zgodnjih popoldanskih urah in namestitvi v hotelusmo si ogledali predel Manhattna v okolici hotela.Že naslednje jutro se je začel strokovni program, in sicer ssimpozijem o Alportovem sindromu (AS), ki je potekal vesdan. V uvodnem predavanju, bogatem s slikovnim gradivom,smo obnovili znanje o fiziologiji in strukturi ledvic, glomerulnegaaparata in glomerulne bazalne membrane ter o patofiziologijiAS, ki pogosto pripelje do končne ledvične odpovedi.Kot mogoče terapevtske tarče za zdravljenje v prihodnosti sonavedli gensko in celično zdravljenje ter zdravljenje na osnovizamenjave kolagena. V nadaljevanju smo se seznanili z genetskodiagnostiko AS in s korelacijo genotipa s fenotipom. Obstajaširok spekter klinične slike v različnih družinah, s pogostoizraženo končno ledvično odpovedjo šele v zrelejših letih. Zapediatra je to pomembno zato, ker pri otrocih v teh družinahklinična slika in izvid biopsije ledvic lahko posnemata nefropatijotanke glomerulne bazalne membrane. Genetska diagnostikadaje informacijo ne le o diagnozi bolezni, ampak tudi o prognozi,kar je pomembno zaradi zgodnjega terapevtskega ukrepanja.V predavanju o biološkem zdravljenju so nato predstavilivzpodbudne izsledke študij živalskih modelov o zdravljenju spresaditvijo kostnega mozga, vendar ostaja odprtih še prevečvprašanj in so potrebne nadaljnje raziskave. Nadalje smo slišali,da imajo tudi prenašalci na X-kromosom vezanega AS tveganjeza končno ledvično odpoved, še zlasti ob prisotni proteinuriji aliizgubi sluha. Prenašalci AS s proteinurijo in/ali z izgubo sluhaniso primerni kandidati za darovalca ledvice. Seznanili smo setudi s pomenom registra bolnikov z AS. Poleg tega so raziskavemed drugim potrdile, da zgodnje zdravljenje z ACE-inhibitorjiali blokatorji angiotenzinskih receptorjev upočasni napredovanjeledvične bolezni, zlasti če se začne še pred pojavommikroalbuminurije. V zaključku je bil poudarek na vedno perečiproblematiki o (ne-)sodelovanju otrok in mladostnikov s kroničnoledvično boleznijo pri zdravljenju. Znanih je več razlogovza slabo sodelovanje, kot so: zapletene sheme jemanja zdravil,neugodne družinske razmere, slab nadzor staršev, slaba samopodobain podobno. Različne metode nadzora jemanja zdravil seniso izkazale za zelo natančne in praktične. Po drugi strani pakronični ledvični bolniki, še zlasti pa otroci na dializi, kakovostsvojega življenja ocenjujejo slabše kot otroci in mladostniki zdrugimi kroničnimi boleznimi.MedicinaNaslednji dan je bil v znamenju simpozija o hipertenziji priotrocih. Znaten del je bil posvečen zdravilom, ki neposrednoinhibirajo renin, kot je na primer aliskiren. Gre za obetavnazdravila, pri katerih ni treba prilagajati odmerka pri okrnjeniledvični funkciji, ker se izločajo z blatom. V primerjavi z ACE--inhibitorji ne povzročajo dviga plazemske reninske aktivnosti.Na žalost pa še ni zadosti podatkov o uporabi pri otrocih.Glede zdravljenja urgentne hipertenzije smo slišali že znanodejstvo, da je zelo visok krvni tlak treba zniževati postopomain da pri tem ni priporočljivo uporabljati kratko delujočih Ca--antagonistov. Na koncu smo se seznanili še z izsledki študije,na osnovi katere je pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo inhkratno proteinurijo priporočljivo vzdrževati krvni tlak pod 50percentilo za starost in telesno višino, pri tistih brez proteinurijepa pod 75. percentilo. Dan smo sklenili s simpozijem o obravnavinajpogostejših glomerulnih bolezni pri otrocih. Poudariliso, da je pri otrocih z nefrotskim sindromom priporočljivouporabiti dolgotrajnejšo shemo prejemanja kortikosteroidov, sajje ob tem verjetnost dolgotrajne remisije večja.V nadaljevanju sem se udeležil skupnega nefrološko-urološkegasimpozija. V začetnem delu so nam predstavili spoznanja ovplivu motene strukture in funkcije sečnega mehurja na razvojledvic v najzgodnejšem obdobju življenja, do katerih so prišli vveliki meri s študijami živalskih modelov, zlasti z modeli valvulesečnice pri plodovih ovc. Predstavili so nam izsledke genetskihštudij pri otrocih z vezikoureternim refluksom (VUR), pričemer so med drugim navedli tudi skupno slovensko-britanskoštudijo. V nadaljevanju smo slišali o nekaterih že znanih in tudinovejših kazalnikih za večjo verjetnost VUR in poznejše brazgotineledvic pri otrocih z okužbo sečil. Ena izmed raziskav jekot najzanesljivejši ultrazvočni (UZ) kazalnik za VUR poudarilarazširitev sečevoda, od laboratorijskih kazalnikov pa koncentracijoprokalcitonina (PCT) med okužbo sečil, zlasti če je tavečja od 0,6. Opravljanje mikcijskega cistograma so na osnovitega priporočili pri otrocih z okužbo sečil s hkratno UZ-razširitvijosečevoda in/ali koncentracijo PCT nad 0,6. Glede zaščitepri otrocih z VUR so predstavili različne argumente za in proti,sklenili pa so, da je zaščita smiselna pri deklicah do osvojenihmikcijskih navad, pri dečkih pa le v prvem letu starosti oziromadokler menimo, da je otrok ogrožen pred nastankom ledvičnihbrazgotin. Operativno zdravljenje pride v poštev zlastipri recidivnih okužbah sečil in pri nastajanju novih ledvičnihbrazgotin, ni pa enotnega mnenja, kakšno naj to bo – klasičnaali endoskopska operacija, obravnava je lahko tako precej različnain individualna. Predstavili so tudi obetavne izsledke gledebioinženiringa sečnega mehurja, vendar so še potrebne študijeo učinkovitosti in zlasti varnosti omenjene metode. Sklenili sos predavanjem o presaditvi ledvic pri otrocih z nenormalnimmehurjem, pri čemer naj bo obravnava disfuncijskega mehurjaenaka, če je otrok kandidat za presaditev ali ne.Revija ISIS - November 201061

MedicinaV predavanju o »transplantacijskem turizmu« smo spoznalištevilne nevarnosti tovrstnega početja, kar je bilo zlasti razvidno izprikazanih primerov iz Bližnjega vzhoda. Starši palestinskih otroks končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo z dializo v izraelskihbolnišnicah in so enakovredno uvrščeni na izraelske čakalne listeza presaditev, se pogosto odločijo za presaditev ledvice v drugi bližnjevzhodnidržavi. Ob tem običajno izvor ledvice ni znan, zaradipomanjkljive perioperativne oskrbe pa je tudi več zapletov.Dan smo sklenili s simpozijem o atipičnem hemolitično-uremičnemsindromu (HUS), ki predstavlja manjši del vseh otroks HUS, vendar je pomemben zaradi slabše prognoze, saj selahko večkrat ponovi, pri večini povzroči rezidualno nefropatijo,hipertenzijo, pogostejša je končna ledvična odpoved, rezultatipresaditve ledvice pa so slabši. Atipični HUS povzročajo motnjev alternativni poti komplementa. Specifične genetske mutacije(z variabilno penetranco) napovedujejo resnost poteka bolezniin ponavljanje. Na koncu smo se seznanili še z novejšimi načinizdravljenja, zlasti z ekulizumabom, ki je humanizirano monoklonskoprotitelo proti sestavini komplementa C5. V posameznihprimerih, odpornih na standardno plazmaterapijo, se jeizkazal za učinkovitega, zlasti ob zgodnjem začetku zdravljenja.Potrebne pa so še nadaljnje raziskave, ki bi učinkovitost invarnost pri otrocih bolj prepričljivo dokazale.Nadaljevanje kongresa je bilo v znamenju sklopa predavanj o biologijipodocitov, kjer smo slišali nekatera novejša spoznanja na področjumolekularne biologije in celične fiziologije podocitov. Gledena predstavljene izsledke se tukaj nahajajo potencialne terapevtsketarče pri nefrotskem sindromu in nekaterih glomerulopatijah.Med njimi so npr. kalcijzaznavajoči receptorji na podocitih, katerihvzpodbujanje s kalcijmimetiki je v študijah stabiliziralo citoskeletpodocita, zmanjšalo njihovo apoptozo in posledično tudi proteinurijo.Za zdaj pa še ni dovolj podatkov za klinično rabo. Popoldnepa sem se udeležil simpozija o nefrotskem sindromu in fokalnisegmentni glomerulosklerozi (FSGS), ki se je začel s predstavitvijodognanj na področju molekularne biologije in genetike teh bolezni,ki je predmet intenzivnih raziskav in v prihodnje bodo ta spoznanjaverjetno v večji meri usmerjala zdravljenje. V nadaljevanju jebila zlasti zanimiva predstavitev študij, ki proučujejo nove snovi vzdravljenju FSGS. Pri adalimumabu, monoklonskem protitelesuproti TNF-α, in še zlasti pri rosiglitazonu so ugotovili več resnihstranskih učinkov. Kot potencialno zdravilo pri FSGS intenzivnoproučujejo tudi galaktozo, ki je sposobna vezati in aktivirati permeabilnostnifaktor v krvi, ki je odgovoren za proteinurijo in slabšanjeledvične funkcije. Opisani so že bili primeri uspešne rabe galaktozepri bolnikih s FSGS, z rezistentno na druga zdravila. Ob koncu sonam predstavili različne registre bolnikov z nefrotskim sindromomin s FSGS, ki prinašajo novo kakovost v obravnavi teh bolnikov,poleg tega pa predstavljajo osnovo za mednarodno primerljiveštudije.Naslednji dan smo začeli s sklopom predavanj iz hipertenzije,s poudarkom na ambulatornem merjenju krvnega tlaka zavtomatskim merilcem (ABPM) in njegovi klinični uporabi,zlasti pri oceni prizadetosti tarčnih organov. Metoda se jeizkazala za zanesljivo in dobro ponovljivo. Med drugim soizpostavili pomen maskirane hipertenzije, ko je krvni tlak vambulanti normalen, izmerjen z ABPM pa povišan, kar zlastiaktivno iščemo v primeru obremenilne družinske anamneze.V nadaljevanju smo se seznanili z nekaterimi novejšimi vidikislikovne diagnostike bolezni sečil. Sledil je sklop predavanj oakutni ledvični odpovedi v sklopu multiorganske odpovedi. Seznanilismo se s prednostmi in z omejitvami posameznih metoddializnega zdravljenja. Ob tem so poudarili, da moramo stanjeledvic vedno vrednotiti v celotnem kontekstu klinične slike, sajje prognoza teh bolnih otrok obratno sorazmerna s številomprizadetih organskih sistemov.Udeležba na kongresu se mi je zdela nadvse koristna, saj semimel priložnost slišati nekatera nova spoznanja s področja pediatričnenefrologije. Sicer je bila večina novosti bolj znanstvenoraziskovalnenarave, vendar bodo v prihodnosti zelo verjetnovplivale tudi na vsakdanje klinično delo. S tovrstnimi ugotovitvamise je mogoče seznaniti le na takšnih kongresih, saj velikopredstavljenih stvari še ni bilo objavljenih, poleg tega raziskav vtakšnem obsegu ni mogoče in tudi ne bi bilo smiselno opravljativ našem, slovenskem prostoru. Poleg tega je bilo nekaj možnostiza dragoceno srečanje in izmenjavo izkušenj s kolegi iz drugihdržav in celin, spoznal pa sem tudi nekaj novih. Zanimivo jesrečati ugledne tuje strokovnjake, ki so pred časom npr. recenziraliali citirali katerega izmed mojih člankov. Glede postopkovdiagnostike in zdravljenja tudi najtežjih ledvičnih bolezni priotrocih v klinični praksi pa smo se lahko prepričali, da delamoskladno s svetovnimi smernicami. Na nekaterih področjih,kot je npr. manj invazivno odkrivanje prirojenih anomalij sečil(zlasti VUR), pa smo naprednejši celo od nekaterih priznanihsvetovnih centrov, za kar ima veliko zaslug zlasti strokovnidirektor Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda, dr. med.Svetovni kongresi IPNA so le enkrat na tri leta, kar dodatnopoudari pomen udeležbe na njem.OBVESTILOObveščamo zainteresirane, da Ustanova Martin Devetak –fundacija za razvoj zdravstva na Severnem Primorskem, vskladu z namenom in cilji ustanove objavlja razpis za (so)financiranje izobraževanja, raziskovalnih projektov, nabaveopreme, itd. za leto 2010 v skupnem znesku 30.000,00 EUR.Razpisni pogoji so razvidni na spletni straniwww.martindevetak.org.Rok za prijave na razpis je 30. 11. 2010.Ustanova Martin Devetak –fundacija za razvoj zdravstva na severnem PrimorskemNova Gorica, Sedejeva ulica 6www.martindevetak.org.Predsednik uprave:Emil Mozetič62 Revija ISIS - November 2010

3. Zadravčevi dneviErika ZelkoMedicinaSredi septembra se nas je 55 zbralo v hotelu Vivat v MoravskihToplicah na 3. Zadravčevih dnevih, katerih tema je bila letossodelovanje zdravnika družinske medicine z različnimi zavodi,ustanovami in z društvi. V dvodnevnem srečanju gotovo nismouspeli našteti in obdelati vseh, s katerim sodeluje zdravnik prisvojem delu v skrbi za bolnika. Obravnavati pa smo skušali vsajtiste, s katerimi se najpogosteje srečujemo. V uvodnem predavanjuje profesor Švab predstavil udeležencem vizijo novega zdravstvenegadoma in ob koncu predavanja je na vprašanje enegaizmed udeležencev, zakaj tega še ni predstavil v parlamentu,odvrnil, da ga še tja niso povabili. Najbrž dovolj zgovorno otem, kakšen vpliv ima zdravništvo na politiko. V nadaljevanjusrečanja je spec. medicine dela in športa Ksenija Šterman, dr.med., predstavila možnosti in potek poklicne rehabilitacije, okateri – kakor se je pozneje na delavnicah izkazalo – zdravnikipogosto premalo ali nič ne vemo. Izjemno načrtno in preglednoje Boris Kramžar, dr. med., nato v nadaljevanju orisal vlogodružinskega zdravnika v postopkih ZPIZ-a. Poudaril je, da najob napotitvah na sekundarni ali terciarni ravni za potrebepostopkov na IK na napotnice zapišemo prošnjo za ocenofunkcionalnega statusa, ki ga ocenjuje kolega, ne mnenja, sajzdravniki ne poznamo opisa del in nalog, ki jih bolnik opravljana svojem delovnem mestu.Moram pa priznati, da smo se ob predstavitvi prof. Kegljevičeveiz Zagreba kar nekoliko boljše počutili, ko smo ob navedenihpodatkih ugotavljali, da imamo sicer nekaj sistemskih razlik,vendar zelo podobne težave in skrbi pri obravnavi naših varovancev.Prof. Imre Rurik iz Madžarske je predstavil zanimivepodatke o spremembah in razvoju primarnega zdravstvenegavarstva v državah vzhodnega bloka, kjer so bili navedeni tudinekateri zanimivi podatki za Slovenijo. Kolegica iz Avstrije paje predstavila model razvoja akademske medicine na področjudružinske medicine v Avstriji in sodelovanje njihovih družinskihzdravnikov s fakulteto v Gradcu.Naslednja predavatelja, mag. Aleksander Jevšek in prof. JožeBalažic, sta se dotaknila problematike mrliškopregledne službein postopkov sodne prakse, kjer se vse pogosteje kot priče,izvedenci, strokovnjaki ali le izvajalci posameznih nalog znajdemotudi zdravniki družinske medicine.Na vprašanje, ali sta plačnik in stroka na isti strani, je pritrdilnoodgovoril Jurij Furst, dr. med., če seveda upoštevamonačela dobre strokovne prakse in ekonomske učinkovitosti.Svojo trditev je podkrepil s primeri in poznejšim delom vdelavnici ZZZS. Delo imenovanega zdravnika na ZZZS jelahko izjemno zahtevno, včasih poraja konflikt interesov, vendarga lahko dobro opravlja zdravnik le v sodelovanju z izbranimzdravnikom bolnika, ki podaja objektivna mnenja ter zahtevev postopkih pridobivanja pravic o staležu in nekaterih drugihzahtevkih na ZZZS. Nadgradnja dela s praktičnimi primeri, kijih je pripravila dr. Masten Cuznarjeva, pa je sledila v delavnici.Pogosta polipragmazija, še posebej starejših, lahko vodi v različneinterakcije med zdravili, ki jih žal zdravniki ne prepoznamovedno. Ob tem nam je lahko v pomoč lekarniški farmacevt, karje v svojem prispevku praktično predstavil Bojan Madjar.Popoldanski prvi dan našega srečanja smo sklenili s predstavitvijoposterjev društev bolnikov, študentov in pogovorom z našimitujimi gosti. Dan smo končali ob neformalnem druženju, obzvokih tria Dober večer. Naslednji dan je imela uvodno predavanjedr. Čebašek Travnikova, ki se je dotaknila vloge zastopnikovpacientovih pravic in še posebej pacientovih pravic v povezavi znovim zakonom o duševnem zdravju, ki ga je dan prej natančnopredstavil Josip Lukač, direktor zavoda Hrastovec.Združenje Europa Donna je predstavila Mojca Senčar in obtem opozorila na velik pomen dobrega medsebojnega sodelovanjabolnika in zdravnika, ki imata v tem odnosu oba dolžnostiin tudi pravice.Naš kolega Dean Koveš je predstavil maluse in bonuse sodelovanjazdravnika z lokalno skupnostjo. Primerjal je vlogo zdravnika,zaposlenega v javnem zavodu, in kolega koncesionarja.Mediji postajajo pogosto nočna mora zdravništva, zato jepraktično, jedrnato in izjemno zanimivo predavanje ValentinaHajdinjaka izzvalo kar nekaj razprave, katere sklep je bilpredlog skupnega izobraževanja novinarjev in zdravnikov omedsebojnem sodelovanju ter komuniciranju, kot ga poznajo naHrvaškem, oziroma priprava osnutka komunikacijskega načrtaZdravniške zbornice za javne zavode, ustanove in koncesionarje,s pomočjo katerega bodo lahko učinkoviteje komuniciraliz mediji takrat, ko je to potrebno ali priporočljivo.Časa za delo v delavnicah je bilo skoraj premalo, a kljub temuso nastali zelo dobri predlogi, katerih večina bi bila lahkoizvedljiva in bi tako pomenila začetek boljšega sodelovanja zrazličnimi akterji pri obravnavi naših skupnih varovancev.Sklepi delavnic:1. ZZZS• Racionalno vodenje staleža• neodvisna izvedenska komisija• »začasna« upokojitev po 1 letu staleža, dokler se zdravljenjene konča• mnenje pooblaščenega specialista MDPŠ obvezujoče zadelodajalca• Zakaj staleža naj ne bi vodil OZ?• nima vpogleda v delovni proces• konflikt interesov• BS je pogosto odvisen od drugih nemedicinskih okoliščin• stalež naj bi vodili še izbrani ginekolog, pediater inzobozdravnikRevija ISIS - November 201063

Medicina• alternativne možnosti vodenja staleža do 30 dni (delodajalec,spec. MDPŠ, izkušnje iz tujine• spremeniti zakonodajo• aktivirati pacientaCILJ: učinkovitejše delovanje sistema, ki bi zagotavljalo prihraneksredstev in razbremenitev osebnega zdravnika gledeadministrativnih zadev2. ZPIZ• Sodelovanje izbranega zdravnika s pooblaščenim spec. medicinedela v postopku IK.• Ocena oziroma opis funkcionalnega statusa v specialističnihizvidih – mnenje o delazmožnosti v izvidih specialistovni pomembno.• Seznam obvezne medicinske dokumentacije skladno s predpisiin z individualno situacijo.• Seznanjanje izbranih zdravnikov z oblikami – možnostmirehabilitacije (zaposlitvena, poklicna).• Delovno mesto pred IK in po IK (sodelovanje izbranegazdravnika, pooblaščenega spec. MDPŠ, delodajalca).• Možnosti o pridobivanju informacij o postopku IK naZPIZ.• Motivacijska vloga izbranega zdravnika pri postopku IK –poklicna rehabilitacija.• Seznanitev s kriteriji za oceno delazmožnosti in pojmom»končano zdravljenje« skladno z doktrino3. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE inCENTER ZA SOCIALNO DELO• Pisanje zdravniških potrdil, ki imajo krajšo časovnoveljavnost (ne 6 mesecev in več) ob opravičevanjunesposobnosti za aktivno iskanje dela.• OIZ seznani osebo pred izdajo potrdila, da bo napotenapred zaposlitvijo na predhodni zdravniški pregled in ugotovitevdelazmožnosti.• Zdravniška potrdila naj upoštevajo izključno zdravstvenostanje in ne socialnega.• Skupno sodelovanje s CSD.• Medsebojno informiranje in sodelovanje.4. VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC• Težave je treba reševati tam, kjer nastanejo – zdravnikipogosto niti ne vedo, da so neprimerno komunicirali.• Veliko novih zakonov, navodil, pravil …, zaželeno bi bilo,da se zdravniki med seboj obveščajo in si tako medsebojnoolajšajo delo.• Smiselno se je dogovoriti za sodelovanje med zdravniki(organizirano) in predstavniki civilne družbe, ki imajo večstikov s pacienti.• Izplača se vlagati v odnos s pacienti, ker se tako eni in drugipočutimo boljše.Konec srečanja je bil kar prehiter v tem deževnem dnevu, kiso ga omogočili naši sponzorji. Krka je tudi letos prevzelavlogo glavnega sponzorja, pridružili pa so se ji še Lek, Sanofi–Aventis, Medis in Bayer-Schering Pharma. Moram priznati,da smo bili organizatorji zelo veseli konstruktivnih predlogovnaših udeležencev za naslednja srečanja. Gotovo se bomo potrudiliizboljšati, kar se izboljšati da, saj si želimo, da bodo tudinaslednje leto udeleženci odhajali od nas zadovoljni in z željo,da se ponovno srečamo. Tema 4. Zadravčevih dnevov pa je žedoločena. Tematika, ki jo želimo obdelati, je zdravje in bolezniodvisnosti slovenskih zdravnikov.6. kongres geriatričnemedicine v EvropiMarija Petek Šter, Eva Cedilnik GorupPo dveh letih so se strokovnjaki s področja geriatrične medicineponovno zbrali na 6. Kongresu EUGMS (European UnionGeriatric Medical Society) v Dublinu, od 29. septembra do1. oktobra 2010. Iz Slovenije smo se ga udeležili trije: GregorVeninšek s Centra za vojne veterane ter zdravnici družinskemedicine Eva Cedilnik Gorup in Marija Petek Šter.Republika Irska je mlada država, saj je polovica prebivalstva mlajšaod 30 let, delež starostnikov (ljudi, starih 65 let in več) pa predstavljale 11 % celotnega prebivalstva. Kljub v primerjavi s preostaloEvropo ugodni starostni strukturi prebivalstva (delež starostnikovv Evropi je v povprečju 16 %) pa imajo zelo aktivno združenje zageriatrično medicino, ki je v sodelovanju z evropskim združenjempripravilo odličen kongres po vsebinski in organizacijski strani.64 Revija ISIS - November 2010V uvodnem delu smo se seznanili z demografskimi spremembami,ki imajo za posledico naraščajoč delež starejših in s tem grozečosocialno krizo. Ker staranja prebivalstva ni preprosto zaustaviti, paje treba izkoristiti potenciale, ki jih imajo starejši ljudje, in bremestaranja družbe obrniti v njeno dobro. Za ilustracijo so bili primeriznanih umetnikov in znanstvenikov, ki so svoje največje dosežkeustvarili v starejših letih, nekateri izmed njih tudi v pozni starosti.Primer, kako lahko starejši človek ustvari nekaj zelo sodobnega ininovativnega, smo občudovali tudi sami, saj je kongresni center vDublinu zasnoval arhitekt Kevin Roche v starosti 73 let.Kongres je bil zasnovan tako, da so poleg vabljenih predavateljevaktivno sodelovali tudi udeleženci s svojimi prispevki v oblikiustnih predstavitev in predstavitev posterjev. Predavanja so potekalaparalelno v štirih predavalnicah, tako da se je bilo treba odločati

Medicinamed predavanji, ki so zajemala nekatere ključna področja geriatričnemedicine (core curriculum) ali predstavila izzive v geriatričnimedicini ter možnosti, ki jih nove tehnologije ponujajo v skrbiza starostnika. Poleg tega pa so vzporedno potekali še kakovostnisatelitski simpoziji in v nadaljevanju predstavitve raziskovalnegadela udeležencev.Večkrat je bil poudarjen pomen celostne geriatrične ocenestarostnika kot osnova za nadaljnje ukrepanje in kot pomembenkazalnik prognoze starostnika. Podhranjenost in še posebej izgubamišične mase, ki je eden izmed kazalnikov krhkosti starostnika inki sta napovedni dejavnik za slabše izide zdravljenja, predstavljataza geriatre eno najpomembnejših področij. Ocena stanja podhranjenostis preprostim presejalnim instrumentom Mini prehranskaanamneza (MNA: Mini Nutritional Assessment) je osnova zanadaljnje ukrepanje in spremljanje stanja prehranjenosti in naj bibil sestavni del vsake geriatrične ocene. MNA poleg podatka oindeksu telesne mase (oz. obsegu goleni, če indeksa telesne mase nimogoče določiti) vsebuje tudi za geriatričnega bolnika specifičnepodatke o depresiji, demenci in o sposobnosti gibanja. Vprašalnikje preveden v slovenščino dostopen na spletni strani: http://www.mna-elderly.com/forms/mini/mna_mini_slovenian.pdf.Predpisovanje zdravil pri starejših prav tako predstavlja težavopovsod po Evropi. V zadnjem času so kriterije za starostnike potencialnoneprimernih zdravil, ki so povzeti po ameriškem avtorjuBeersu, nadomestili kriteriji ustreznosti predpisa zdravil STOPP/START, ki so oblikovani v Evropi in poleg o predpisu za starostnikeneprimernih zdravil (STOPP kriteriji) govorijo tudi o potrebipo predpisu tistih zdravil, ki tudi v starosti dokazano izboljšajoprognozo (kriteriji START).Zelo zanimiv sklop pa je bil namenjen etičnim dilemam pri obravnavistarostnikov. Pri odločitvi za intenzivnost pristopa k obravnavinas mora vedno voditi cilj obravnave, ki pogosto ni le podaljševanježivljenja, ampak zagotavljanje najboljše mogoče kakovosti življenja.V luči cilja obravnave je treba načrtovati tudi intenzivnost pristopak obravnavi bolniku, kar pa pogosto predstavlja vir etičnih dilem,če vemo, da starostnik bolnik ob psihični ali telesni prizadetosti nispodoben izraziti svojega mnenja. Če bi vnaprej zapisali bolnikoveželje glede ukrepanja ob ireverzibilnih stanjih in nesprejemljivikakovosti življenja, ko bi bilo za povrnitev ali ohranjanje življenjapotrebno intenzivno zdravljenje ali oživljanje (npr. zdravljenje vintenzivni enoti, vstavitev nazogastrične sonde), bi to zdravnikomin svojcem olajšalo odločitve v kritičnih trenutkih. Zdaj se namrečpogosto dogaja, da ob nepoznavanju bolnikovih želja in nezmožnostipridobitve mnenja svojcev (oziroma težkemu bremenu svojcev,ki se pogosto odločijo za agresivnejši pristop, kot bi se bolniksam) nadaljujemo postopke za ohranjanje življenja.Poleg zlorab in zanemarjanja, kar počnejo svojci in bližnji, pa se pristarostnikih srečujemo tudi s samozanemarjanjem (self-neglect),ki je pogosto vezano na duševne motnje pri starejših, predvsemz demenco, depresijo in z alkoholizmom; to predstavlja dejavniktveganja za umrljivost pri starostnikih.Ob za starostnike specifičnih področjih so bile predstavljenenovosti pri obravnavi pogostih za starostnike pomembnih kliničnihstanj, kot so: atrijska fibrilacija, senilna degeneracija makule,dejavniki tveganja za aterosklerozo in aterosklerotičnih boleznipri starostnikih, pristopi k obravnavi duševnih motenj v starosti,obravnava bolečine, pristopi k obravnavi geriatričnih sindromov,kot so: inkontinenca urina in blata ter preležanine, obravnava črevesnihokužb in njihovo preprečevanje pri starejših, oralno zdravjeter rehabilitacija za izboljšanje funkcionalnega stanja in kakovostiživljenja.Bili smo tudi priča predstavitvi nove revije s področja geriatričnemedicine. Urednik Jean-Pierre Michel iz Švice je predstavilEuropean Geriatric Medicine, ki bo izhajala pri ugledni založbiElsevier. V dodatku revije so bili že objavljeni prispevki udeležencevkonference v Dublinu. Urednik z optimizmom gleda naprejin pričakuje, da bo revija v kratkem času uvrščena v ugledne bazemedicinski revij in si pridobila faktor vpliva.Udeležbo na kongresu, ki sva se ga udeležili kot aktivni udeleženkis predstavitvijo posterjev o kakovosti življenja starostnikov v domovihupokojencev, predpisovanju psihotropnih zdravil v domovihupokojencev ter s predstavitvijo podatkov o ambulantnih obiskihstarostnikov, sta finančno podprla Združenje zdravnikov družinskemedicine in Zavod za razvoj družinske medicine.Strokovno srečanje zobozdravnikovv organizaciji Odbora zazobozdravstvo pri ZZSSabina Markoli, Diana Terlević DabićOdbor za zobozdravstvo, ki deluje pri ZZS, je v začetku letošnjegaleta sprejel odločitev, da bo organiziral strokovno srečanjeslovenskih zobozdravnikov in zobozdravnic, na katerem biobravnavali tudi stanovsko problematiko.Z izjemnim trudom in s prizadevanji je organizacijski odborna srečanje uspel privabiti štiri vrhunske slovenske strokovnjakes posameznih stomatoloških specialističnih področij. Pravtako smo se odločili, da na tem srečanju s posebnim prispevkomseznanimo slovenske zobozdravnike in zobozdravnice sRevija ISIS - November 201065

Medicinaprizadevanji odbora in zbornice za izboljšanje položaja zobozdravnikov.Tako je 2. 10. 2010 v hotelu Mons v Ljubljani potekalo zelodobro obiskano strokovno srečanje z naslovom Klinične poti innačela dobre klinične prakse pri rizičnih pacientih v zobozdravniškiordinaciji, ki se ga je udeležilo skoraj 300 slovenskihzobozdravnikov in zobozdravnic. Srečanja se je udeležiltudi predsednik Sveta evropskih zobozdravnikov (CED) dr.Wolfgang Doneus. Prav tako smo na srečanju gostili predsednicoZZS prim. Gordano Kalan Živčec, predsednika HSKHrvoja Peza, predsednika RSK za stomatologijo prof. dr. LjubaMariona, prof. dr. Vita Vrbiča, Gorazda Sajka, dr. dent. med.,predsednika odbora za zobozdravstvo pri Združenju zdravstvenihzavodov ter Alenko Krabonja, dr. dent. med., predsednicoDENS-a, sindikata zobozdravnikov.Organizatorji smo bili zelo razočarani nad odsotnostjo ministraza zdravje Dorjana Marušiča, sicer častnega pokrovitelja našegastrokovnega srečanja, ki je bil zadržan. V njegovem imenu nasje pozdravila Biserka Simčič, vodja projekta Kakovost v zdravstvuna MZ.Srečanja se je začelo z otvoritvenim nagovorom predsedniceOdbora za zobozdravstvo ZZS Sabine Markoli, ki se je posebejzahvalila vsem prisotnim kolegom in kolegicam za izkazanozaupanje in njihovo prisotnost.Prav tako sta s kratkim pozdravnim govorom vse udeležencepozdravila tudi predsednica ZZS prim. Živčec Kalan in predsednikHSK Hrvoje Pezo.Za njima je na oder prišel predsednik CED dr. WolfgangDoneus, ki je v angleščini ob slovenskih diapozitivih (pripravilamu jih je gospa Nina Bernot, generalna sekretarka CED, ki jeSlovenka) predstavil organizacijo, naloge in pomen CED-a zaevropske zobozdravnike in zobozdravnice.CED združuje več kot 300.000 zobozdravnikov iz držav EU,njegova primarna naloga pa je zastopati interese EU-zobozdravnikovpri Komisiji, v Evropskem parlamentu, pri Svetuin drugih EU-ustanovah. S svojimi komisijami sodeluje pripripravi dokumentov o pacientovi varnosti, prostem prehodupacientov in zobozdravnikov v EU, o priznavanju izobrazbe indrugih pomembnih strateških EU-dokumentih, ki se nanašajotudi na zobozdravnike.Strokovno srečanje je moderiral prof. dr. Matjaž Rode, ki jetudi zbral vprašanja za strokovno in stanovsko tematiko, ki sojih – nekatera – po pozivu v vabilu na srečanje postavili kolegiže po elektronski pošti in so zajemala različna strokovna instanovska področja.Sabina Markoli je predstavila položaj zobozdravnikov in skupnaprizadevanja za izboljšanje vrednotenja zobozdravnikovegadela in pogojev dela. Poudarila je, da smo slovenski zobozdravnikirazpeti med načeli doktrine, zakonskimi določili države,pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),internimi pravili delodajalca ter potrebami in pričakovanjipacientov. Prav na to temo je bilo kar nekaj vprašanj iz avditorijatudi ob strokovnih predavanjih.Povedala je, da si izvajalci zobozdravstvenih storitev že letazaman prizadevamo za partnerski odnos v zdravstvenemsistemu ter za ustrezno dogovarjanje in sodelovanje med vsemiravnmi. Žal sta politika in plačnik do zdaj uveljavljala principenostranskega odločanja, pogajanja za splošni dogovor pa so seprelevila v sprejemanje enostranskih odločitev, ki poslabšujejodelovnopravni položaj izvajalcev in posredno tudi bolnikov.Predstavniki zobozdravniških organizacij so na sestanku priministru podali mnenja in predloge za: opredelitev specifikezobozdravstvenega varstva v zdravstveni zakonodaji ter upoštevanjepri dogovorih in načrtovanjih; podporo MZ in pogajanjaz ZZZS za nov, sodoben nabor zobozdravstvenih storitev;novo opredelitev pravic zavarovancev in definiranje košaricepravic; zagotovitev plačila po opravljenih storitvah; vzpostavitevustrezne mreže splošnih in specialističnih zobozdravnikovza strokovno kakovostno zobozdravstveno varstvo skladno sstrokovno doktrino in z načeli dobre klinične prakse ob skrbiza strokovno kakovost; predlog najnižje cene samoplačniškihstoritev Zdravniške zbornice Slovenije; razmislek o zobozdravniškizbornici; predlog za ureditev zobozdravstvenega varstva vSloveniji; tudi kot Zakon o zobozdravstveni dejavnosti.Doc. dr. Alenka Pavlič je v svojem predavanju opozorila predvsemna pomen medicinske dokumentacije, ki pomaga pri načrtovanjuzdravljenja in ugotavljanju uspešnosti zdravljenja in kije pri nekaterih slovenskih zobozdravnicah in zobozdravnikih,ki so jih obiskali člani komisij za svetovalni nadzor, pomanjkljiva.V razpravi, ki je sledila, je med drugim poudarila pomenuporabe preparatov s fluoridi.Sabina Markoli, dr. dent. med., predsednica odbora za zobozdravstvopri Zdravniški zbornici Slovenije66 Revija ISIS - November 2010

MedicinaUdeleženci strokovnega srečanjaTudi prof. dr. Milan Petelin je poudaril pomen natančnegazapisovanja stanja zob in obzobnih tkiv ter ustne sluznice inizreden pomen pripravljalnih postopkov pred samo izvedboprotetične rehabilitacije in nevarnosti, če preskočimo vrstni redteh postopkov. Poseben poudarek njegovega zelo zanimivegapredavanja je bil namenjen parodontološki oskrbi pacientov.Doc. dr. Kopač je v seriji primerov, na katere je naletel kot člansvetovalne komisije, prikazal najpogostejša odstopanja od načeldobre klinične prakse na področju stomatološke protetike.Doc. dr. Andrej Kansky pa je kot zadnji predavatelj slikovitoopisal nekatera načela dobre klinične prakse pri oskrbi pacientov,ki pridejo po nujno zobozdravniško pomoč.Veliko udeležencev je bilo zadovoljnih s prijetnim in sproščenimvzdušjem v dvorani, predvsem pa s strokovnimi predavanjiin z razpravo, ki je bila za naše razmere zelo obširna. Pravrazprava je nakazala razpetost med strokovno doktrino in načelidobre klinične prakse ter pravili, ki jih vsiljuje zavarovalnica, karspravlja zobozdravnike pogosto v težave.Z željo, da bi se razmere, mogoče tudi s pomočjo zobozdravniškezbornice, uredile v smer bolj zadovoljnega zobozdravnikain bolnika, smo si obljubili, da se vidimo na podobnem srečanjutudi v naslednjem letu.Naši uporabniki nas vse bolj kontrolirajo, kar je prav. Tudis pomočjo tržne inšpekcije, kar zna biti neprijetno.Licence za nuhalno svetlino –kdo jo ima, kako do nje, zakajjo preverja tržna inšpekcijaNataša Tul MandićKo se je začenjalo letošnje vroče poletje, se je glavna tržnainšpektorica obrnila na predsednika Združenja ginekologovin porodničarjev Slovenije (ki je eno izmed 10 društev, sekcij,združenj pri SZD na področju porodništva in ginekologije!)doc. dr. Adolfa Lukanovića z vprašanjem, kdo izdaja licence zamerjenje nuhalne svetline (NS) in ali je licenca obvezna.Zakaj je tržno inšpektorico to zanimalo? Ker se je nosečnica, kije bila na pregledu NS pri enem izmed slovenskih ginekologovv zasebni ambulanti, pritožila, da ji je pregled opravil zdravnikbrez ustrezne veljavne licence.Na nujnost licenc torej ne opozarjamo več samo posameznizdravniki, ampak tudi nosečnice.Revija ISIS - November 201067

MedicinaIzsek iz mojega odgovora, ki ga je podpisala tudi predsednicaZdruženja za perinatalno medicino SZD asist. dr. Tanja PremruSršen, inšpektorici: Ultrazvočne (UZ) preglede nosečnic lahkov Sloveniji opravlja vsak ginekolog z veljavno licenco. Medpregledom lahko izmeri tudi NS. Merjenje NS še ni presejalnitest za kromosomske nepravilnosti.Za licence za opravljanje presejalnega testa z merjenjem NSskrbi mednarodna organizacija Fetal Medicine Foundation(FMF) iz Londona, ki podeljuje licence vsem, ki izpolnjujejopogoje. Licenca zagotavlja, da je preiskovalec ustrezno izobraženin vključen v redni vsakoletni nadzor nad kakovostjodela. Preiskovalci, ki imajo veljavno licenco, lahko nosečniciizračunajo individualno tveganje za najpogostejše kromosomopatije.Le izračun tveganja nosečnici omogoča nadaljnjepreiskave, če so potrebne, in daje zagotovilo, da je ocena realna.Kako se je začel ultrazvokuporabljati v mediciniPorodništvo je bila prva veja medicine, kjer se je uporabljalUZ. Medicini ga je odkril porodničar profesor Ian Donald(1910–1987), ki je leta 1956 v Glasgowu skupaj s fiziki in zinženirji sestavil prvi UZ-aparat in postavil temelje za kliničnouporabo, ki se je začela v 70. letih XX. stoletja. Tehnični razvojaparatov je bil (in je še) navdušujoče hiter, aparati so postali natrgu lahko dostopni. UZ-preiskave so se začele pri nosečnicahširoko opravljati in so postale del vsakdanje prakse, še preden sobili postavljeni osnovni standardi za novo diagnostično metodoin preden so bile dokazane dobre in slabe strani preiskav. Novametoda je preplavila porodništvo brez nadzora, kar žal sploh niedini primer v medicini ...Še danes manjkajo dogovori in odgovori na nekatera temeljnavprašanja in šele v zadnjih letih se oblikujejo smernice zanajpogostejše preglede, čeprav so v razvitem svetu UZ- pregledidanes nepogrešljiv del rednega vodenja nosečnosti in se rednoopravljajo pri vseh nosečnicah že 20, ponekod že več kot 30 let.Primer so smernice ISUOG (International Society of Ultrasoundin Obstertrics and Gynecology) za rutinski UZ v drugemtrimesečju (mi ga imenujemo »pregled morfologije ploda«), kibodo objavljene v eni izmed prihodnjih številk revije Ultrasoundin Obstertrics and Gynecology. Do zdaj so objavljenesmernice za pregled plodovega srca in centralnega živčevja.Pri nas so UZ-pregledi opredeljeni v Uradnem listu (UR RS,št. 19/1998), kjer priporočajo ob vodenju zdrave nosečnice dveUZ-preiskavi, ki jih je natančneje opredelil UR RS, št. 33/2002.Prvo UZ-preiskavo priporoča do 12. tedna nosečnosti, drugo paokoli 20. tedna nosečnosti. V Sloveniji nimamo nobenega (dozdaj sprejetega) dokumenta ali smernice, ki bi določala obsegin trajanje UZ-preiskav, potrebno opremo in/ali izobrazbo(licenco?) preiskovalca.Učenje UZ v SlovenijiKroženje v UZ-ambulantah in sprotno preverjanje znanja je zaspecializante ginekologije in porodništva predpisano od junija2000. Zdravniki, ki so opravljali specializacijo prej, niso imelipredvidenega časa za UZ, prav tako ne preverjanja znanja.Podiplomsko izobraževanje, ki poteka na občasno organiziranihUZ-šolah, je priporočeno, a neobvezno. Posamezniki obiskujemomednarodne šole in kongrese.V organizaciji KO za perinatologijo Ginekološke klinike Ljubljanaso bili prvi UZ-dnevi organizirani leta 1988 in leta 1990,prvi seminar z naslovom »Problemi UZ v perinatologiji« je bilorganiziran leta 1996, takrat je izšel tudi prvi zbornik na temoperinatološkega UZ v slovenščini. Sledili so še 6 UZ-šol tertrije zborniki. Večina UZ-šol je bila organizirana v sodelovanjuz Združenjem za perinatalno medicino SZD.Pogosta izobraževanja so nujna zato, ker sta tehnični in znanstvenirazvoj na področju UZ zelo intenzivna, klinična uporabnostUZ pa velika. Teoretično izobraževanje ni dovolj. Potrebneso tudi praktične veščine, standardi dela in nadzor nad delom.Vzpostavitev kakovostnega sistema teoretičnega in praktičnegaizobraževanja ter učinkovitega nadzora nad delom ni lahkanaloga. Sistemsko to v Sloveniji ni urejeno.Nuhalna svetlina in drugi presejalni testi za kromosomopatijemed 11. in 13. tednom nosečnostiOcena tveganja za Downov sindrom (DS) in druge kromosomopatijez merjenjem NS med 11. in 13. tednom nosečnostije prva standardizirana UZ-preiskava v nosečnosti in je v številnihdržavah in regijah (Velika Britanija, Danska, Kalifornija...) že ponujena vsem nosečnicam v okviru osnovnega paketapreiskav v nosečnosti. Tudi pri nas se je že dobro uveljavila medzdravniki in nosečnicami. V ljubljanski regiji jo opravi prek 90% nosečnic, v Sloveniji prek 60 %.Standardizacija NS opredeljuje:Namen za oceno individualnega tveganja za DS pri ploduPri komu pri nosečnicah, ki so seznanjene s preiskavo –potrebno je svetovanje pred preiskavo in strinjanjes preiskavoKdaj med 11. in 13. (6/7) tednom nosečnostiKako točna pravila o preseku slike skozi plod in namestitvimerilnih točk (http://www.fetalmedicine.com)Kdo zdravniki, babice, tehniki z licenco za NS, ki joobnavljajo vsako letoStandardizacija je potrebna, saj le merjenje NS z natančnimupoštevanjem pravil zagotavlja dobre rezultate. Nepravilnaocena NS poveča delež lažno pozitivnih in lažno negativnihrezultatov. Nosečnice, ki so uvrščene v skupino z visokimtveganjem, imajo možnost, da se odločijo za invazivni test zadoločitev plodovega kariotipa. Pri invazivni testih pride v 0,5–1% do splava zaradi posega. Z napačno oceno tveganja za DS sedelež invazivnih testov in posledičnih splavov (sicer normalnopotekajočih nosečnosti) po nepotrebnem poveča. Kolateralnaškoda pri napačni oceni NS so torej splavi zaradi invazivnih68 Revija ISIS - November 2010

Medicinatestov ali neodkritih plodov z DS. Lažno pozitivni rezultatibodoče starše psihično obremenijo, zdravstveni sistem pa obremenijoz dodatnimi preiskavamiSistem standardizacije z nadzorom je postavil profesor KyprosNicolaides iz Harris Birthright Research Centre for FetalMedicine, King‘s College London. Pred 15 leti je ustanovil dobrodelnoorganizacijo FMF London, ki je v raziskave in izobraževanjena področju perinatologije vložila več kot 10 milijonovfuntov in danes zagotavlja brezplačen nadzor nad presejanjem vprvem trimesečju.Nicolaides je s skupino raziskovalcev prvi opisal uporabnostNS za odkrivanje DS v prvem trimesečju in ugotovil, da jenenatančno merjenje vzrok za slabe rezultate. Zato je načrtnoposkrbel, da se je presejalni test z NS načrtno in premišljenorazširil v svet ter tako preprečil ponovitev scenarija entuziastičnega,a kaotičnega uvajanja UZ-preiskav v medicino.Začel je intenzivne enodnevne teoretične tečaje. Pri nas ga jeimel spomladi 1998 v UKC. Na koncu tečaja je bil preizkusznanja, ki ga je uspešno opravilo 90 slovenskih ginekologov.Praktično izpopolnjevanje je nato potekalo na KO za perinatologijo.V Slovenijo sem prvo licenco za merjenje NS in računalniškiprogram za izračunavanje tveganja prinesla leta 1996, podvomesečnem izobraževanju pri Nicolaidesu. V London semse vrnila 1997, tam ostala 1 leto in se izobraževala iz UZ- infetalne medicine, raziskovalno pa delala na presejalnih testih zakromosomopatije.Danes sistem izobraževanja in nadzora poteka povsem prekmedmrežja in je brezplačen. Na spletni strani http://www.fetalmedicine.com/fmf/se lahko vsakdo prijavi na »online education«.Tu so na voljo različna predavanja. Pod »The 11–13 weekscan« sta tečaj, namenjen zdravstvenim delavcem preiskovalcem(»medical practitioner«), ki traja 3 ure, in tečaj za laike (»patient«),ki traja 1 uro in je na voljo tudi v slovenščini.Na koncu tečaja za preiskovalce je preizkus znanja. Imena vseh,ki ga zadovoljivo opravijo, so na spletni strani. Do zdaj ga jeopravilo 25.729 profesionalcev iz 170 držav, iz Slovenije 50.Naslednja stopnja je, da preiskovalec pošlje na FMF po medmrežju3 UZ-slike, na katerih je po pravilih izmeril NS. Če jeNS izmerjen po strogih pravilih, dobi licenco za merjenje NSin računalniški program za izračunavanje tveganja za kromosomopatije.Slike je uspešno poslalo 39 slovenskih zdravnikov.Licenca velja za 1 leto, nato jo je treba obnoviti. Ponovno je trebaposlati 3 slike in izpis računalniškega programa, iz katerega starazvidna porazdelitev izmerjenih NS in ujemanje s porazdelitvijov populaciji. Trenutno (29. 9. 2010) ima veljavno licenco v Sloveniji32 zdravnikov, seznam je javno dostopen pod »Training &Certification« oz na spletnem naslovu https://courses.fetalmedicine.com/lists/specialist. In na tem seznamu lahko vsakdo (nosečnice,kolegi, inšpektorji) preveri, kdo ima veljavno licenco.Licenca za NS je osnovna licenca za presejanje med 11. in 13.tednom. Nadgradnja so biokemični testi, ki jih lahko izvajajosamo licencirani laboratoriji (pri nas je to Laboratorij za analitikohormonov in tumorskih markerjev UKC LJ). V zadnjihnekaj letih so se razvili še dodatni testi, ki jih uporabljamopredvsem pri nosečnicah, ki imajo na osnovi NS (z biokemijoali brez nje) tveganje višje kot ena na tisoč. To so: ocenaprisotnosti nosne kosti (licenco ima 18 slovenskih zdravnikov),obraznega kota (licenco ima 5 slovenskih zdravnikov), pretokaprek duktusa venosusa (licenco imata 2 slovenska zdravnika) intrikuspidalne zaklopke (1 zdravnica, ki je tudi edina v Slovenijiz vsemi licencami za presejanja v 11.–13. tednu).Pridobivanje licenc je danes bolj preprosto kot kdaj koli in brezplačno.Potrebujemo računalnik z dostopom do medmrežja inčas, v UZ-ambulanti pa soliden aparat, čas za primerno dolg pregled(ki je v začetku daljši). Izračun tveganja (in račun za storitev)lahko nosečnicam izdamo le, če imamo veljavno licenco.Na KO za perinatologijo Ginekološke klinike Ljubljana in v Združenjuza perinatalno medicino SZD menimo, da je mednarodna licenca,ki jo podeljuje FMF, najboljše zagotovilo, da bo preiskovalectest pravilno opravil. Po opravljeni meritvi NS mora preiskovalec šeizračunati tveganje za DS in nosečnici ustrezno svetovati. Le s temprogramom izračunano tveganje za DS daje nosečnici zagotovilo,da je test kakovostno opravljen. Napovedovanje tveganja nimasmisla, če NS ni izmerjen po standardih. Izračun tveganja dajenosečnici možnost, da ob povečanem tveganju uveljavlja pravico donadaljnjih diagnostičnih postopkov. Zdravnik, ki nima veljavneFMF-licence, ne more nosečnici izdati izvida o opravljenempresejalnem testu za DS z meritvijo NS.Sama specializacija ni dovolj, saj med redno specializacijo nidovolj časa, da bi vsi zdravniki obvladali test. Po opravljenemspecialističnem izpitu sta izobraževanje in nadzor nad kakovostjodela prepuščena vsakemu posamezniku, kar ne zagotavlja, da sebodo presejalni testi opravljali po dovolj visokih standardih.Čeprav licenciranje za NS prek FMF ni uradno opravljeno prekZdravniške zbornice Slovenije, menimo, da je trenutno ediniSagitalni presek skozi plodovo glavo v 12 tednu.Revija ISIS - November 201069

Medicinanačin za zagotavljanje kakovosti presejanja za DS. Strokovno jena najvišji ravni, za zdravnike in državo brezplačno ter standardiziranoza ves svet.In še to: presejalni test je samoplačniški za nosečnice, ki somlajše od 35 let in starejše od 37 let, kar opredeljuje navodiloz naslovom »Presejalni testi za Downov sindrom«, ki je biloobjavljeno v »Navodilih o spremembah in dopolnitvah navodilaza izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarniravni«, Uradni list RS, št. 33/02:»Nosečnice, stare od 35 do 37 let v času pričakovanega dnevaporoda imajo pravico do presejalnega testa, ki je lahko merjenjenuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT). Po 37. letu starostiv času pričakovanega dneva poroda ima nosečnica pravicodo kariotipizacije (horionska biopsija ali amniocenteza).Poseg se opravi v ustrezno opremljenem centru, za kromosomskopreiskavo pa v verificiranem laboratoriju. Enako velja zalaboratorijsko vrednotenje THT. Do kariotipizacije so upravičene– ne glede na starost – tudi nosečnice s pozitivnim presejalnimtestom.«Na sliki vidimo obrazni profil z nosno kostjo (NK, označujetajo dve beli puščici), zgornjo (1) in spodnjo čeljustjo (2). Na zatiljuje pod kožo nuhalna svetlina (NT). Slika prikazuje merjenjenuhalne svetline (NT) in obraznega kota (pikčasta stranicakota je položena vzdolž zgornje čeljusti, druga po frontalnikosti). Na sliki vidimo še talamus (T), možgansko deblo (MD),četrti ventrikel (IS) in cisterno magno (CM). Četrti ventrikelimenujejo tudi intrakranialna svetlina (IS) in je nov označevalecza zgodnje odkrivanje spine bifide. Pri plodovih s spino bifidoje IS obliteriran. Na isti sliki lahko ocenimo 3 označevalce zakromosomopatije (NT, NK, obrazni kot) in označevalec zaspino bifido (IS).Literatura je na voljo pri avtorici.Brezkrvna medicinaŠtefek Grmec»Zdravljenje se začne s prvim stikom s pacientom. Za ameriškezdravnike je približno 4 milijone vsakodnevnih stikov s pacientipriložnost, da ne pokažemo le svoje sposobnosti, ampak tudi pristnosočutje, skrb in predanost vsakemu posameznemu pacientu, ki gazdravimo.« ( James E. Davis, doktor medicine, predsednik AmericanMedical Association)Pred kratkim je to leto izšla knjiga od Tay C & Leng TS –Biomedical Ethics and Medical Law in Blood TransfusionPractice, ki je s prikazom 20 praktičnih medicinskopravnihscenarijev na zelo zanimiv način aktualizirala dve medicinskidejstvi: etično-strokovni pristop zdravljenja Jehovovih pričin položaj brezkrvne medicine na dokazih temelječih medicinskihsmernic. V februarski številki časopisa Anaesthesiaand Intensive Care Medicine je bila celotna revija namenjenaoskrbi Jehovovih prič in alternativnemu brezkrvnemu pristopuv intenzivnih enotah. Specifičnost številke je multidisciplinarnipristop problemu hipovolemije in nadomeščanja volumna terspecifičnosti monitoriranja takšnega bolnika. Pravzaprav dobripoznavalci brezkrvne medicine, upoštevajoč na dokazih temelječemedicinske smernice, dokazujejo, da brezkrvna medicinani le dobra alternativa, ampak prednostna metoda v medicine.Zaradi izjemnega napredka na področju brezkrvne medicine soštevilne države ustanovile nacionalna združenja za brezkrvnomedicino. Namen teh združenj je promocija, razvoj in aplikacijabrezkrvne medicine v klinični praksi ter organizacija znanstvenihin strokovnih srečanj zaradi izobraževanja na tem področju.Združenje prevzame pobudo za uvajanje na dokazih temelječihsmernic na področju brezkrvne medicine .Zdravniki po vsem svetu vedo o Jehovovih pričah eno: zavračajotransfuzijo krvi, vendar pa večina zdravnikov o Jehovovihpričah ne ve veliko več kot to. Kadar torej hočejo neki Jehovovipriči dati kri in ona odkloni, se tako mogoče ustvari vrzel, ki nažalost oddalji zdravnika od pacienta.Le malo zdravnikov ve, da Jehovove priče ne nasprotujejo medicinskemuzdravljenju in da je njihovo stališče glede krvi nespremenljivoter da temelji na biblijskih zapovedih. Medtem so številna novaznanstvena dognanja o nevarnostih transfuzij in varnosti alternativnegazdravljenja dodobra potrdila razumnost biblijskega stališča.Kaj naj bi zdravnik vedel obolniku, ki je Jehovova priča?Revija AHA NEWS, ki jo izdaja Ameriško bolnišnično združenje,je poročala o tem, zakaj zdaj vse bolj priznavajo prednostibrezkrvne kirurgije. »Kar se je začelo kot religiozno prepričanje,se razvija v medicinsko prednostno izbiro in napredno tehnologijo,«je pisalo v omenjenem tedniku. »Brezkrvna medicina inkirurgija, katerih razvoj so deloma spodbudili nauki Jehovovihprič, gre veliko dlje od potreb duhovne skupnosti, in sicer voperacijske sobe po vsej državi.«Jehovove priče sprejemajo medicinsko in kirurško zdravljenje.Pravzaprav so številni med njimi zdravniki, celo kirurgi. TodaPriče so zelo verni ljudje, ki so prepričani, da jim transfuzijokrvi prepovedujejo naslednji biblijski odlomki: ”Mesa s krvjonjegovo, ki je duša njegova, ne jejte” (1. Mojzesova knjiga 9:3–4); ”Naj [živali] izpusti njeno kri in jo pokrije s prstjo“. (3.Mojzesova knjiga 17: 13–14); ”Naj se zdržujejo ognušanja zmaliki in nečistosti in zadavljenega in krvi“ (Apostolska dela15: 19–21).70 Revija ISIS - November 2010

MedicinaČeprav v te vrstice niso vključeni medicinski izrazi, Priče predvidevajo,da izključujejo transfuzijio polne krvi, konserviranihrdečih krvničk in plazme pa tudi belih krvničk in krvnih ploščic.Toda versko razumevanje Pričam ne prepoveduje povsemuporabe frakcij, kot so: albumin, imunoglobulini in hemofiličnipreparati; hemoglobin, hemin, interferoni; vsaka Priča se morasama odločiti, ali jih bo sprejela.Priče so prepričani, da je treba kri, ki je bila telesu odvzeta,zavreči, zato ne sprejmejo avtotransfuzije predhodno odvzetekrvi. Ne strinjajo se niti s tehniko predoperativnega zbiranja alihemodilucije, ki vključuje shranjevanje krvi. Toda veliko Pričdovoli uporabo dialize, plazmafereze, umetnega srca in pljuč, kinista napolnjena s tujo krvjo, pa tudi medoperativno shranjevanje(reševanje celic, medoperativna hemodilucija, pri kateremzunajtelesni krvni obtok ni prekinjen, ali pa trombocitni avtologenkoncentrat. Zdravnik bi se moral z vsakim posameznimpacientom posvetovati o tem, kaj mu dovoljuje njegova vest.Priče ne menijo, da Biblija neposredno govori o presajevanjuorganov, zato se mora vsak posameznik sam odločiti o presaditviroženice, ledvic ali kakega drugega tkiva.Jehovove priče rade živijo. Niti najmanj si ne želijo umreti. Tudizaradi tega gredo v bolnišnico in pripeljejo na zdravljenje svojeotroke. Prosijo zdravnike, da jih zdravijo, kadar pa jim ti rečejo,da je kri klasično ali potrebno zdravilo, prosijo za nadomestnebrezkrvne metode zdravljenja. Takšno nadomestno zdravljenjeni mazaštvo, ampak je sestavljeno iz dobro premišljenih postopkovin zdravljenj, ki so dokumentirani v vodilnih zdravniškihglasilih. Tisoči zdravnikov po vsem svetu sodelujejo s Pričamipri trudu za dobro zdravstveno nego brez uporabe krvi.Jehovove priče so organizirali Bolnišnično informacijsko službo, dabi pomagala tistim, ki imajo težave s transfuzijo krvi. Ustanoviliso tudi Odbore za stike z bolnišnicami v večjih mestih. Bolnišničnainformacijska služba je zmožna raziskati več kot 3.600medicinskih časopisov z vsega sveta ter poiskati informacije orazpoložljivosti in učinkovitosti številnih oblik brezkrvne kirurgijein zdravljenja. S temi informacijami o napredku medicineoskrbuje odbore za stike z bolnišnicami, zdravstvene ustanove inzdravnike. Ima tudi seznam z imeni približno 100.000 zdravnikov,ki so pripravljeni sodelovati, tako da imajo odbori, ko sepojavijo težave s transfuzijo krvi, na voljo najnovejše podatke.Bolnišnična informacijska služba nadzoruje tudi usposabljanjein delo odborov za stike z bolnišnicami. V mestih, kjer so odboriza stike z bolnišnicami, imajo redne informativne pogovore zosebjem bolnišnic, da bi izboljšali medsebojne odnose. Včasihje, mogoče, glede na okoliščine lahko tudi zdravnik družinskemedicine pobudnik srečanja z odborom, kjer lahko dobi potrebnostrokovno literaturo z zadnjimi referencami glede aktualnegaproblema in tudi imena eventualnih centrov, kjer določene posegeopravljajo po načelu brezkrvne medicine, vendar se nikakor neodločajo o metodi zdravljenja namesto bolnika.Jehovove priče so za sodnike, socialne delavce, otroške bolnišnice,neonatologe in za pediatre, posebej pa še za medicinskoosebje in uradnike pripravili informacije o brezkrvnem zdravljenju.Za to so izdali zvezek z 260 stranmi, imenuje pa se FamilyCare and Medical Management for Jehovah‘s Witnesses. Priročnikje fascikel z vloženimi listi, tako da se lahko stare podatkenadomesti z najnovejšimi. Prav tako je izdan DVD TransfusionAlternatives – Documentary Series, ki je namenjen popolnemustrokovnemu informiranju zdravnikov o brezkrvni medicini.Vsaka posamezna Jehovova priča vedno s seboj nosi dokumentTrajno pooblastilo za mojo zdravstveno oskrbo, kjer je podpisanaizjava (in podpis dveh prič), da v nobenih okoliščinah nesprejema krvne transfuzije, tudi če bi bilo to nujno za ohranitevživljenja. Ob nezavesti takšno pričo zastopajo pooblaščenci, kiso tudi omenjeni na dokumentu.Kaj naj bi zdravnik vedelo brezkrvni medicini?Revija Maclean’s je pod naslovom »Brezkrvna kirurgija« poročala,da zdravniki po Kanadi »razvijajo nove tehnike, s katerimije tako imenovana brezkrvna kirurgija v zadnjih petih letihpostala pomembnejša smer medicine«.K iskanju brezkrvne kirurgije so »spodbudile skrbi zaradi prihodnjedobave darovane krvi in številne bojazni bolnikov, da bis transfuzijo dobili kak bolezenski virus«.»V številnih primerih brezkrvna kirurgija odpravlja potrebo potransfuziji, poleg tega pa še zmanjša nevarnost okužbe zaradiokužene krvi – naj je ta še tako majhna,« piše v reviji Maclean’s.Vsi tisti, ki imajo opravka s krvjo in skrbijo za paciente, ki potrebujejokirurški poseg, morajo razmisliti o brezkrvni kirurgiji.«(Dr. Joachim Boldt, profesor anesteziologije iz Ludwigshafnav Nemčiji)»Celo ko družba porabi veliko denarja za varnost krvnih zalog,tako da je ta zdaj bolj varna kakor kdaj prej,« pravi revija Transfusion,»menimo, da se bodo pacienti še vedno skušali ognititransfuzijam [drugih dajalcev], tj. preprosto zato, ker krvnapreskrba nikoli ne more biti popolnoma varna.«Raziskava leta 1996 je odkrila, da bi 89 odstotkov Kanadčanovraje imelo alternativo darovani kri. »Vsi pacienti ne bodo odklonilihomologne transfuzije, kot jo Jehovove priče,« piše Journalof Vascular Surgery. »Vendar pa tveganje prenosa bolezni in tveganjespremembe funkcije imunskega sistema jasno dokazujeta,da moramo v dobro naših pacientov najti alternative.«Kako se je razvilobrezkrvno zdravljenje?V nekem pogledu je vprašanje precej nenavadno, ker je brezkrvnamedicina pravzaprav starejšega datuma kakor uporabakrvi. In res je transfuzijska tehnika šele v začetku 20. stoletjatoliko napredovala, da so jo uporabljali rutinsko. Vendar pa sov zadnjih desetletjih nekateri popularizirali področje brezkrvnekirurgije. Kirurg Denton Cooley je denimo v 60. letihRevija ISIS - November 201071

Medicinaprejšnjega stoletja brez uporabe krvi opravil nekaj prvih operacijna odprtem srcu.Ker je v 70. letih prejšnjega stoletja med prejemniki krvnihtransfuzij poraslo število hepatitisa, je veliko zdravnikov začeloiskati alternative krvi. Do 80. let prejšnjega stoeltja je več večjihzdravstvenih ekip poseglo po brezkrvni kirurgiji. Ko je potemizbruhnila epidemija aidsa, so te ekipe znova in znova spraševaliza nasvet tudi drugi, ki so želeli privzeti iste metode. V 90. letihprejšnjega stoletja pa je veliko bolnišnic razvilo programe, kipacientom dajejo brezkrvne možnosti.»Večje srčne, vaskularne, ginekološke in porodniške, ortopedskein urološke operacije se da uspešno opraviti brez uporabe krvioziroma krvnih produktov,« pravi D. H. W. Wong v CanadianJournal of Anaesthesia.Zdravniki so na Jehovovih pričah izpopolnili veliko brezkrvnihkirurških metod. Denton Cooley, kirurg za srce in ožilje, jeobdobju 27 let s svojo ekipo opravil brezkrvne kirurške posegena odprtem srcu pri 663 Jehovovih pričah. Dosežki jasnokažejo, da se operacije na srcu da uspešno opraviti brez uporabekrvi. Vodnik, ki ga je izdalo Združenje anesteziologov VelikeBritanije in Irske, stališče Prič imenuje »znamenje spoštovanjaživljenja«. Stališče Prič je eden glavnih vzrokov, da je varnejšemedicinsko zdravljenje postalo na voljo vsem. »Jehovove priče,ki so potrebovali kirurški poseg, so pokazali pot in uveljavilipritisk, da je prišlo do izboljšav na pomembnem področju norveškegazdravstva,« piše profesor Stein A. Evensen z norveškedržavne bolnišnice.Reference v prilogi lahko zdravniku dajo delen vpogled vbrezkrvno metodologijo na vseh področjih klinične medicine.Metodologija preoperativne priprave pri brezkrvni oskrbi, perioperativnoreševanje krvi in tehnike za minimaliziranje izgubekrvi; postoperativni pristopi oskrbe anemije so zelo jedrnatopovzeti v Canadian Journal Anaesthesia.Leta 1998 je nastalo svetovno združenje Network for Advancementof Transfusion Alternativies (NATA; www.nataonline.com), ki združuje klinike in raziskovalce s področja temeljnihmedicinskih znanosti, kirurgije, anesteziologije, intenzivnemedicine, transfuziologije, etike in prava. Cilj združenja je iskatialternativne rešitve na področju brezkrvne medicine. Združenjeorganizira svetovne letne kongrese. Združenje prav tako izdajazelo odmeven časopis Transfusion Alternativies in TransfusionMedicine, ki izhaja od leta 1999. Združenje načrtno raziskujemožnosti izboljšanja na področju brezkrvne medicine. Raziskovanjaso okvirno razdeljena na naslednja področja:• 1. Izboljšanje operativnih tehnik• 2. Stranski učinki tranfuzije krvi in krvnih pripravkov• 3. Eritropoietin in 4. intravenozna uporaba železa• 5. Akutna normovolumska hemodilucija• 6. Volumska resuscitacija• 7. Prenašalci kisika• 8. Reševanje celic• 9. Hemostaza in tromboza• 10. Aprotinin• 11. Faktor strjevanja VIIa• 12. Oskrba bolnika s hemofilijo in hematologija• 13. Anesteziološke tehnike• 14. OnkologijaŽe bežen vpogled v delček aktualnih referenc lahko ustvarisliko o hitrem razvoju brezkrvne medicine, ki ima v kliničnemodločanju prednostno vlogo. Na dokazih temelječe medicinskesmernice in up-to-date medicina zahtevata hiter in natančenprenos tovrstnih informacij v klinično prakso. Po vzorcu, ki soga sprejele vse večje sodobne medicinske ustanove in države, bibilo smiselno tudi v Sloveniji ustanoviti sekcijo ali združenje zabrezkrvno medicino (bloodless medicine). Sekcija ali združenjebi skrbelo za znanstveni, strokovni in izobraževalni vidik tehitro razvijajoče se veje medicine. Skupina bi morala biti multidisciplinarnain bi minimalno vključevala: abdominalne kirurge,torakalne kirurge, kardiokirurge, travmatologe, ortopede, ginekologe,nevrokirurge, ORL in maksilofacialno kirurgijo, žilnekirurge, kirurge za plastično in konstruktivno kirurgijo, urologe,intenzivste interniste, intenziviste anesteziologe, anesteziologe,pediatre, intenziviste pediatre, perinatologe, hematologe, onkologe,urgentne zdravnike, transfuziologe in družinske zdravnike.Literatura je na voljo pri avtorju in v uredništvu revije Isis.Mesto frovatriptana prizdravljenju migreneMarjan ZaletelFrovatriptan sodi v skupino triptanov in ga uvrščamo k specifičnimprotimigrenskim zdravilom. Uporaba kratkodelujočegatriptana je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletjapomenila pomemben napredek v zdravljenju migrene. Zdraviloima nekatere pomanjkljivosti, kot so: kratek razpolovničas, slaba biološka razpoložljivost per-os zaužitega zdravila,srčno-žilne stranske učinke in povratni glavobol. Te pomakljivostiso narekovale razvoj triptanov druge generacije, med njimitudi frovatriptana.Frovatriptan je selektivni serotoninski agonist, ki so ga razviliza akutno zdravljenje migrenskega napada. Ima visoko afinititoza podvrsto serotoninskih receptorjev tipa 5-HT 1Bin 5-HT 1D.72 Revija ISIS - November 2010

MedicinaDelovanje frovatriptana pripisujemo prav agonističnemuučinku na receptorjih 5-HT 1Din 5-HT 1B, ki se nahajajo nazunajmožganskih arterijah in znotrajlobanjskih arterijah, ki semed migrenskim napadom razširijo. Poleg tega deluje tudi naživčne končiče trigeminovaskularnega sistema, ki imajo pravtako kot arterije serotoninske receptorje. Predpostavlja se, daaktivacija teh receptorjev povzroči vazokonstrikcijo možganskiharterij, zaviranje sproščanja nevrotransmitorjev in vazoaktivnihpeptidov, kot so CGRP in substance P. Poleg tega zavira prenosbolečinskih impulzov v trigeminusovem bolečinskem sistemu.Primerjava s drugim triptanom je pokazala, da ima frovatriptanprimerljivo afiniteto do 5-HT 1Din približno 4-krat večjoafiniteto do 5-HT 1Breceptorjev. Frovatriptan nima pomembnihučinkov na aktivnost kanačkov GABA A, prav tako pa nimaafinitete do vezavnih mest za benzodiazepine.Pokazali so, da je njegova klinična učinkovitost pomembna že vmajhnih odmerkih. V raziskavi so ugotovili, da je frovatriptan vodmerku 2,5 mg po 2 urah učinkovit. Ima širok terapevtski indeks.Zdravi preiskovalci dobro prenašajo enkratni odmerek do100 mg, kar je 50-krat več kot terapevtski odmerek. Raziskave,ki so proučevale klinično učinkovitost in prenosljivost frovatriptana,so pokazale, da je optimalni odmerek 2,5 mg. Ta odmerekso izbrali za akutno zdravljenje migrenskega napada.Geraud in sod. so raziskovali varnost in prenosljivost frovatriptana.Ugotovili so, da ima frovatriptan v odmerku 2,5 mgdobro prenosljivost. Pomembno manjši delež bolnikov, ki sojih zdravili s frovatriptanom, je imel stranske učinke, ki so jihrazvrstili po organskih sistemih. V vseh sistemih, razen v žilnemzunajsrčnem sistemu, je imela skupina, zdravljena s frovatriptanom,manj stranskih učinkov. Avtorji so sklenili, da je prenosljivostfrovatriptana dobra pri kratkotrajni in dolgotrajni uporabi.Profil stranskih učinkov je podoben kot pri placebu.Predklinične farmakološke raziskave so pokazale, da povzročifrovatriptan vazokonstrikcijo možganskih arterij že pri koncentracijah,ki imajo majhen učinek na mišični tonus koronarnih inperifernih arterij. Elkind in sod. so proučevali varnost frovatriptanapri bolnikih s koronarno boleznijo in pri bolnikih s tveganjemza koronarno bolezen med migrenskih napadom. Skleniliso, da zdravljenje migrenskega napada s frovatriptanom nimasrčno-žilnih stranskih učinkov pri bolnikih z znano koronarnoboleznijo oziroma s tveganjem zanjo.Učinkovitost frovatriptana pri zdravljenju migrene, povezanez menstruacijo, so proučevali v 6-mesečni odprti raziskavi .Migreno, povezano z menstruacijo, so opredelili kot migreno,ki se pojavi 3 dni pred menstruacijo in 4 dni po njej. Vključiliso 151 preiskovank, ki so imele 2.439 migrenskih napadov,od tega se jih je 659 pojavilo med menstruacijskim obdobjem.Sklenili so, da je frovatriptan učinkovit pri zdravljenju migrenev povezavi z menstruacijo. Poleg tega so frovatriptan proučevalitudi pri intermitentnem preventivnem zdravljenju menstrualnemigrene. Opravljena je bila prospektivna, trivejna, križna, randomiziranas placebom kontrolirana raziskava pri 546 ženskahz menstrualno migreno. Bolnice so prejemale frovatriptan 2,5mg ali 5 mg (2,5 mg dvakrat dnevno) ali placebo z udarnimodmerkom prvi dan raziskave. Raziskava se je začela 2 dnipred pričakovanim začetkom menstrualne migrene in je trajala6 dni. Aktivno zdravljenje z obema načinoma je pomembnozmanjšalo intenziteto, trajanje, funkcionalno prizadetost inuporabo rešilnega zdravila. Naveden način uporabe frovatriptanani povzročil odtegnitvega glavobola. Ugotovili so, daje bila pogostnost migrenskih napadov, ki niso bili vezani namenstruacijo, nižja, kot je bila v izhodiščnem obdobju. Raziskovaliso tudi varnost in prenosljivost začetnega udarnegaodmerka frovatriptana (5 mg), ki mu je sledil odmerek 2,5 mgdvakrat dnevno šest dni zapored. Zdravljenje se je začelo 2 dnipred pričakovano menstrualno migreno. Bolnice so sledili vizhodiščnem obdobju in nato v treh zaporednih menstrualnihobdobjih. Podatki o varnosti kažejo, da so bili pogost vzrok zaprekinitev zahteva bolnic in stranski učinki, kot so: omotičnost,glavobol, hipertenzija, bolečina v prsnem košu in laboratorijskenepravilnosti.Uporaba triptanov je povezana tudi s povratnim glavobolom,ki se pojavi v 24 urah po prekinitvi oziroma umiritvi začetnegaglavobola. Mehanizem povratnega glavobola ni popolnomajasen, je pa je povezan z nezadovoljstvom bolnikov. Geraud insod. so proučevali klinične, farmakološke in farmakokinetičnedejavnike triptanov, ki bi lahko vplivali na pojav povratnegaglavobola. Ugotovili so, da je pojav povratnega glavobola najnižjipri frovatriptanu. Razpolovni čas eliminacije triptana je bilobratno sorazmerno povezan s pojavnostjo glavobola. Skleniliso, da je pojavnost povratnega glavobola odvisna od farmakološkihin farmakokinetičnih lastnosti triptanov. Raziskava je tudipokazala, da ima frovatriptan z najdaljšim razpolovnim časomtudi najmanjšo pojavnost povratnega glavobola.Glede na dozdajšnja spoznanja lahko sklenemo, da je frovatriptanzdravilo, ki je učinkovito za akutno zdravljenje migrenskeganapada. Njegove farmakološke in farmakokinetične značilnost,ki so različne od drugih triptanov, omogočajo zdravljenje bolnikovz migreno, ki imajo dolge migrenske napade in povratneglavobole. Primeren je tudi za bolnike, ki imajo ob uporabi drugihtriptanov pogoste stranske učinke. Primeren je za zdravljenjemigrene, povezane z menstruacijo, pa tudi za kratkotrajnointermitentno preventivo menstrualne migrene.Literatura je na voljo pri avtorju.Izjava o konfliktu interesovAvtor članka »Mesto frovatriptana pri zdravljenju migrene«izjavljam, da sem napisal članek na lastno pobudo in s podjetjemBerlin-Chemie nimam nobenih poslovnih odnosov.Marjan ZaletelRevija ISIS - November 201073

S knjižne policeIselin C. Hermann: Liebe Delphine ... Lieber Jean-Luc. Roman.Ein Briefwechsel, herausgegeben von Jean Luc Foreur.Ljuba Delphine ... Ljubi Jean-Luc. Roman.Dopisovanje, izdal Jean-Luc Foreur.Diana Verlag, München, Zürich, 2002, 159 str.Knjigo skoraj v celoti sestavljajo pisma, ki sta si jih skoraj letoin pol pošiljala ženska, Delphine Hav, ki živi na Danskem, termoški, slikar Jean Luc Foreur, ki živi največ Franciji. Pripoved,sestavljena iz pisem, se sklene s kratkim epilogom.Zgodba, tj. dopisovanje, se začne s sporočilom na dopisnici:Jean-Luc Foreur,nekje pod kožo, kjer meso začne postajati tekoče, vidim Vašosliko Sans titre, 2,22 x 2, tako, kot visi v galeriji X v Parizu.Ali mogoče takole: barve, premiki, poteki so prešli v moje telo.Čeprav ta slika ni moja last, je zdaj moja.Hvala!Delphine HavJean-Luc Foreur ji odgovori in med drugim pove, da se njemudogaja podobno ob branju pesmi Walta Whitmana ali obposlušanju Beethovnovih sonat. Kot da bi bile pesmi oz. sonatenapisane izključno zanj, slikarja.Seveda pa se v pismih oba pisca kmalu otreseta formalne vljudnostiin formalnosti sploh. Med piscema se vzbudi medsebojnozanimanje; Delphinina pisma postajajo vse bolj ženska,slikarjeva pisma vse bolj moška. Pisca komentirata najrazličnejševidike življenja. Kaj npr. meni Delphine o predpisanihvzorcih, kako naj se prava dama vede do moškega, ki pokažesvoje zanimanje zanjo. Medtem ko Delphine po različnih ovinkihugotovi, da je Jean-Luc že “starejši” moški, pa se Delphineizmika razkriti svojo starost. Slikarju jo duhovito opiše takole:“Sem dovolj stara za kajenje cigaret, a premlada, da bi se balaposledic. Sem dovolj stara, da bi imela otroke, a premlada, da bibila mati. Sem dovolj stara, da stanujem sama, a premlada, dabi imela posteljo v svoji lasti. Sem dovolj stara, da služim denar,a premlada, da bi varčevala za starost ...” (str. 15). Delphine,čeprav Danka, slikarju piše v francoščini in tako se oba pisca zabavataob značilnosti tega jezika, v katerem je pravilo ne tikanje,ampak vikanje. Tudi v pogovoru med žensko in moškim takrat,ko vikanje postane protislovje.Jean-Luc mimogrede (samo enkrat) omeni, da ima ženo. Delphineo svojem stanu ne govori; iz njenih pisem pa se zdi, da jesamska.Med dopisovanjem je več premorov, ko Jean-Luc obmolkne,ne odgovarja na pisma. Za Delphine je to sprva spodbuda, natoskrb in končno stiska. V svojih pismih razmišlja o pojmih hrepenenjein pogrešati. Ugotavlja, da je hrepenenje povezano s tistim,kar je nemogoče ali nedosegljivo; da pa ima nasprotno “pogrešati”povezavo z lastnino ... (str. 67).Delphine je tako tista, ki zelo zakrito, a vendar predlaga (fizično)srečanje.Ko se končno Jean-Luc spet oglasi, ji med drugim sporoči tole:“... Ne pričakuj, da ti bom pisal enako pogosto kot ti. Pričakovanjeubija vse. Od vsega najbolj nevarno je pričakovati, da sonekatere reči samoumevne. Žal se boš morala naučiti ničesarpričakovati, ampak čakati ...” (str. 70).Obojestranska žensko-moška privlačnost pa se stopnjuje. Sprvazastrto, nato pa z vse bolj silovitim erotičnim nabojem, ki paizhaja tudi iz obojestranske intelektualno-umetniške usmeritve.Npr. dolgo pismo (str. 77–84), ki ga Jean-Luc piše Delphini izRima, je pravzaprav esej o ženskah, ki so jih upodabljali klasičnislikarji in kiparji. Seveda tudi o Berninijevem kipu, o ekstazi(orgazmu) sv. Terezije. In primerjava vseh teh klasičnih (duhovnih)lepotic z Jean-Lucovo fantazijo, kakšna ženska je Delphine.Intelektualna vsebina tega erotičnega žensko-moškegarazmerja se najbolj izrazi v Delphininem pismu (str. 110–112),ko citira odlomek iz pisma, ki ga je Heloise – menda najboljizobražena ženska visokega srednjega veka – poslala svojemuučitelju in ljubimcu Petru Abelardu. In Jean-Luc ji odvrne: “...Sem drugačen, kot meniš ti. In zato me jezi, da me primerjašs starim kastriranim Abelardom, ki se je, potem ko so mu vseodrezali, umaknil v samostan in postal svetnik ...” (str. 113).Se pravi, pisma postajajo vse bolj zelo konkretna erotična fantazija,ki ji manjka le še konzumacija.Približno tri mesece pred koncem dopisovanja, potem koodpotuje na svojo razstavo v New Yorku, Jean-Luc obmolkne.Pisma, ki jih v tem času piše Delphine, so odraz vsega razponačloveškega razpoloženja, od upa, brezupa, obupa in spoznanja,da je vsega konec. Tako svojega zadnjega pisma Delphine nepiše v francoščini, ampak – ker meni, da je Jean-Luc umrl – vdanščini. “Končno je vseeno, v katerem jeziku pišem, saj ninobenega odgovora ... Edino, kar vem, je, da me obdaja molk.To je edino, na kar se lahko odzivam; molk je takšne vrste kotzvočno osamljen prostor. Tu notri ne morem slišati ničesar, celo74 Revija ISIS - November 2010

S knjižne policesvojega lastnega glasu ne, in nihče zunaj tega prostoramolka ne more dojeti mojega hlipanja in mojih tožb... Zdaj vidim, česar sem se dolgo izogibala uvideti:najina čarna krogla se je razbila. In verujem, da nerazumem, zakaj. ... Zame si zdaj mrtev, Jean-Luc, inna tem svetu obstoji le en sam, ki me mora potolažiti:edini tisti, ki tega ne more ...”Potem pa končno spet njegovo pismo; pravzapravodgovor na njeno zadnje, ki ga – napisano v danščini– Jean-Luc seveda ne razume. Med drugim (str.151–152) Delphini pove tole: “In vendar vem, da svabila med najinim devetnajstmesečnim dopisovanjemsrečna. Nikoli si nisem domišljal, da bi mi bila lahkokdaj dodeljena takšna velika sreča; in čutim, da sems tabo eno ... Bili so trenutki, ko sem veroval, da jeljubezen resnično mogoča in da bi me lahko ljubilatakšnega, kot sem ... Pridi, Delphine. Pridi k meni vFanjeaux. Pridi sem, k meni, ljubljena moja, da se bolahko zgodilo tisto, kar je neogibno ...”Pismo se konča s sporočilom, da je pisec načelnikapošte Fanjeaux prosil, naj Delphini pošlje poštnodenarno nakaznico za letalsko vozovnico.Delphinin odgovor je seveda ena samo sreča invzhičenje: “Ljubljeni moj, moje telo in moja ljubezen,moje hrepenenje in moja bolečina, moja skrivnostin moj zapovednik. Hvala za tvoje pismo, ki me jeprestavilo v radost in presenečenje. Razumem, a tudine razumem ... Menijo, da bi lahko poletela 15. ali18. julija ... Pri tebi v Fanjeauxu bi bila lahko že okolipetih popoldne. A kje se bova srečala? ...”Odgovor je njegov telegram, češ, da se bosta srečala18. julija, da pa naj za pot povpraša na poštnem uraduFanjeaux. In s tem telegramom se zgodba konča.*Obžalujem, da se nisem discipliniral in prenehalbrati na tem mestu. Zgodbo v pismih bi moral že tupripeljati do logičnega konca. Upoštevati bi moralvse različice, razen tiste “... in potem sta se poročila insrečno živela do konca svojih dni”.A stavim, da si ne bi domislil tiste, ki je v epilogu in kinaj bi bila resnična.Epilog je napisal slikar Jean-Luc Foreur. Začne setakole:“Ob smrti Pierra Gamina je na njegovi mizi za poštnoomaro stala velika škatla iz lepenke. V njej je bila tacelotna korespondenca, lično kronološko urejena.Prvi del korespondence, arhiviran kot fotokopije, najbi domnevno napisal jaz ( Jean-Luc Fourer, op. pis.),drugi del, naslovljen name, pa je napisala neka ženska,ki živi na Danskem, Delphine Hav ... V ponedeljekzjutraj, 18. julija 1977, še preden je odprl svoj poštniurad, se je Perre Gamin ustrelil z majhno pištolo ...”Ob truplu je bilo tudi pismo, naslovljeno na DelphineHav.Pierre Gamin, načelnik pošte Fanjeaux, je bil že odzgodnjega otroštva invalid, ki je le s težavo hodil zberglami. Zato je bil priklenjen na invalidski voziček.Ni bil poročen in potoval ni nikamor. Njegov poštniasistent je v gostilni rad blebetal o knjigah z nagimiženskami, ki jih menda ima Gamin. Zato je invalidveljal za pervezneža. To pa se seveda ni ujemalo znjegovo tenkočutno in s precej zadržano naravo. Respa je, da je imel Pierre Gamin v svojem stanovanjuobsežno knjižnico o umetnosti.V epilogu slikar Jean-Luc Foreur na kratko orišeživljenje Pierra Gamina. Za njegovo mladost meddrugim tole: “... Tih in nenavadno lep mladenič, kibi – če ne bi bil priklenjen na invalidski voziček – pravgotovo osvojil prenekatero dekliško srce ...”Svoj epilog slikar Jean-Luc Foreur sklene takole:“Prebrati izmenjana pisma je bilo zame seveda nenavadnodoživetje. Bilo je boleče in hkrati spodbudnobrati pisma, ki sta jih napisala dva zaljubljena človeka,ki se nista nikoli videla. Ona, očitno polna veselja doživljenja. On, bister in duha poln moški, z lakoto poživljenju in ljubezni, ki pa je bila povezana z velikoradostjo do življenja ter s strahom pred življenjem.Človek, ki je pisal veliko lepša pisma, kot je menisploh kdaj uspelo. In zato si je zares lahko pridobilpredanost te ženske ...Zadeva je zdaj stara že dvajset let. Delphine Hav semposkušal najti, a vse je bilo zaman. In ne verjamem, dabi z objavo zbirke teh ljubezenskih pisem lahko kogarkoli prizadeli. Ljubezenskih pisem dveh ljudi, ki stanašla ter odkrila sebe in drug drugega – v zaljubljenostiin obupu.”Pierre Gamin, invalid, načelnik pošte Fanjeaux, jeočitno prebral Delphinino prvo razglednico in jiodgovoril. In nato Delphinina pisma prestrezal ter jiodgovarjal kot slikar Jean-Luc Foreur. Njegovo identitetoje Pierre Gamin prevzel verjetno zato, ker ga jebežno poznal. In kot bežnega znanca je nekoč obiskalslikarja in od njega kupil majhen akvarel. Ta akvarelje nato Pierre Gamin kot darilo poslal svoji ljubezni,Delphini Hav. Kot dokaz, da si Delphine Hav dopisujes slikarjem, ki je Jean Luc Foreur ...*Nemški prevod (iz danščine) se bere gladko; sicernisem strokovnjak, a jezik se mi zdi izjemno lep,za moje jezikovno znanje srednje težek. ErotičnostRevija ISIS - November 201075

S knjižne policebesednjaka – čeprav zelo neposreden – nikoli nezdrsne. Posebnost je, da avtorici (!) uspe v ustreznihpismih pisati zares kot moški, v Delphininih pismihpa hkrati ohraniti vso mogočo ženskost.Silovitost zgodbe se mi je povečala tudi zato, ker semjo prebral hitro, v dveh večerih zapored.Sprva sem zgodbo uvrstil med številne tiste o zavestniali naključni zamenjavi ali izmenjavi identitete. A kerse v teh primerih že prav na začetku zgodbe partnerjasrečata kot fizični osebi, sem ta pristop izključil.Pomislil sem tudi na nekakšno obrnjeno Lepotico inzver, a jo izključil zaradi enakih razlogov. Izključil tudizato, ker se zaradi Gaminovega samomora zgodba nemore nadaljevati.Kako si postaviti vprašanje (kaj je sporočilo), sem dognalšele, ko sem si predstavljal nadaljevanje zgodbe.Če bi tudi Delphine – tako odločno kot sprva Gamin– odklanjala fizično srečanje (tudi zaradi invalidnosti,npr. amputacija dojk zaradi karcinoma, atrezija vagine,zmaličenje obraza zaradi opekline) s svojim fantazijskim(zares: fantazijskim) ljubimcem. Odgovor jepreprost: ljubezen (ali “ljubezen”) med Delphine innjenim fantazijskim ljubimcem – ki živi, jo obožujein ji piše nepopisno lepa pisma – bi lahko trajala vsenjuno življenje.Vprašanje:Kje (kaj) je meja med resničnostjo in fantazijo? Ali je vnačelu mogoče, da resničnost in fantazija nista ločenikategoriji, da se mogoče – bolj ali manj – prekrivata?Da obstoji kategorija, ki je resničnost in fantazijahkrati?Seveda je mogoče. Še posebej, če pojem fantazijavključim v širši pojem, tj. navidezna resničnost. Poziv(prošnja) partnerju “reci, da me ljubiš”, včasih z navodilomza intonacijo, je znan mehanizem za ustvarjanjenavidezne resničnosti. Skladnost slednje z resničnostjo(“človek živi v svojem svetu”) je odvisna od obehudeležencev. Nekatere oblike navidezne resničnosti(npr. halucinacije pri duševni bolezni, zasvojenost strdimi mamili) pa z resničnostjo niso skladne – ali jocelo izključujejo.Navidezna resničnost, v kateri je živela Delphine,je bila – skoraj do konca dopisovanja – bistvena (!)dopolnitev ali celo obogatitev njene resničnosti. Innavidezna resničnost se je v celoti ujemala z resničnostjopisem. Delphine se je zaljubila zaradi pisem,ki so bistveno vplivala na rast njenega duhovnegasveta. Ljubila je poštarja (ki ga je spoznala, kolikorje mogoče prek pisem spoznati človeka) kljub svojiutvari, da ljubi slikarja (ki ga ni nikoli spoznala, ki semu še sanjalo ni, da nekje na svetu živi Delphine, ki jinikoli ne bi napisal niti enega samega pisma). Če bi sevsi trije – Delphine, Pierre Gamin in Jean-Luc Foreur– srečali za pogovor, je jasno, kateri moški bi se z njolahko pogovarjal in kateri bi le molčal.Domnevam, da se je Gamin zavedal usodnosti dopisovanja.Iz njegovih premorov domnevam, da ga jenekajkrat poskušal prekiniti. Čeprav ni bil poročen,je omenil svojo ženo, a Delphine se za to ni menila.Ni bila le silovita osebnost v svoji ženskosti insvobodnem odločanju, ampak tudi silovita osebnost vduhovnosti. In kateri moški, ki v ženski išče partnerjatudi za duhovno spolno občevanje – pa naj je identitetamoškega navidezna ali resnična –, bi takšno ženskozavrgel?Zato je Gamin zavrgel sebe. Preveliko je bilo tveganje,da bi ga Delphine zaradi njegove invalidnosti nehalaljubiti. Tako je lahko umrl z vero, da ga je Delphine(mogoče le) ljubila.*Ne znam odgovoriti na vprašanje, ali knjiga opisujezaljubljenost ali ljubezen. A kar koli je ta žensko--moški odnos bil ali ni bil, je imel eno (eno samo?)značilnost. Ona ni od njega pričakovala ničesar in on niničesar pričakoval od nje. Nobenega očitka; proti koncuknjige, ko on obmolkne, njena žalost res zveni kotočitek. A če to drži, je to le očitek njemu, da se ona nemore več pogovarjati – z njim.Tako si predstavljam Delphine, kako svojemu fantazijskemumoškemu, ki se z njo pogovarja, pove tole:“Nič ti nisem dolžna, nič mi nisi dolžen. Prek dialogasva skupaj in tako nama je bolje in lepše.”Dobro izhodišče za pot brez konca. Ljubezen je pot,po kateri hodita partnerja, ki med seboj nimata nobenihpravic in nobenih dolžnosti. Skupaj sta zato, kerjima je tako lepše in bolje – čeprav ne lažje –, kot če bihodila sama.Odgovor na vprašanje in sporočilo knjige:Človek, ki hoče, ki se zaveda, da je fizično in duhovnobitje hkrati, zmore spoznati resničnost (resnico).Če je tako, ima številne možnosti, da se resničnost innavidezna resničnost prekrivata.Postane človek, ki je resničen, tisto, kar je.Če pa mu to ne uspe, postane tisto, kar ni.Marjan Kordaš76 Revija ISIS - November 2010

Zasnove kliničnega centraLjubljana in njegove nove stavbeOb 35-letnici odprtja nove stavbe (1975–2010)Zvonka Zupanič SlavecGradnja nove stavbe Kliničnega centra (KC), delo arhitektaStanka Kristla in projektivnega biroja Medico inženiringa, se jezačela 13. julija 1966 in je bila posledica politične volje. Gradnjaje trajala skoraj 10 let. Celostni pogled na pridobitev nove stavbein dodatnih 1.000 postelj kaže na izjemen preskok v kakovostidelovanja zdravstva na strokovnem, pedagoškem in na znanstvenoraziskovalnempodročju. Zdravstveno osebje je pridobilonove prostore, marsikje tudi novo opremo, sodobno opremljendiagnostični in operativni trakt, kar je pripeljalo do vrhunskemedicine v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Tudi povezanost medkliniko in Medicinsko fakulteto (MF) je postala prostorsko instrokovno bolj živa, še posebej od odprtja nove stavbe leta 1975do leta 1987, ko je študentom odprla vrata nova stavba MF naKorytkovi 2, delo arhitekta Vladimirja Ažmana. Predtem so seštudenti stiskali v premajhnih predavalnicah starih inštitutov. Vnovi stavbi so postale študentom in pedagoškemu osebju nepogrešljivevse tri predavalnice, vaje iz histologije pa so potekale vkletnih prostorih, kjer se danes nahaja kapela UKC.Projekt za novo stavbo KC sta pripravljala prim. Drago Mušičin arhitekt Medico inženiringa Vlado Sekavčnik. Drago Mušičje pred tem z arhitektom Jožetom Platnerjem že pripravil projektza ljubljansko polikliniko, ki je bila odprta l. 1957. Pripravljeniprojekt za KC je prevzel arhitekt Stanko Kristl in zrisalrazlične variante nove stavbe KC. Gradbena dela so potekalaod leta 1966 naprej, v času, ko sta bila na mestu generalnega direktorjaKC zaposlena Janez Zemljarič (1968–1973) in ZdravkoKrvina (1974–1978). Predvsem prvi je bil pomemben za tekočefinanciranje in gradnjo nove stavbe, podobno kot tudiza postavitev stavbe Cankarjevega doma v Ljubljani.Gradnja zdravstvenih stavb je bila v Evropi po 2. svetovnivojni pod močnim ameriškim vplivom. Njihovkoncept poudarja, da so posteljne enote sklenjene, vsobah je vedno manj postelj, pomembne so sanitarije,uvajajo se novi načini transporta, združujejo sediagnostično-terapevtske in servisno-oskrbovalneslužbe. Bolnišnice so na tak način postale učinkovitmedicinsko-tehnični mehanizem, kamor pa je trebatudi arhitekturno vnesti humanejše bolnišnično okoljeza bolnika. Stavba UKC je grajena po racionalističnemprincipu z vstopno avlo in s predavalnicami teršestnadstropnim posteljnim poslopjem, zasnovanimpo racionalnem nemškem vzoru (1972, Janez Trenc).Zdajšnji objekt si je akad. Kristl prvotno zamislilkot 18-nadstropni objekt, ki pa je bil pozneje zelospremenjen. Z gradnjo stavbe KC se je začela sodobnaObletnicabolnišnična gradnja v takratni Jugoslaviji (2001, Stanko Kristl).Ob začetku selitve v novo stavbo UKC leta 1970 so imele kliničnebolnišnice okoli 2.800 postelj in 2.400 zaposlenih, med njimiok. 250 zdravnikov in ok. 500 medicinskih sester. Leta 1997 jeimel UKC ok. 3.800 postelj in ok. 7.000 zaposlenih, med njimiok. 1.000 zdravnikov in ok. 1.700 zaposlenih v zdravstveni negi.Po odcepitvi Psihiatrične klinike in Klinike za pljučne bolezni inalergijo Golnik leta 1998 je bilo konec l. 1999 v UKC še ok. 2.700bolniških postelj in 5.903 zaposlenih, med njimi 855 zdravnikov(Enciklopedija Slovenije). Zadnjega decembra 2009 je imel UKC2.188 postelj, povprečno ležalno dobo 5,75 dneva, zaposlenih pa7.461 uslužbencev, od tega 1.268 zdravnikov in 3.214 medicinskihsester. V 40 letih je torej UKC približno petkrat povečal številozdravnikov in približno šestkrat število medicinskih sester. Ponavedenih parametrih se šteje UKC Ljubljana med velike klinikepo evropskih in ameriških merilih.Ob 35-letnici vselitve v novo stavbo UKC, ki je bila svoj čas pojemza vrhunsko medicino v Jugoslaviji in kamor so se prihajalizdravit tudi najuglednejši predstavniki takratne države, poglejmo,kako naporno pot sta morala prehoditi slovenska družba innjeno zdravstvo, da so jo dobili. Ne gre pozabiti, da so bili prvinačrti za širjenje ljubljanske bolnišnice narejeni že v 30. letihprejšnjega stoletja, da pa ni in ni prišlo do soglasja med vsemiudeleženimi. Slovenci smo težko dobili politično podporo iznekdanje prestolnice v Beogradu, kjer je bila tudi centralna blagajna,prav tako se arhitekti niso mogli zediniti, ali bi bilo boljeMaketa stavbe kliničnega centra, umeščena med stavbo poliklinikein stavbe Meksike levo ter Ortopedske klinike (Šlajmerjevega doma)desno.Revija ISIS - November 201077

Obletnicabolnišnico širiti ob Zaloški cesti ali preseliti na obrobje mesta.Tudi razmišljanja o ločeni mestni bolnišnici in kliniki s fakultetoso zavlačevala odločanje. Kresala so se torej politična, arhitekturnain strokovna mišljenja, ki so skoraj 50 let blokirala gradnjoprepotrebne bolnišnice. Janez Zemljarič, ki je bil generalnidirektor Kliničnih bolnic med gradnjo nove stavbe, je gotovoprispeval k izvedbi sanj slovenskega zdravstva 20. stoletja.Zdravje je od nekdaj ena največjih vrednot, za njegovo ohranjanjepa družba pogosto tudi v najbolj razvitih sredinah ni imela oziromanima dovolj sredstev. Z dvigom vrednosti človeškega življenja sov različnih kulturah nastale bolnišnice, največje evropske v časurazsvetljenstva pred približno 250 leti. Dežela Kranjska je dobilaprvo Civilno bolnico leta 1786 s podpisom odloka cesarja JožefaII., nahajala pa se je v nekdanjem samostanu bosonogih avguštincevna Ajdovščini v Ljubljani, nasproti današnje Kavarne Evropa.Ob nastanku je imela 12 postelj in tri oddelke: medicinskega(internega), kirurškega in sifilitičnega. Postopoma se je širila in obkoncu 19. stoletja ni več zadoščala lokalnim potrebam. Potres leta1895 je pospešil selitev Deželne bolnice v 7 novih medicinskihpaviljonov ob Zaloški cesti na Vodmatu. Za tisti čas sodobnoopremljeno splošno bolnišnico sta projektirala zagrebški arhitekt K.Weidmann in ljubljanski inženir A. Klinar, v njej pa je bilo na voljo568 novih bolniških postelj. Hitro širjenje Ljubljane po 1. svetovnivojni je kmalu pripeljalo do pomanjkanja bolniških postelj, zarešitev te situacije pa v Beogradu, kjer so do l. 1927 prevzeli oblasttudi nad slovenskim zdravstvom, dolgo ni bilo posluha. Kupili so lezgradbo za žensko bolnišnico v Ljubljani. Od l. 1927 je ljubljanskaoblastna uprava skrbela za bolnišnico, pripravljala načrte, denarja zarealizacijo pa skoraj ni bilo. Pred 2. svetovno vojno so dogradili leprizidek h kirurški stavbi.Iskanje dodatnih bolnišničnih posteljL. 1945, ko je bila ustanovljena popolna MF, je v imenu Mestnegaljudskega odbora Ljubljana in po navodilu takratnega župana,ginekologa prof. dr. Pavla Lunačka, dobila stavbo nekdanješentpetrske vojašnice in zasedla stavbe splošne bolnišnice, kise je preimenovala v Klinične bolnice. Nastale so klinike, ki so seglede na novonastale razmere na območju paviljonov bolnišnice obZaloški cesti prostorsko nekoliko drugače organizirale in glede nanacionalizacijo številnih stavb širile posteljne kapacitete. Infekcijskioddelek je bil v slabem stanju, zato je zasedel nekdanjo Mestnohiralnico sv. Jožefa na Japljevi ulici 2 (lepa Fabianijeva stavba).V izpraznjene prostore infekcijskega oddelka (paviljon št. 6) se jevselil Mikrobiološki inštitut. Ginekološko-porodniški kliniki jeoblast dodelila podržavljeni cerkveni sanatorij Leonišče, prej lastVincencijeve družbe, in Bolnišnico za ženske bolezni, ki je do l.1945 imela lastno upravo. Stomatološka klinika je zasedla stavbo,ki je prej služila stanovanju ravnatelja in ekonoma bolnišnice. Vsklop kliničnih bolnišnic je začasno prišel tudi Onkološki inštitut,ki je bil prej samostojna ustanova Zavod za novotvorbe. Zavod zatransfuzijo krvi je do l. 1946 posloval v Centralni vojni bolnici inse nato vselil v nekdanji stanovanjski paviljon usmiljenih sesterna Šlajmerjevi ulici. Ortopedska klinika je l. 1947 dobila prostorev nekdanjem sanatoriju Šlajmerjev dom, ki je bil last Trgovskebolniške blagajne. Otološka klinika in Rentgenološki zavodsta si delila prostore v paviljonu št. 3. L. 1948 so kliniki dodeliliše nekdanje klavzurne prostore usmiljenih sester nad centralnokuhinjo. Po izselitvi Dečjega doma v novo stavbo l. 1950 sopritlične prostore v podaljšku paviljona št. 3 dodelili Rentgenološkemuzavodu, višja nadstropja pa Otološki kliniki. Pediatričnaklinika se je najprej naselila v prostorih nekdanje otroške bolnišnicev Ulici stare pravde 4. L. 1948 je odprla otroško ambulanto vDečjem domu na Streliški ulici 14. L. 1949 so ji dodelili še stavbojezuitskega Doma duhovnih vaj na Ulici stare pravde 11. L. 1952so za zdravljenje tuberkuloznih otrok kliniki dodelili še Čečevovilo na Grubarjevem nabrežju 6. Dislokacija je ovirala poslovanjeklinike, in ker so bili prostori še vedno pretesni, so po dogovoru zMestnim ljudskim odborom Ljubljana l. 1953 Pediatrični klinikidodelili novo zgradbo na Vrazovem trgu 1, ki je bila sezidanaza Dečji dom s sredstvi ameriških Slovencev. Pediatrična klinikase je postopoma selila v novo stavbo do l. 1955, ker je bilo trebadokončati nedograjeni del stavbe. V stavbe, v katerih je bila prejPediatrična klinika, so se vselili Mestna porodnišnica, Dispanzer zažene in Dečji dom. Dermatovenerološka klinika se je naselila vstarem dermatovenerološkem oddelku, ki je bil povsem prenovljen.Z dograditvijo prizidka l. 1950 se je kapaciteta klinike še povečala.Ftiziološka klinika je dobila svoje prostore v nekdanji stavbi Invalidskegadoma v Trnovem, ki je bila preurejena l. 1954. Internaklinika se je po odselitvi pljučnega oddelka v Trnovo razširilav izpraznjeni del stavbe in postopoma so jo do l. 1956 v celotipreuredili. Od l. 1966 je bil v Trnovem Inštitut za gerontologijo ingeriatrijo, ki pa se je l. 1988 prelevil v Kliniko za žilne bolezni. L.1957 je infekcijska klinika dobila posebni oddelek za poliomielitisin začeli so graditi novo stavbo za celotno kliniko. Ortopedskaklinika je bila v celoti adaptirana in se je zelo razširila v operacijskemtraktu, ko se je leta 1957 Poliklinika od tam preselila v lastnostavbo na Njegoševi cesti 4. Okulistična klinika je z nadzidavopridobila nov operacijski blok in predavalnico. Stomatološka klinikaje l. 1955 dobila najpotrebnejše prostore z velikim prizidkom.L. 1963 so v Zgornji Šiški predelali gospodinjsko šolo (nekdanjiLukmanov grad) v Bolnico Petra Držaja. Prostore prisilnihdelavnic na Poljanskem nasipu je zasedla psihiatrična dejavnost.S prizidki in z adaptacijami vseh zapisanih objektov se je povečaloštevilo bolniških postelj v Kliničnih bolnicah in so se razširili funkcionalniprostori, vendar vsem potrebam ni bilo mogoče zadostiti.Potrebna je bila novogradnja.Od bolnišnične mikrolokacijedo poimenovanja ustanoveLjubljana s širšo okolico je več desetletij čakala na sodobno indovolj veliko bolnišnico. Zato so zanimive priprave nanjo tersodelovanje zdravnikov, arhitektov, kulturnih delavcev in drugih, kiso bili posredno ali neposredno povezani z zidavo nove bolnišnice.Poglejmo, kaj se je dogajalo pred začetkom gradnje do l. 1965.Vprašanja, ki so se ves čas porajala glede Kliničnega centra, sobila povezana z lego zgradbe: kje naj bolnišnica stoji, kako se bo78 Revija ISIS - November 2010

Obletnicarazvijala, kako bo prometno povezana z mestom in okolico, kakobo vpeta v mesto samo. Pomembno vlogo so imela vprašanja ozelenih površinah, ki naj bi jih bolnišnica imela, in kako veliko najbo celotno ozemlje.Urbanistična ureditev večjega mesta zahteva določitev in medsebojnopovezavo območij za določene namene. Za bolnišnice jeLjubljana dobila takšno območje v začetku 20. stoletja v vzhodnemdelu mesta, ki je bilo takrat na mestnem obrobju. Tudi pozneje soveliko govorili o tem, da je treba novo ljubljansko bolnišnico infakultetno središče zgraditi zunaj mesta, v neokrnjeni naravi, kjer nimegle, hrupa in prahu. Dandanes, ko z učinkovitim zdravljenjemskrajšujemo bivanje v bolnišnicah, je mikrolokacija manj pomembna.Pomisliti je treba na številne obiskovalce, predvsem pa bolnike,ki prihajajo v bolnišnico in njeno polikliniko. V okolici Zaloškeceste so tako nastale osrednja ljubljanska bolnišnica in tudi večinavrhunskih državnih zdravstvenih in znanstvenih ustanov.V zadnjem času se je za ljubljansko bolnišnico udomačilo imeKlinični center. V samem začetku priprav na širjenje bolnišnice,okoli l. 1930, so govorili o »zdravstvenem središču«, o »slovenskemzdravstvenem središču«, največ pa o »zdravstvenem centru Ljubljane«in pozneje o »medicinskem centru«. Ko so po l. 1946 nastajalerazličice rešitev ljubljanskega bolnišničnega in fakultetnegagradbenega problema, se je pojavljala misel o dveh ločenih centrih.Govorili so o »kliničnem centru«, ali kar »medicinski fakulteti« ali»fakultetnem centru« in na drugi strani o »bolnišničnem centru alimestnem zdravstvenem centru« ali pa o »mestni bolnišnici«, skupajz vsem, kar sodi k samostojnemu obratovanju sodobne bolnišnice.Zgodovina zdravstvene arhitekture, ki se je oblikovala ob vprašanjuljubljanske bolnišnice, je obenem zgodovina zdravstva. Nastajanjein razvoj bolnišnice razodevata strokovno raven neke dobe insplošno kulturno stanje časa. Obenem lahko spremljamo razvojbolnišnične arhitekture, bolnišnične ideologije in sociologije terpoglede zdravnikov na ta vprašanja.Različni pogledi na ljubljanskobolnišnico v času med dvemasvetovnima vojnama (1919–1941)Po končani 1. svetovni vojni so se začela pogajanja za novo bolnišnicoin MF, ki sta med seboj zelo prepleteni. Dr. Mirko Černič(1884–1956) je v dnevniku Jutro l. 1937 pozval k pripravi načrtovza novo bolnišnico, ki bi bila funkcionalna vsaj 50 let. Posamezniarhitekti so tako začeli pripravljati predloge za novo »fakultetnosredišče«. Sočasno z njimi so postajali vse glasnejši zdravniki, profesorjiin študenti medicine. Eden izmed njih, Evgenij Ravnihar,študent medicine, je opozarjal na nevzdržne razmere v tedanjiljubljanski bolnišnici, ki je postala centralna bolnišnica za osrednjislovenski prostor, kar je pripeljalo do pomanjkanja postelj za bolnike.Nova in moderna bolnišnica bi morala služiti tudi kliničnimprimerom.Osrednja pobuda za širitev bolnišnice in s tem za izpopolnitev ljubljanskeuniverze je prišla leta 1935 iz vrst študentov, bolnišničnihzdravnikov in fakultetnih profesorjev. Gradivo so zbrali v brošuriGradnja stavbe kliničnega centra v Ljubljani l. 1967.Gradnja stavbe kliničnega centra v Ljubljani l. 1968.Ljubljanska bolnišnica, ki so jo prodajali tudi v knjigarnah. Toje pritegnilo najširšo javnost, ker je brošura v dramatični besedi insliki govorila o težavah ljubljanske bolnišnice. Iz vrst pobudnikovso 16. februarja 1936 ustanovili društvo Akcija za razširitev ljubljanskebolnišnice. Društvu so se pridružile še druge ustanove indruštva, ki so izrekla podporo gradnji. Podobno je bilo zasnovanogibanje »Ženske zveze«, ki se je zavzemalo za aktivno sodelovanjev boju za gradnjo.Za razširitev ljubljanske bolnišnice sta obstajala dva predloga.Okrog tedanje bolnišnice naj bi sezidali še nove paviljone, ki biskupaj s starimi tvorili celoto. Drugi predlog je bil, da bi staro bolnišnicotemeljito prenovili in novo zgradili na obrobju mesta.L. 1936 je v Sodobnosti arhitekt Milan Sever (1904–1962) objavilštudijo o »Slovenskem zdravstvenem središču«. Že v uvodu jepoudaril, da je treba razmišljati o novi bolnišnici za celotno slovenskoozemlje. Arhitekt je predlagal zaradi hitrejše in lažje komunikacijemodernejšo gradnjo v višino. Zavzemal se za postavitevzgradbe na stebre, kar se danes kaže kot vpliv velikega arhitekta LeRevija ISIS - November 201079

ObletnicaCorbusiera, pri katerem je delal arhitekt Sever. Njegova razporeditevblokov je močno spominjala na paviljonsko razporeditev,vendar je posamezna krila že družil skupni funkcionalni trakt. Nakazanaje bila ločitev med posteljnimi in funkcionalnimi elementi.Po Severju naj bi prihodnje zdravstveno središče obsegalo: popolnomedicinsko fakulteto s predavalnicami, inštitute in medicinskimuzej; upravno poslopje, higienski zavod, socialni urad za pomočodpuščenim bolnikom ter prostore za humanitarne organizacije,stanovanjske objekte za žensko osebje s strežniško in z babiškošolo, stanovanjski objekt za moško osebje, zdravnike in profesorjeter svetišče in mrtvašnico. Milan Sever je predlagal lokacijo zunajmesta, ob vznožju hriba in v zavetju pred vetrovi, vendar okoli 7metrov nad okoliško ravnino. Pozival je h gradnji na južni straniRožnika ali med Šentvidom in Podutikom ali južno od Stražnegahriba nad Črnuškim mostom.Isto leto (1936) je arhitekt Herman Hus (1896–1960) objavilv Slovenskem narodu daljši prispevek »Ljubljanska bolnišnica«.V nasprotju s Severjem je funkcionalist Hus predlagal za mestogradnje okoliš današnje bolnišnice. Po Husovem mnenju naj bi bilataka rešitev najracionalnejša, saj je najcenejša in bi se lahko gradilapostopoma. Polemičen je bil glede megle. Po njegovih ocenah jemegla na vseh delih mesta približno enako gosta. Da bi odpraviliprah, predlaga, da bi nekatere ceste prestavili zunaj bolnišničnegaokolja. Velikosti potrebnega zemljišča je ustrezal prostor medLjubljanico, Fügnerjevo, Vrhovčevo in Holzapflovo ulico, zvezanoz Zaloško cesto. Načrtoval je gradnjo velike, od 300 do 400metrov dolge skupine zgradb »zdravstveni center«, v katerem bibili vsi oddelki in vsi bolniški prostori obrnjeni na jug, na severpa operacijske dvorane, rentgen, laboratoriji, kopalnice, postrežniprostori idr. Na severni strani bi postavili gospodarska poslopja,izolirnice in prosekturo. Tako bi bile vse bolnišnice strnjene v enemzaokroženem prostoru. Predlog Akcije za izgradnjo barak Huszavrača, saj bi te predstavljale izgovor za odlog dokončne zidave.Husov prispevek h gradnji štejemo med prve resnejše zagovorniketistih, ki so vztrajali pri ohranitvi tedanjega bolnišničnega mesta obZaloški cesti. Posebnost v zasnovi Husovega medicinskega centraje sakralni poudarek, kakršnega imajo povsod v mestih zahodneEvrope. Tam je marsikje še ohranjena srednjeveška tradicija bolnišnice,izhajajoča iz špitala, povezanega s cerkvijo.Tedanji vplivni slovenski zdravniki so bili večinoma proti Husovemupredlogu. Zavzemali so se za selitev zunaj mesta. Dr.Mirko Černič je označil oba predloga, Severjevega in Husovega,za utopična. Ponovno je zahteval novo bolnišnico na kraju s čistimzrakom, torej na vzpetini, ne pa v dolini. Največ prispevkov o vprašanjulokacije in značaju nove bolnišnice je izšlo l. 1937 v dnevnikuJutro. Med njimi je kirurg prim. Franc Derganc (1877–1939) očitalLjubljani, mestu s 50.000 prebivalci, da nima lastne bolnišnice.Zapisano je sovpadalo še z dogodki okrog medicinske fakultete inpredlagal je združitev klinične in mestne bolnišnice v en center.Kot primerno mesto za gradnjo je navajal smer Savskega polja sčistim zrakom in suhim peščenim terenom. Tudi ftiziolog doc. dr.Ivan Matko (1885–1945) je menil, da je treba združiti kliničnobolnišnico s prihodnjo popolno medicisnko fakulteto, ker stavsebinsko tesno povezani. Psihiater dr. Fran Göstl (1865–1945) jepredlagal decentralizacijo bolnišnic, osrednja ljubljanska pa naj nebi imela več kot 1.200 postelj.Ob 20-letnici nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencevje bila objavljena »Spomenica društva medicincev o nepopolnimedicinski fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji vSloveniji«, ki je med drugim tudi opozarjala na nujno potrebnonovo klinično bolnišnico v Ljubljani.L. 1940 so ustanovili komisijo za izpopolnitev fakultete in gradnjobolnišnice. Slovensko zdravniško društvo je prav tako zahtevalo,da se problem bolnišnice čim prej reši. Zahtevali so, da se čim prejdoloči gradbeni prostor, nameni denar za gradnjo in da izdelajopodrobne načrte. V proračunu za leto 1940/1941 naj bi predvidelikredit za postopno gradnjo in rast ljubljanske MF. Nekdanjiravnatelj bolnišnice, psihiater dr. Franc Gerlovič (1887–1944),in dr. Göstl sta zahtevala dekoncentracijo bolnišničnih stavb innjihovo enakomerno porazdelitev po mestu. Kot glavne argumentesta navajala hitro dosegljivost nujne medicinske pomoči inmožnosti vojne nevarnosti, ki se je takrat že nevarno širila. FrancGerlovič je predlagal zidavo treh visokih blokov, sončno lego obrobu gozda idr. Zavzemal se je za zemljišča, ki niso bila v neposrednibližini Zaloške ceste, ker je bilo tam premalo prostora. Njegovipredlogi so se približali marsikaterim poznejšim različicam zasnovekliničnega centra.Medicina, urbanizem inarhitektura iščejo skupni jezikPo osvoboditvi l. 1945 se je prvo ministrstvo za ljudsko zdravstvopod vodstvom ministra dr. Marjana Ahčina (1903–1988)posvetilo gradnji popolne medicinske fakultete in razvoju mrežezdravstvenih objektov po vsej Sloveniji. Ministrstvu je v kratkemčasu uspelo oskrbeti zasilne prostore v okolici bolnišnice, začela seje tudi gradnja nove poliklinike ter dograditev in prenova Dermatološkeklinike.Oddelek za sanitetno arhitekturo, ki je bil do l. 1951 pri ministrstvuza zdravstvo, je prišel pod okrilje Centralnega higienskegazavod LRS, dokler ga l. 1959 niso odpravili. Na oddelku so ves časpripravljali predloge za zidavo novega centra. V kratkem obdobjuje bila aktualna različica lokacije novega centra v Vikrčah podŠmarno goro.Enotnost zdravstvenega načrta se je pokazala v tem, da je celotnovodstvo zdravstva prevzela Medicinska visoka šola (medicinskafakulteta, ki se je začasno odcepila od univerze) kot najvišji učni,znanstveni in klinični zavod. Po maketi centra, ki je bila predstavljenana 1. kongresu Slovenskega zdravniškega društva, najbi združili bolnišnico in fakulteto v »republiški zdravstvenicenter«. Po mnenju arhitekta Jožeta Platnerja (1904–1968),načelnika oddelka za sanitetno arhitekturo, bi bil to velik materialnizalogaj. Platner je predlagal prestavitev Zaloške ceste obLjubljanico in s tem odpravo tranzitnega prometa čez bolnišničnoozemlje. Zavzemal se je za ureditev centra na obeh stranehLjubljanice. Zavračal je tudi klimatske razloge, saj so bolniki takrat80 Revija ISIS - November 2010

Obletnicapreživeli v bolnišnici povprečno le od 8 do 10 dni. Zagovarjal jetudi bližino poliklinike in mesta. Po Platnerjevi zasnovi enotnegabolnišničnega in kliničnega centra Ljubljane bi bile klinike insplošna bolnišnica urejene v blokovskem sistemu. Poleg stavb zavse oddelke je načrtoval gradnjo internata za študente, doma zatelesno vzgojo s plavalnim bazenom, naselja za fakultetne uslužbences kulturnim domom ter stanovanjske hiše za uslužbencebolnišnice in higienski muzej.Že v letu 1952/1953 se je začela nova in sistematična akcija zagradnjo združene medicinske fakultete in kliničnega centra.Ustanova naj bi obsegala 14 klinik s približno 800 posteljami, 15inštitutov, dekanat, upravo in gospodarske zgradbe. Svoje mestonaj bi vse to dobilo v severnem delu mesta. Ta predlog naj boimenovan Varianta I med različicami, ki so nastajale do 1959. Žeod začetka je obstajal gradbeni odbor s komisijami, v katerih sobili tedanji profesorji, docenti in arhitekti, ter od aprila 1954 tudiposeben tehnični biro. Sočasno s pripravami na novo gradnjo sopotekale tudi priprave na razširitev obstoječih zgradb. Dozidalinaj bi porodniško kliniko in pripravili načrt za paviljon kirurškegaoddelka. Že od vsega začetka so poudarjali, da lokacija na severumesta ni točno določena, saj so vseskozi poskušali najti prostormed že obstoječimi, a gosto pozidanimi objekti.Nova varianta II je bila mešani sistem klinik in bolnišnice brezjasnejše razmejitve; na novo bi se gradile le tiste klinike, ki imajoneprimerne in premajhne prostore, in bi dobile zadostno številobolniških postelj.Varianta III je bila popolnoma drugačna. Klinike, ki še niso imeleustreznih prostorov, je prestavila na desni breg Ljubljanice in jimnamenila razmeroma majhno število postelj. Ugotovili so, da je 1.varianta neprimerno dražja od preostalih; odločili so se za spremenjenoVarianto II: v enem bloku naj se sezidajo klinike na staremozemlju, inštituti pa na desnem bregu Ljubljanice. Ob poliklinikinaj bi zgradili novo mestno bolnišnico s 400 posteljami. Revizijskakomisija je investicijski program obravnavala z vseh vidikov in ga18. februarja 1957 zavrnila; menila je, da so premalo upoštevali načrto mreži ljubljanskih bolnišnic in posteljne potrebe v RepublikiSloveniji. Izvolili so novo komisijo pod vodstvom ftiziologa akademikaRoberta Neubauerja (1895–1969), ki je ob sodelovanjufakultetne uprave in fakultetnega sveta ter sveta za zdravstvo LRSsestavila nov program V.Varianta V naj bi imela lokacijo centra na desnem bregu Ljubljanicez vsemi inštituti in s klinikami, razen infekcijske, ginekološko--porodniške in psihiatrične. Klinike na desnem bregu bi imeleskupaj 860 postelj; skupaj z novimi ginekološko-porodniškimi, psihiatričnimiin povečano infekcijsko kliniko pa 1.220 novih postelj.To naj bi bil hkrati tudi temelj »fakultetnega centra«. To varianto jezasnoval arhitekt B. Svetina. Predvidevala je zidavo dveh blokov,ki bi se spajala v obliki črke H. Zveza s starimi kliničnimi bolnišnicamije bila predvidena s podzemeljskim hodnikom in z mostom.Vzporedno je v letih 1959 in 1960 nastajala tudi študija B. Svetinein mestnega zdravnika s fizikata dr. Frante Misa (1900–1975) zamestno bolnišnico. Z zgraditvijo te bi bile klinike razbremenjenerutinskega dela in bi prednostno sprejemale bolnike s hujšimi obolenjiiz celotne republike. Obstoječe klinike so imele l. 1960 830postelj, z novogradnjo naj bi dobile skupaj 1.230 postelj. Zgrajenenaj bi bile kot samostojne nove stavbe: za novo ginekološko-porodniškokliniko 200 postelj, za psihiatrično kliniko 120 postelj,za onkološki inštitut 180 postelj. Predlagali so nov klinični blok zastroke, ki nimajo dovolj bolniških postelj; za iste stroke bi vprašanjepostelj reševali tudi oddelki mestne bolnišnice s 730 posteljami. Potakem načrtu naj bi imel medicinski center Ljubljana za prihodnjadesetletja zadostno število bolniških postelj.Po načrtu »zdravstvenega centra Ljubljane« iz l. 1959 naj bi zgradilicenter v treh delih: fakultetni del s kliničnimi bolnišnicami inz inštituti, mestno bolnišnico s polikliniko in mešane ustanove, kibi ostale deloma skupne in se ne bi podvajale (pediatrična, infekcijska,ortopedska, dermatovenerološka in psihiatrična klinika).Tesna zemljišča, ki so jih določili za mestno bolnišnico, navezavabolnišnice na obstoječo polikliniko, gluhonemnica, »kaloričnacentrala« (centrala za centralno ogrevanje) in ortopedska klinikater obsežen program bolnišnice so narekovali razčlenjeno zgradbov obliki črke H, ki ima na osrednji trakt priključena štiri krila.Mestna bolnišnica naj bi imela nezgodni, kirurški, interni, otološki,okulistični in nevrološki oddelek. Nezgodni oddelek z novimiambulantnimi prostori bi bil povezan z obstoječim nezgodnimoddelkom poliklinike za opravljanje razširjenega polikliničnegaprograma. Ker bi bila mestna bolnišnica tudi učna baza, so bile nadvoriščni strani predvidene tri predavalnice.Dokončna odločitevMaja 1961 je Mestni ljudski odbor Ljubljana izbral projektantskoskupino pod vodstvom arhitekta Stanka Kristla (r. 1922). Skupina,ki se je imenovala H (hospital), naj bi nadaljevala proučevanjeprograma za zidavo nove bolnišnice skladno s potrebami Ljubljanein celotne Slovenije. Po dogovoru o skupnem financiranju zidavemed izvršnim svetom SRS in Okrajnim ljudskim odborom Ljubljanaz dne 26. aprila 1963 naj bi bila nova bolnišnica namenjenaZnani pogled na stavbo UKC l. 1980.Revija ISIS - November 201081

Obletnicazdravljenju bolnikov ter učna baza za študente medicinske fakultetein medicinskih šol v Ljubljani. Kot lokacija je bila izbranamajhna površina med ortopedsko kliniko in polikliniko.Izhodiščna zahteva je bila, da naj bo bolnišnica močneje specializiranasplošna bolnišnica s šestimi oddelki in z 850 posteljami.Paziti so morali na povezanost nove klinike z obstoječimi in namogočo podvojitev določenih medicinskih in tehničnih služb. Kermed obema svetovnima vojnama in tudi pozneje v Ljubljani nisozidali nobene bolnišnice v tako velikem obsegu in s tako zapletenimprogramom, so močno zaostajali za hitrim razvojem bolnišničnearhitekture po svetu.V iskanju najustreznejših rešitev je nova projektantska skupinapripravila več nadaljnjih različic, ki so se omejevale predvsem nadve fazi zidanja in ožjo lokacijo ob polikliniki.Za uvod v najnovejšo dobo priprav gradnje novega kliničnega centrase seznanimo tudi s takratnimi smermi bolnišnične arhitekture.Po sodobnih načelih so projektanti razdelili bolnišnico v posteljniin diagnostično-terapevtsko-uslužnostni del. Več diagnostičnegain terapevtskega dela pri bolnikih je bilo predvidenega v centralnihspecializiranih laboratorijih, oddelkih za klinično fiziologijo, v centralnemrentgenskem inštitutu, v centralnem operacijskem blokuitn. Za zdravljenje in nego najhuje bolnih so uvajali enote za intenzivnonego in terapijo. Povsod so predvidevali prostore in delovnamesta za pouk ter znanstvenoraziskovalno delo in rekreacijo osebja.Na posteljnih oddelkih je bilo poskrbljeno za arhitektonsko ločitevmed prometnim in učnim delom z ene strani ter negovalnimdelom z druge strani. V bolniških sobah so upoštevali načela udobja.Vsaj četrtina sob je bila le dvo- ali enoposteljna. V projektih seje prvič pri nas pojavil sistem dvojnega koridorja (zgostitev tlorisanegovalnih etaž) namesto dotedanjega enokoridorskega sistema.Enak sistem je bil tudi v projektu novega onkološkega inštitutaglavnega projektanta arhitekta M. Župančiča.Nekateri oddelki, s katerimi so urbanisti že računali pri določanjulokacije za nadaljnjo zazidavo, so imeli takrat zadosten obseg,deloma pa bi jih bilo mogoče še povečati. Tako je bilo pri pediatrični,infekcijski, ortopedski in pri stomatološki kliniki, polikliniki,zavodu za transfuzijo krvi, virusnem laboratoriju, zavodu zazdravstveno in tehnično varnost ter poslopju Gradisa, ki so gapredlagali za upravne namene kliničnega centra. Pripravljali so tudizidavo novega onkološkega inštituta, ki je po svoji pomembnosti inobsegu sodila med zidave, kakršna je bila nova bolnišnica.Urbanistični programmedicinskega centraŽe l. 1961 je bila pri ljubljanskem urbanističnem zavodu pod vodstvomarhitekta Marka Šlajmerja (1927–1969) naročena izdelavaurbanističnega programa za medicinski center v Ljubljani. Zavodje moral upoštevati, da ne more iskati nove lokacije, ker je naZaloški cesti veliko novejših in novih zgradb, ki so ključni objektiprihodnjega kliničnega centra. Prihodnji center naj bo celota vfunkcionalnem in zazidalnem pogledu. Iz obravnavanih variant jebilo videti, da se je pojavljala želja po dveh ločenih centrih, kar bizahtevalo zidavo paralelnih objektov za veliko strokovnih služb.Po teh izhodiščih je l. 1962 urbanistični zavod izdelal temeljeprograma za medicinski center Ljubljana. L. 1964 je bil programdopolnjen, predstavili so ga upravnim organom, strokovnimorganizacijam in društvom, ki so dali svoja mnenja. Do l. 1990bi po programu morali zgraditi dva posteljna objekta in delnosezidati tudi tretjega, ki naj bi bil končna faza gradnje bolnišničnihkapacitet ob Zaloški cesti. V novih objektih bi bile 2.304 postelje,v razširjenih in dograjenih objektih infekcijske klinike, pediatrične,stomatološke, dermatološke in ortopedske klinike bi bilo 1.322postelj, v novem onkološkem inštitutu 400 postelj, skupaj 4.026postelj. Tako hiter razvoj posteljnega fonda bi bil dosežen, če bizmogli do leta 1970 sezidati objekte za 1.696 postelj, od leta 1970do leta 1990 pa še drugi posteljni objekt ter dograditi obstoječestavbe pediatrične, ortopedske, stomatološke in dermatološkeklinike ter zgraditi prvi del tretjega objekta nove bolnišnice s pripadajočimdiagnostično-terapevtskim objektom.Zaloška cesta naj bi bila po Cegnerjevi ulici in Vodmatskemtrgu (zdaj Malenškovi ulici) priključena na Jenkovo in naprej naMasarykovo cesto, ki je bila predvidena kot štiripasovnica. TedanjaNjegoševa naj bi prav tako postala štiripasovnica in bila podaljšanaprek Ljubljanice do Poljanske ceste in naprej, kar se zdaj pripravlja.Zaloška cesta naj bi bila zaprta za ves tranzitni promet in s tembi dosegli sorazmerno mirno okolje v središču mesta z neposrednobližino železniške in avtobusne postaje. Tako so razmišljalipred slabimi petdesetimi leti (Mušič, D. Zasnove Kliničnega centraLjubljane. V: Poslanstvo slovenskega zdravnika. Ljubljana: Slovenskamatica 1965; 371–402).SklepČas je pokazal, da se želje in stvarnost pogosto niso skladale.Zgrajen je bil en posteljni objekt s 1.000 novimi bolniškimiposteljami, z diagnostičnim in operacijskim delom. Selitve v novostavbo so potekale skoraj pet let, od leta 1970 do leta 1975, ko jebil 29. novembra 1975 na takratni jugoslovanski državni praznik,dan republike, Klinični center uradno slavnostno odprt. Vanj sose preselili: velik del kirurgije, interne medicine, del ginekologije,okulistike, nevrologije in še kaj. Zastavljeni načrt po širjenju drugihzgradb v kompleksu kliničnih bolnišnic se je odvijal po svoje.Razpadla je tudi Jugoslavija in leta 1992 so se izpraznili objektivojaške bolnišnice ob Zaloški cesti. Novogradnjo je na mestunekdanje očesne klinike pred desetletjem dobila nevrološka klinika,ki se je l. 2009 izselila tudi iz nove stavbe UKC, očesna klinika pase je preselila v prostore nekdanje vojaške bolnišnice, kamor se jedelno preselila tudi psihiatrična dejavnost. Pediatrična klinika seje leta 2009 vselila v novo stavbo na Bohoričevi ulici 20, v njenihnekdanjih prostorih na Vrazovem trgu pa bo najverjetneje nastalanegovalna bolnišnica. Druge klinike v petdesetih letih od zapisanihzastavljenih ciljev niso doživele bistvenih sprememb, razen Onkološkegainštituta, ki pa je bil sestavni del ljubljanskih bolnišnic lekratek čas.Slikovno gradivo: Vlastja Simončič82 Revija ISIS - November 2010

»ECCE, HOMO!«(GLEJTE, ČLOVEK! Jn 19,5)Ob 20-letnici Slovenskega katoliškega zdravstvenega združenjaKarolina Godina, Alenka Vojska KušarO začetkih in ozadju Slovenskega katoliškega zdravstvenegazdruženja (SKZZ) je slovenski jezuit pater Marijan Jožef Šef,dr. med., prvi duhovni vodja SKZZ, ob 10-letnici v glasiluEcce, homo (Ljubljana, januar 2000) med drugim zapisal:»... Glede na medicinsko izobrazbo (Ljubljana, 1951–1957)sem med študijem filozofije in teologije (Zagreb, 1960–1967)veliko razmišljal o ustvarjalnem odnosu med krščanstvomin medicino. Pri tem sem imel pred očmi ne samo zdravnike,ampak tudi druge zdravstvene delavce. Po končaniformaciji v Belgiji sem prišel v Maribor, kjer sem na na novoustanovljenem oddelku Teološke fakultete v Ljubljani začeljeseni leta 1968 predavati pastoralno medicino. Na spodbudosobratov sem 21.–25. aprila 1969 organiziral pri sv. Jakobu vLjubljani prvi tečaj o medicinskoetičnih problemih. V petihvečerih se je zvrstilo več predavateljev, zdravnikov: R. Kovač,M. Žele, H. Hawlina, prim. E. Pertl, moralni teolog dr. Š.Šteiner in jaz. Odziv je bil zelo velik in iz razprav je bilo očitno,da bi bilo zelo koristno nadaljevati neko obliko dialogamed krščanstvom in medicino ...«V letih 1970–1980 so bila ta srečanja občasno, največkrat enkratletno. Pa vendar so predstavljala vez med nami, enako mislečimi,v tistih časih, ko je bilo kakršno koli združevanje na verskiosnovi vsaj nezaželeno, če ne celo prepovedano.Ustanovni zbor združenja katoliških zdravstvenih delavcev jebil 6. oktobra 1990 v župnijski dvorani pri sv. Jakobu v Ljubljani.Društvo se je leta 1992 pod duhovnim vodstvom p.Marijana J. Šefa, dr. med., in ljubljanskega bolniškega župnikaMira Šlibarja preimenovalo v Slovensko katoliško zdravstvenozdruženje – SKZZ. Duhovni vodja predstavlja cerkvenoavtoriteto, ki skrbi za uveljavljanje katoliške etike in omogočaduhovno rast članov. Po odhodu p. Marijana J. Šefa, dr. med.,na novo delovno mesto zunaj Slovenije je postal duhovni vodjaJože Štupnikar, dr. teologije, višji medicinski tehnik.Združenje je bilo leta 1992 dejavno vključeno v Evropsko zvezozdruženj katoliških zdravnikov (FEAMC) in leta 1994 v Mednarodnozvezo združenj katoliških zdravnikov (FIAMC), ki posredujekatoliške poglede v svojem glasilu Decisions (Odločitve).Članstvo sestavljajo redni člani, tj. zdravniki in zobozdravniki,ter pridruženi člani, tj. drugo zdravstveno osebje, študentjezdravstvenih smeri pa tudi fizične in pravne osebe, ki spoštujejopravila in etične smernice združenja; z namenom, da spodbujajoin uveljavljajo katoliško etiko v zdravstvu, omogočajo osebnoin duhovno rast članov združenja, skrbijo za izobraževanje zvidika medicinske etike svojih članov, oblikujejo mnenje gledemedicinskih moralno-etičnih vprašanj ob upoštevanju naukacerkvenega učiteljstva, zagotavljajo verodostojna poročila inpraktične nasvete z medicinskega moralnega področja slovenskiCerkvi, zastopajo katoliška načela na medicinskem področjuv družbi, zastopajo slovenske člane v evropski in mednarodnizvezi združenj katoliških zdravnikov – v FEAMC in FIAMC –in sodelujejo z drugimi katoliškimi skupinami.Čeprav je SKZZ vseslovensko združenje, se njegovih srečanjudeležujejo v glavnem njegovi člani iz Ljubljane in okolice. Vželji, da bi bila načela združenja posredovana čim širšemu krogučlanov in drugim zainteresiranim po Sloveniji, smo se odločiliza povezovalno glasilo, poimenovano po evangelijskih besedah:»Ecce, homo!« (Glejte, človek! Jn 19,5), ki je prvič izšlo v Ljubljani,in sicer decembra 1995. V vsaki številki glasila je predstavljenpovzetek predavanja s srečanja. Trudimo se, da bi bili naši gostujočipredavatelji priznani strokovnjaki in tudi etično visokoozaveščeniizobraženci s področja teologije in medicine. Lani smouvedli tudi elektronsko tehnologijo (www.katoliski-zdravniki.si).Z njo poskušamo povezovati mlajše in jim pomagati pri reševanjumoralno-etičnih problemov.Jedro zdravstvenega poklica je služenje človeku: trpečemu, nemočnemu,porajajočemu se ali umirajočemu, bolnemu ali kakorkoli prizadetemu. Ker smo sredi naglice in stehniziranih medicinskihpostopkov neprestano v skušnjavi, da pozabimo pravna človeka, želimo pravprek glasila in elektronikepoglabljati zavest, daje človek vedno človek,vedno oseba s človeškimdostojanstvom, ki zasluživso našo pozornost inljubečo skrb.Izvršni odbor je v začetkudelovanja združenja vsvojih pravilih na osnovietičnih smernic Mednarodnegazdruženja katoliškihzdravnikov (FIAMC)med drugim zapisal: »...Verni zdravstveni delavecse bolnemu človeku približujein ga spremlja prekdimenzije skrivnostnosti,enkratnosti, neponovljivostiin večnosti človeškegabitja. Od začetka donaravne smrti naj spoštujeObletnicaPrvi duhovni vodja SKZZp. Marijan Jožef Šef, dr. med.Revija ISIS - November 201083

Obletnicaneponovljivost življenja, vliva naj mu pogum ob osebnih stiskah,ki so še večkrat globlje kot le povzročene rane ali otipljive bolezni.Bolnike in njegove domače naj vzgaja za sprejemanje bolezni. Podpiranaj jih v upanju na ozdravitev. Pomaga naj premagovati strahpred smrtjo in končno naj umirajočemu stoji ob strani pri prehoduv večnost ...«Pred zaposlene v zdravstvu se postavljajo velike zahteve. Ni dovoljle strokovno medicinsko znanje, ki je osnova za delo. Celo željapomagati ljudem v bolezni in težkih situacijah, kar je gotovo izrazčlovekoljubja, ni dovolj. Humano, strokovno in odgovorno skrbetiza ohranitev zdravja in življenja, upoštevati etična načela, spoštovatidostojanstvo bolnika, vse to zahteva od zdravstvenega delavca velikoveč. Zato naj bi se za te poklice odločali ljudje, ki so osebnostnozgrajeni, notranje umirjeni, ki jim ne bi bila tuja osnovna zapoved:»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Zdravstveni delavecmora sodelovati pri prevzgoji in spreminjanju javnega mišljenja terprebujati javno vest. Biti mora dovolj kritičen do svojega dela inravnanja ter živeti skladno s svojim poklicem.Ugotavljamo pa, da ne le številnim zdravstvenim delavcem, ampaktudi marsikateremu katoličanu etika katoliškega zdravnika nile neznana, ampak pogosto tudi nesprejemljiva in nesprejeta. Zakatoliškega zdravnika je posebna čast, da z zglednim življenjem,s pristno ljubeznijo do bolnih, zlasti še revnih in zapostavljenih,izpričuje krščansko vero, ne skriva krščanske usmerjenosti inmoralnih načel, a vedno upošteva bolnikovo prepričanje.Tako razmišljanje potrjujejo že naslovi predavanj slovenskihzdravnikov in teologov na letnih srečanjih, okroglih mizah inna klubskih večerih SKZZ, kot so npr: Celosten pristop zdravnikak bolniku, Zdravnik v politiki, Poslanstvo zdravstvenegadelavca v luči božjega razodetja, Naravne metode načrtovanjadružine, Odgovornost zdravnika in bolnika v procesu zdravljenja,Papeževa okrožnica Evangelij življenja, Samomorilnostna Slovenskem, Skrivnost človeka, Ugovor vesti v evropskemprostoru, Vloga hospica v paliativni oskrbi in druga.Duhovni vodja SKZZ dr. Jože Štupnikar je v svojem prispevku znaslovom Duhovno poslanstvo katoliških zdravstvenih združenj vglasilu Ecce, homo januarja 2000 med drugim zapisal: »Danes jezdravstvo v nenehnem razvoju in napredku. Poklicno izobraževanjev vseh mogočih oblikah je torej nujno potrebno. To včasih postajacelo moreče, ker jemlje čas za osebno življenje, življenje v družini inširši družbeni skupnosti. Obstaja torej velik problem, kako najti časza osebno duhovno poglabljanje in sprejemanje medicinske znanostiv luči evangelija. Tako se pred kristjane nenehno postavljajo vprašanjapoimenovanja življenja, spoštovanja in dostojanstva življenja,humanosti in dopustnosti nekaterih metod v diagnozi in terapiji,vprašanja, do kod zdravnikova avtonomija. Nepomembna niso nitivprašanja medsebojnih odnosov, ekonomije, politike v zdravstvu …Ob tem razmišljanju postaja vse bolj jasno, v čem sta pomenin namen katoliškega zdravstvenega združenja. Zdravstvenidelavci – kristjani poleg osebnega pričevanja prav prek svojihzdruženj skušajo bistveno prispevati k humanizaciji zdravstva,spremljajo strokovno in znanstveno delo na področju medicine,kjer morata biti povsodosnovni merili dostojanstvobolnika in neodtujljivapravica do življenjaod spočetja do naravnesmrti. Ta način dela pazahteva koordiniran strokovenpristop k reševanjuposameznih vprašanj inproblemov.«Leta 1995 je Papeški svetza pastoralo zdravstvenihdelavcev v Vatikanuizdal listino Deontologijazdravstvenih delavcev. Vslovenskem prevodu jeizšla pri založbi Družina.Tako je bila zapolnjenavrzel, na katero so žedolgo opozarjali znotrajCerkve in tisti, ki priznavajoCerkvi prvenstvov delu za življenje inobrambo življenja.V letu 2009 je bilo vSKZZ včlanjenih 125članov, večinoma zdravnikovin nekaj medicinskihsester.Zavetnika SKZZ, zdravnika inmučenca sv. Kozma in Damijan( Jurij Šubic, 1887, Ljubljana,Narodna galerija)Ko se danes – po 20 letih našega delovanja – oziramo naprehojeno pot z željo, da utrdimo naš obstoj in damo s svojimdelovanjem kot katoliški zdravstveni delavci prispevek k moralniprenovi slovenskega zdravstva, zbiramo moči za nadaljnjespodbujanje in uveljavljanje katoliške etike v slovenskemzdravstvu, zavedajoč se, da »kapljica ne izdolbe kamna s svojomočjo, ampak z neprestanim delovanjem« (latinski pregovor).Viri in literatura so na voljo pri avtoricah.Srečanje slovenskih zdravnikovgeneracije vpisane na MF vštudijskem letu 1975/1976Vse kolege, ki ste se vpisali na MF v Ljubljani v študijskemletu 1975/1976, vabimo na srečanje ob 35-letnici vpisa.Srečanje bo v restavraciji Via Bona, Tbilisijska 59, Ljubljana(tam, kjer smo se srečali ob 30-letnici) od 18.00 naprej.Svojo udeležbo potrdite Viti Pukl po elektronskem naslovu:vita.pukl@gmail.com.84 Revija ISIS - November 2010

Prof. dr. Tone Wraber(4. marec 1938–6. julij 2010)Luka PintarV prvem tednu julija 2010 nas je vse, ki smo ga poznali, pretresla vesto smrti Toneta Wraberja, profesorja botanike na Biotehnični fakultetiv Ljubljani v pokoju (upokojen l. 2007). Pred mesecem dni svase še srečala ob predavanju Jožeta Kosca v ljubljanskem botaničnemvrtu. Nisem si mislil, da bo to najino zadnje srečanje.Pokojni je imel zelo širok spekter zanimanj in raziskovanj. Ukvarjalse je s sistematsko botaniko (ki jo je predaval), fitocenologijo,fitogeografijo (dvakrat je obiskal Himalajo, raziskoval je tudi vSrednjeafriški republiki), z botaničnim imenoslovjem (zbirka člankovv Proteusu) in z zgodovino botaničnih raziskovanj, predvsemna našem ozemlju. Na tem področju je našel stik z Znanstvenimdruštvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, katerega članje dolga leta tudi bil. V sodelovanju z zgodovinarko medicine prof.dr. Zvonko Zupanič Slavec je predaval tudi študentom medicine vljubljanskem botaničnem vrtu o zdravilnih rastlinah, pomembnih zamedicino, predvsem o Scopolii carniolici, in o idrijskem rudniškemzdravniku ter znamenitem raziskovalcu slovenske flore J. A. Scopoliju.Poseben prispevek iz zgodovine botanike na naših tleh je njegovkomentar k znanstveni izdaji Vossovega Poskusa zgodovine botanikena Kranjskem (2008). Knjigo je izdala celjska Mohorjeva družba insmo o njej v Izidi tudi poročali.Ni pa bila zgodovina edina vez botanike z medicino, ki jo je imelprof. Wraber. Spominjamo se njegovega aktivnega delovanja nanekem alergološkem sestanku (vodila ga je prof. dr. Draga Černelč)s prispevkom o Ambrosii artemisifolii, ki se je začela pojavljati vSloveniji.Težko je povedati o prof. Wraberju nekaj, česar še ne bi vedeli.Predstavljen je v Enciklopediji Slovenije, v Proteusu ob njegovisedemdesetletnici in drugod … Zato naj na kratko preletim leosrednja dogajanja v njegovem življenju. Rojen je bil 4. marca 1938v Ljubljani. Oče je bil biolog botanik Maks Wraber, mati Sabinaklasična filologinja, ki je zgodaj umrla za jetiko. Obiskoval je klasičnogimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1956. Sledil je študij biologijev Ljubljani z diplomo pri prof. dr. Ernstu Mayerju. Doktoriral jev Trstu l. 1972 pri prof. dr. Sandru Pignattiju.Najprej se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani kot kustos.Od leta 1968 je bil asistent na biološkem oddelku Biotehničnefakultete. Leta 1978 je postal docent za taksonomijo in fitocenologijo.Izredni profesor je postal 1984, nato tudi redni profesor in odmaja 2010 zaslužni profesor ljubljanske univerze.Njegove samostojne publikacije so: Vodnik po razstavi Naše zaščitenerastline (1963), Gorsko cvetje (1967), Trenta (1976), Rdečiseznam ogroženih praprotnic in semenke SR Slovenije (1989, vsoavtorstvu s P. Skobernetom), Travniške rastline na Slovenskem(Seliškar in Wraber. 1996), Sto znamenitih rastlin na Slovenskem(1990), soavtorstvo pri vseh štirih dozdajšnjih izdajah določevalnegaključa Mala flora Slovenije (1969, 1984, 1999 in 2007), Dvakrat stoV spominalpskih rastlin na Slovenskem (2006). Žal veliko zbranega gradiva niutegnil obdelati.Sodeloval je v poljudnoznanstveni reviji Proteus, kjer je objavil okoli300 člankov in krajših zapisov. Pisal je tudi za Planinski vestnik. ZaEnciklopedijo Slovenije je prispeval številna gesla s področja botanike.Bibliografija raziskovalcev ima v seznamu 700 njegovih del.V pogostih stikih sva bila od izdaje njegovega Gorskega cvetja.Pozneje sem mu prispeval nekaj fotografskih posnetkov za Travniškerastline na Slovenskem ter za prevod in priredbo knjige Alpska flora.V knjigi Rože na Slovenskem je na mojo prošnjo komentiralprikazovane rastline. Komentarji niso suhoparno naštevanje dejstev;napisani so poljudno, strokovno natančno in kot pravijo številnibralci, lepo berljivo. Večkrat sva bila tudi skupaj na terenu, na zanimivihrastiščih. Pokazal mi je brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis)ob Savi pri Črnučah. Na Čavnu me je opozoril na skalni mleček(Euphorbia triflora).Končal bi z navedbo Igorja Dakskoblerja v Proteusu v zapisu ob 70-letniciprof. Wraberja: »Prof. Wraber je leta 2000 ob osemdesetletniciprof. Ernesta Mayerja razčlenil botanično delovanje na Slovenskem poobdobjih, ki jih je poimenoval po najbolj izstopajočih posameznikih.Tako lahko govorimo o Scopolijevem, Hladnikovem, Pavlinovemin o Mayerjevem obdobju.« Igor Dakskobler dodaja, da lahko temobdobjem priključimo Wraberjevo (zadnja četrtina 20. stoletja in prvadekada 21. stoletja). To je napisal z željo, da bi prof. Wraber še dolgoučil, pisal, objavljal ter nas bogatil s svojim znanjem. Na žalost je smrtveliko prezgodaj umrlega prekinila njegovo delovanje.Prof. dr. Tone Wraber (levo) s kranjsko buniko (Scopolia carniolica)v rokah in direktor Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavconob predavanju študentom medicine pri predmetu zgodovinamedicine 22. aprila 2008 (foto: Zvonka Zupanič Slavec)Revija ISIS - November 201085

Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpis86 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjanovember2.–3. • 1. NACIONALNA KONFERENCA O ALKOHOLNI POLITIKIkraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresnicenter, dvorana Splendens,vsebina: konferenca jenamenja zdravstvenimdelavcem in državnimuradnikomšt. udeležencev: 150-200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Ministrstvo za zdravje,Vesna-Kerstin Petrič, vodja sektorja zakrepitev zdravja in zdrav življenjski slogprijave, informacije: prijave: Ministrstvo za zdravje, Sektor zakrepitev zdravja in zdrav življenjski slog, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,informacije: Vesna-Kerstin Petrič, T: 01 400 60 99, F: 400 69 19, M: 031333 459, Nataša Blažko, T: 01 400 68 544.–5. ob 18.00 • 40-LETNICA KRONIČNE HEMODIALIZE IN TRANSPLANTACIJE LEDVIC VSLOVENIJIkraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: simpozij je namenjennefrologom, specializantom nefrologije,internistom in drugimorganizator: Slovensko nefrološkodruštvo, prof. dr. Rafael Ponikvar, dr.med.prijave, informacije: ga. Mida Kandus, KO za nefrologijo,UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 31 21, F:01 522 22 82, E: mida.kandus@kclj.si4.–6. ob 16.00 • 52. TAVČARJEVI DNEVI podroben program na spletni strani zbornicekraj: PORTOROŽ, Grand hotelBernardin, dvorana Evropavsebina: kongres je namenjenzdravnikom in študentom medicinešt. udeležencev: 800 kotizacija: glej program na spletnistrani zborniceorganizator: Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta vLjubljani, prof. dr. Pavel Poredošk. točke: ***prijave in informacije: prijave: Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Zaloška 7, 1000Ljubljana, informacije: Mojca Baraga ali Bernarda Hrovat, T:01 522 34 66, F: 01 431 31 245. ob 9.00 • CELOVITA OSKRBA OSEBE PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA OD KIRURŠKEGAPOSEGA DO VKLJUČITVE NAZAJ V DOMAČE OKOLJE podroben program bo dosegljiv nainternetni strani Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Sočakraj: Ljubljana, URI Soča,predavalnica v IV. nadstropjuvsebina: učna delavnica je namenjenavsem zdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 40 EUR k. točke: vpostopkuorganizator: Univerzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije - Soča, prim. dr.Metka Prešern Štrukelj, dr. med.prijave, informacije: Vesna Grabljevec, T: 01475 82 43, F: 01 437 20 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.si5. ob 13.00 • REDNA LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ZA MEDICINSKO GENETIKO, SZDkraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana,Ginekološka klinika (stara porodnišnica,pritličje)vsebina: redna letna skupščina Združenja za medicinsko genetiko, SZD zvabljenim predavanjem: Molekularnogenetska identifikacija žrtev povojnihmnožičnih grobišč v Sloveniji (znan. sod. asist. dr. Irena Zupanič Pajnič, univ. dipl.biol.) je namenjena članom ZMG in širšemu občinstvušt. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Združenje zamedicinsko genetiko, SZDprijave, informacije:program je na spletni straniwww.zmg-szd.si5.–6. ob 14.00 • VII. DERMATOLOŠKI DNEVI V MARIBORU podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: 100 kotizacija: 50 EUR k. točke: v postopkuvsebina: strokovno srečanje jenamenjeno dermatologomorganizator: Oddelek za kožne inspolne bolezni, UKC Maribor, doc. dr.J. Miljković10. ob 19.30 • KONCERT ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULTETEkraj: LJUBLJANA, Slovenskafilharmonija, Velika dvoranavsebina: koncert je namenjenštudentom, zdravnikom inzobozdravnikom ter širši javnostiprijave, informacije: Brigita Giber, T: 02 321 27 05, F: 02321 27 13, E: miljkovic.j@ukc-mb.si, Oddelek za kožne inspolne bolezni UKC Maribor, Ljubljanska 5, Mariboršt. udeležencev: 500 kotizacija: vstop je prost k. točke: ***organizator: Kulturno društvo KCin MF, Društvo študentov medicineSlovenije, Andrej Babnik, študent 6.letnika medicine, vodja projektaprijave, informacije: – informacije: Andrej Babnik, E:andrej.doc@gmail.com, T: 041 827 063Revija ISIS - November 201087

Strokovna srečanjanovember11.–13. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME. POUK BOLNIKA Z ASTMO. VODENJEBOLNIKA S KOPB podroben program na spletni strani zbornicekraj: KRANJSKAGORA, Hotel Lekšt. udeležencev:28kotizacija: 250 EUR, vključuje zbornik, potrdilo o udeležbi, opravljanjezaključnega izpita, prehrano, animacijovsebina: delavnica je sinhronizacija osebnega zdravnika in specialista pri obravnavi bolnikaz alergijsko boleznijo in astmo. Delavnica je namenjena predvsem zdravnikom splošne/družinske medicine. Vabljeni tudi specializanti in sekundariji ter specialisti drugih strok(dermatologi, otorinolaringologi, internisti, pediatri). Poudarek delavnice bo na praktičniobravnavi posameznih pomembnih segmentov alergologije ali astme, reševanju konkretnihalergoloških primerov, prikazu načinov pouka bolnikov z astmo. Vaje bodo potekale podvodstvom posameznih strokovnjakov v skupinahorganizator:Klinični oddelekza pljučne bolezniin alergijo, Golnikk. točke: 19prijave, informacije: IrenaDolhar, Bolnišnica Golnik –Klinični oddelek za pljučnebolezni in alergijo, 4204Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si11.–13. ob 17.00 • XXIV. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINAR DZDS: STROKOVNA DOKTRINASTOMATOLOŠKE KLINIKE podroben program na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Kulturni domRogaškavsebina: srečanje je namenjenozobozdravnikom, medicinskim sestram,zobotehnikomšt. udeležencev: 300 kotizacija: zobozdravniki 200 EUR,ostali zobozdravstveni delavci 150 EURorganizator: Društvozobozdravstvenih delavcev vSloveniji, akad. prof. dr. Uroš Skaleričk. točke: ***prijave, informacije: Društvo zobozdravstvenih delavcevv Sloveniji, Maša Juvan, T: 01 522 53 46, 041 516 773, F: 01522 24 9412. ob 8.00 • MALA ŠOLA NEVROLOGIJE: PARKINSONIZEM IN DEMENCE podroben programna spletni zbornicekraj: LJUBLJANA, Nevrološka klinika,Klinični oddelek za bolezni živčevjaZaloška cesta 2, Ljubljanavsebina: strokovno izobraževanje o parkinsonih in demencah za boljšeprepoznavanje, zdravljenje in vodenje bolnikov v ambulanti družinskegazdravnika je namenjeno družinskim in vsem drugim zdravnikom, ki bi radiosvežili svoje znanje nevrologiješt. udeležencev: 25 kotizacija: 50 EUR k. točke: ***organizator: Kliničnioddelek za bolezni živčevjaUKC Ljubljana in Katedra zadružinsko medicino MF vLjubljani, doc. dr. Maja Trošt,dr. med.prijave, informacije: AnkaŽekš, KO za bolezni živčevja,Zaloška cesta 2, 1000Ljubljana, T: 01 522 23 11, F:01 522 30 37, E: anka.zeks@kclj.si12. ob 9.00 • PERKUTANA TRAHEOSTOMA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, predavalnica 4vsebina: učna delavnica jenamenjena anesteziologom, kirurgom,otorinolaringologom, intenzivistom,reanimatorjem, specializantomšt. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: Klinični oddelek zatorakalno kirurgijo, CIT, Nevrološkaklinika, prof. dr. Miha Sokprijave, informacije: prijave: Klinični oddelek za torakalnokirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7,informacije: ga. Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 52224 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si12.–13. ob 8.30 • XIV. IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA ZDRAVNIKE »KRITIČNO BOLAN INPOŠKODOVAN OTROK – RAZPOZNAVA, ZDRAVLJENJE IN PREVOZ« S TEČAJEM PEDIATRIČNEREANIMACIJE PO NAČELIH EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJO podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, Bohoričeva 20, predavalnica 1vsebina: izobraževalni seminar zučnimi delavnicami je namenjenpediatrom in vsem zdravnikom vurgentni službišt. udeležencev: 70–80 kotizacija: 360 EUR (DDV je vključen) k. točke: vpostopkuorganizator: Klinični oddelekza otroško kirurgijo in intenzivnoterapijo, Kirurška klinika, Univerzitetniklinični center Ljubljana, Slovenskozdruženje za urgentno medicino– Svet za reanimacijo, prim. IvanVidmar, dr. med., svetnikprijave, informacije: prijave: Klinični oddelek za otroškokirurgijo in intenzivno terapijo, Tajništvo, Kirurška klinika,Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva ulica 20,1525 Ljubljana, informacije: Karmen Boh, viš. upr. del., T:01 522 81 97, 01 522 33 49, 01 522 48 29, F: 01 522 11 09, E:karmen.boh@kclj.si88 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjanovember12.–13. ob 13.00 • 6. DNEVI INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitutLjubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,stavba C, predavalnicavsebina: podiplomsko izobraževanjeza zdravnike interniste in specializanteinternističnih strok, zlasti internisteonkologe in hematologešt. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Sekcija za internističnoonkologijo pri SZD in Onkološkiinštitut Ljubljana, Andreja Mavec,asist. mag. Erika Matos, dr. med.12.–13. ob 12.00 • 52. REDNI SESTANEK SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZAGASTROENTEROLOGIJO IN HEPATOLOGIJOkraj: KRANJSKA GORA, Gozd -Martuljek, Hotel Špikvsebina: redno srečanje združenja organizator: Slovensko združenje zagastroenterologijo in hepatologijo,prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.prijave, informacije: prijave: E: amavec@onko-i.si inlkristan@onko-i.si, informacije: Andreja Mavec in LidijaKristan, T: 01 587 92 82št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 90 EUR k. točke: ***prijave, informacije: ga. Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, F:01433 41 90, E: melilta.susmelj@kclj.si12.–13. ob 16.00 • CELOSTNA OBRAVNAVA MOŠKEGA V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINEkraj: PTUJ, Hotel Primus št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni: k. točke: ***vsebina: učna delavnica je namenjenadružinskim (splošnim) zdravnikomorganizator: Zavod za razvojdružinske medicine, prim. GojimirŽorž, dr. medprijave, informacije: prijave: ZASM, prim. Gojimir Žorž,Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 58144 25, F: 01 581 44 03, E: primarij.zorz@siol.net12.–13. ob 8.30 • 2. BANIČEVI DNEVI – POVZROČITELJI BOLNIŠNIČNIH OKUŽB IN VODENJEKAKOVOSTI V LABORATORIJU podroben program na spletni strani zbornicekraj: CELJE, Narodni dom št. udeležencev: 150 kotizacija: 120 EUR k. točke: ***vsebina: strokovnosrečanje je namenjeno vsemzdravnikomorganizator: Sekcija za kliničnomikrobiologijo in bolnišnične okužbeSZD in Zavoda za zdravstveno varstvoCelje, prof. dr. Srečko Koren, dr. med.12.–14. • 1. SLOVENSKI KONGRES PODROČNE ANESTEZIJEprijave, informacije: prijave: ZZV Celje, Oddelek za mikrobiologijo,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, asist. mag. Tjaša Žohar Čretnik, dr. med.,Špela Justin, univ. dipl. mikrobiol., informacije: asist. mag. Tjaša ŽoharČretnik, dr. med., Špela Justin, univ. dipl. mikrobiol., T: 03 425 12 10, F:03 425 12 12, E: mihaela.oberdank-hrastar@mf.uni-lj.sikraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: 200 kotizacija: 300 EUR, cena kotizacije jeodvisna od časa prijavevsebina: strokovno srečanje jenamenjeno anesteziologomorganizator: SZD – Slovenskozdruženje za anesteziologijo inintenzivno terapijo, prof. dr. VesnaNovak Jankovič, dr. med.k. točke: 14prijave, informacije: W: www.szaim.org, asist. mag.Jasmina Markovič Božič, dr. med., asist. mag. IztokPotočnik, dr. med., T: 040 191 153, 040 397 119, 01 522 35 57,F: 01 522 22 34, E: szaim@mf.uni-lj.si13. • FLEBOLOŠKA ŠOLA – 3. STOPNJA (KOMPRESIJA) podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, predavalnica naDermatovenerološki klinikivsebina: izobraževanje za zdravnike inmedicinske sestrešt. udeležencev: 30 kotizacija: 150 EUR (specialisti), 50 EUR(specializanti in študentje MF), številka01100-6030277894, sklic na številko: 29930 34 / 7204599organizator: Dermatovenerološkaklinika, UKC Ljubljanak. točke: vpostopkuprijave, informacije: Verica Petrovič, tajnicaDermatovenerološke klinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33, E: verica.petrovic@kclj.si16. ob 15.30 • VODENJE KRONIČNEGA BOLNIKA: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, predavalnicavsebina: učna delavnica za zdravnikedružinske medicine in specializantedružinske medicinešt. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Katedra za družinskomedicino Univerze v Ljubljani inZdruženje zdravnikov družinske medicine,doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, 1104 Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 10.Revija ISIS - November 201089

Strokovna srečanjanovember18.–19. ob 8.30 • 4. MEMORIAL LEVA MILČINSKEGA podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, SAZU, Novi trg 2 št. udeležencev: 120 kotizacija: 100 EUR, za članeSlovenskega združenja za preprečevanjesamomora polovična kotizacijavsebina: mednarodno srečanje jenamenjeno vsem zdravnikomorganizator: Psihiatrična klinikaLjubljana, SAZU, Slovensko združenjeza preprečevanje samomora, prof. dr.Onja Tekavčič Gradk. točke: ***prijave, informacije: Mojca Purnat, Center za mentalnozdravje, Zaloška 29, Ljubljana, E: mojca.purnat@psih-klinika.si, T: 01 587 49 1018.–20. ob 13.30 • 27. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJEIN POUČEVANJE O UPORABI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJUDRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV podroben program na spletni strani zbornicekraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Vivat št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: učnadelavnica jenamenjenamentorjem vdružinski mediciniorganizator: Katedra za družinsko medicino Univerzev Ljubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze vMariboru in Združenje zdravnikov družinske medicine,prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., prim. doc. dr. Mateja Bulc,dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, 1104 Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 10.19. ob 9.00 • OD AMPUTACIJE GORNJEGA UDA DO REINTEGRACIJE podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, URI –Soča, Linhartova 51, sejnasoba Centra za ortotiko inprotetiko (2. nadstropje)št. udeležencev:ni podatkavsebina: strokovno srečanje organizator: Društvo za protetiko inortotiko – ISPO Slovenijakotizacija: 50 EUR, kotizacija za pridružene člane: 20 EUR, za rednečlane društva kotizacije ni, kotizacijo lahko plačate pred začetkomsrečanja ali predhodno nakažete: št. računa: SI56 0204 2025 5775 079,prejemnik: ISPO Slovenija, Linhartova 51, Ljubljana, namen plačila:plačilo kotizacije 11-2010, vrsta posla: A 3011, referenca: 00 1911k. točke: ***informacije, prijave: prijave do 10. novembra 2010 na E:ispo.slovenija@gmail.com, informacije: Maja Mlakar, tajnicaISPO Slovenija, E: maja.mlakar@ir-rs.si, T 01 475 84 5019. ob 8.00 • VI. SPOMINSKI SESTANEK PROF. DR. LIDIJE ANDOLŠEK JERAS: »NEPRAVILNEKRVAVITVE IZ MATERNICE V RODNEM OBDOBJU« podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev:ni podatkavsebina: seminar je namenjenginekologom, specializantomginekologije in porodništva in drugimzdravstvenim delavcemkotizacija: z vključenim DDV znaša za specialiste 120 EUR,za specializante in medicinske sestre 70 EURorganizator: UKC Ljubljana, Ginekološka klinika,Klinični oddelek za reprodukcijo, Slovensko društvoza reproduktivno medicino, Katedra za ginekologijoin porodništvo, Medicinska fakulteta Univerze vLjubljanik. točke: ***informacije, prijave: prijave: on-linehttp://www.obgyn-si.org/ad-2010/, po poština naslov Nataša Petkovšek, Ginekološkaklinika, Šlajmerjeva 3, Ljubljana, ali E:natasa.petkovsek@mf.uni-lj.si19.–20. ob 9.00 • PSIHOTERAPEVTSKI UKREPI ZA VSAKDANJO RABO 2 podroben programna spletni strani zbornicekraj: BEGUNJE, Psihiatrična bolnišnicaBegunjevsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom splošne/družinske medicine, psihiatrom indrugimšt. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k. točke: 14organizator: Psihiatrična bolnišnicaBegunje, prim. Andrej Žmitek, dr.med.prijave, informacije: prijave: Psihiatrična bolnišnicaBegunje, Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem,informacije: prim. Andrej Žmitek, dr. med., T: 04 533 52 48,F: 04 530 72 21, E: andrej.zmitek@pb-begunje.si19.–20. ob 14.00 • CITOLOŠKA DELAVNICA OB UVEDBI NOVE NAPOTNICE, KI BO USKLAJENAS KLASIFIKACIJO PO BETHESDIkraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: učna delavnica je namenjenacitologom in presejalcemorganizator: OIL (DP ZORA), SZD –Sekcija za citopatologijo, MF, Inštitutza patologijo, dr. Ana Pogačnik, dr.med.,prijave, informacije: prijave: E: alenka.repse-fokter@guest.arnes.si, informacije: prim. doc. dr. Alenka Repše Fokter, dr.med., T: 03 423 36 37, E: alenka.repse-fokter@guest.arnes.si90 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjanovember20. ob 9.00 • 23. OBČNI ZBOR STROKOVNEGA ZDRUŽENJA ZASEBNIH ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, dvorana Krke, d.d.,Dunajska cesta 54–56vsebina: občni zbor je namenjenvsem članicam in članom Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Sloveniješt. udeležencev: 100 - 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije, Primož Rus,dr. med., predsednikprijave, informacije: predhodne prijave niso potrebne,informacije: pisarna Strokovnega združenja zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, lokacija DomusMedica, 1000 Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 0020. ob 9.00 • 1. MEMORIALNO SREČANJE DR. TOMA PLOJA podroben program na spletnistrani zbornicekraj: BRDO PRI KRANJU,Kongresni centervsebina: seminar je namenjen vsemzdravnikomšt. udeležencev: niomejenoorganizator: Slovensko združenjeza urgentno medicino, Marko Gričar,dr. med.kotizacija: zdravniki: 80 EUR, zdravniki – člani SZUM 75EUR, dipl. zdravstveniki, med. sestre, zdr. tehniki: 50 EUR, zaupokojene zdravnike kotizacije nik. točke: ***prijave, informacije: prijave: Gospa Irena Petrič, UKCLjubljana, IPP, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, informacije: MarkoGričar, dr. med., Rajko Vajd, dr. med., T: 01 522 53 37, F: 01522 24 16, E: irena.petric@kclj.si23. ob 16.00 in 24. ob 16.00 (delavnice) • KAKO PISATI MEDICINSKE PRISPEVKE?kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 250 (predavanja),20 (delavnice)vsebina: Kako se lotiti pisanja strokovnega članka? Kje najti literaturo in kako jocitirati? Kako ustrezno uporabljati slovenski jezik v medicinskih prispevkih? Čeiščete odgovor na ta in ostala vprašanja, povezana s strokovnim pisanjem, se nampridružite na predavanjih in delavnicah »Kako pisati medicinske prispevke?«, kijih bodo predstavili ugledni predavatelji z velikim številom objav v domačih intujih revijah. Predstavili nam bodo, kakšne vrste člankov poznamo, kako pripravitiizvleček, poiskati vire, predstaviti rezultate, citirati literaturo ter veliko drugega.Predavanja in delavnice so namenjeni študentom medicine, farmacije, zdravnikom,farmacevtom…, ne nazadnje vsem, ki bi jih vsebina utegnila zanimati.kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator:Medicinskirazgledi, SašaIlovar in ekipaMedicinskihrazgledovprijave, informacije: prijave: E: info@medrazgl.si (za delavnice potrebenprispevek!), informacije: W: www.medrazgl.si, E: info@medrazgl.si, sasa.ilovar@medrazgl.si, T/F: 01 524 23 56(Medicinski razgledi), 040 787 214(Saša Ilovar)24. 11., 25. 11., 30. 11., 1. 12. in 2. 12. • 10. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ DIABETOLOGIJE ZASPECIALIZANTE IN SEKUNDARIJE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Stara travmatologija,Zaloška 2vsebina: podiplomski tečaj, sestavljeniz učnih delavnic, je namenjenspecializantom interne medicine inpripravnikomšt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13organizator: Klinični oddelekza endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, UKC Ljubljana,Jelka Zaletel Vrtovecprijave, informacije: prijave do 1. 11. 2010 samo na E:jelka.zaletel@kclj.si, informacije: Jelka Zaletel Vrtovec, T: 01522 39 90, E: jelka.zaletel@kclj.si25. ob 13.00 • PODPORNO ZDRAVLJENJE Z RASTNIMI DEJAVNIKI V ONKOLOGIJI INHEMATOLOGIJI podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBJANA, Onkološki inštitutLjubljana, Zaloška 2, stavba C,predavalnicavsebina: podiplomsko izobraževanjeza zdravnike interniste in specializanteinternističnih strok, zlasti internisteonkologe in hematologešt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k . točke: vpostopkuorganizator: Sekcija za internističnoonkologijo pri SZD in Onkološkiinštitut Ljubljana, Andreja Mavec,asist. mag. Erika Matos, dr. med.25.–27. ob 16.00 • 5. KONGRES ZDRUŽENJA KIRURGOV SLOVENIJEkraj: KRANJSKA GORA, Hotel Kompas,Borovška cesta 100vsebina: kongres je namenjenkirurgom, zdravnikom, študentom višjihletnikovinformacije, prijave: E: amavec@onko-i.si in lkristan@onko-i.si, informacije: Andreja Mavec in Lidija Kristan, T: 01587 92 82št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR k. točke: ***organizator: Združenje kirurgovSlovenije, Miran Remsprijave, informacije: prijave: zks2010@sb-je.si, informacije:miran.rems@sb-je.si, T: 041 775 667Revija ISIS - November 201091

Strokovna srečanjanovember26. ob 9.00 • TORAKALNA DRENAŽA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBJLJANA, Univerzitetni klinični center,predavalnica 4, 1. nadstropjevsebina: učna delavnica jenamenjena kirurgom, anesteziologom,pulmologom, splošnim zdravnikomorganizator: Klinični oddelek zatorakalno kirurgijo, UKC Ljubljana,prof. dr. Miha Sok26.–27. • 6. MARIBORSKI KONGRES DRUŽINSKE MEDICINEkraj: MARIBOR, Kongresni center,Hotela Habakukvsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom vosnovnem zdravstvu ter študentom pri predmetu družinskamedicina, sekundarijem, specializantom družinskemedicine, upokojenim zdravnikom in medicinskim sestram/zdravstvenim tehnikomšt. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Klinični oddelek za torakalnokirurgijo, UKC Ljubljana, Zaloška 7, Ljubljana, informacije:ga. Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E:ksenija.potocnik@kclj.sišt. udeležencev: 250–300 kotizacija: 200 EUR (DDV ni vključen) k. točke: 8organizator: Združenjezdravnikov družinske medicineSZD, Katedra za družinsko medicinoLjubljana in Maribor ter Zavod zarazvoj družinske medicineprijave, informacije: prijave: Zavod zarazvoj družinske medicine, Poljanski nasip58, 1000 Ljubljana, E: info@zrdm-idfm.si,informacije: Primož Rus, dr. med., E: primoz.rus@siol.net, Ksenija Tušek Bunc, dr. med., E:ksenija.tusek-bunc@guest.arnes.si26.–27. ob 11.30 • XXX. PODIPLOMSKA ŠOLA – SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljanavsebina: podiplomska šola in učnedelavnice so namenjene zdravnikomdružinske medicine, internistom,specializantomšt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelekza endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, UKC Ljubljana,prim. Franc Mrevlje, dr. med, vodja šoleprijave, informacije: prijave: izključno na E: franc.mrevlje@kclj.si (obvezno priložiti točen domači naslov in poklicnistatus), informacije: prim. Franc Mrevlje, dr. med., vodjašole, T: 522 31 36, E: franc.mrevlje@kclj.si27. • XIV. ČELEŠNIKOVI DNEVI IN 13. STROKOVNI SEMINAR ZMOKS: EKSTRAKCIJA ZOB INOHRANITEV ALVEOLARNE KOSTI V SODOBNI STOMATOLOGIJI (Vzporedno bo potekal 3.seminar izvajalcev zdravstvene nege z naslovom: USPEŠNA KOMUNIKACIJA – ZADOVOLJENPACIENT V MAKSILOFACIALNI IN ORALNOKIRURŠKI OBRAVNAVI)kraj: BRDO PRIKRANJU, Kongresnicenteršt. udeležencev:ni podatkavsebina: seminar organizator: Klinični oddelek za maksilofacialno in oralnokirurgijo UKC Ljubljana, Katedra za maksilofacialno inoralno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Združenjeza maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenijekotizacija: do 7. novembra 2010: 250 EUR, po 7. novembru 2010: 290 EUR,na seminarju: 300 EUR (z vključenim 20% DDV). Nakažite na: Poslovni računZdruženja za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525Ljubljana, št. računa pri Novi Ljubljanski banki, d.d.: 02014 – 0257421571, sklic našt. 00-100, davčna številka: SI10830316k. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: ZMOKS, Zaloška 2, 1525Ljubljana, informacije: E: celesnikovi.dnevi@kclj.si, AniKlopčič, T: 01 522 42 35, 051 38 15 57, W: www.zmok.si30. ob 10.00 • SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 60-LETNICI REGISTRA RAKA RS Z UČNODELAVNICO O NOVEM SPLETNEM PORTALU SLORAkraj: LJUBLJANA, Hotel Slon št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni: k. točke: vpostopkuvsebina: slavnostna prireditev z učnodelavnico je namenjena strokovni javnosti,nevladnim organizacijam, načrtovalcemzdravstvene politike in medijemorganizator: Onkološki inštitutLjubljana, izr. prof. dr. Maja PrimicŽakelj, dr. med., doc. dr. Vesna Zadnik,dr. med.30. ob 14.00 • ZDRAVI NA POT + NAZAJprijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut Ljubljana,Amela Duratovič, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, informacije:Amela Duratovič, svetovalka za odnose z javnostmi, OIL, T:01 587 96 25, E: aduratovic@onko-i.sikraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni: k. točke: v postopkuvsebina: srečanjeza zdravnikeorganizator: Zavod za zdravstvenovarstvo Ljubljana, Ondina JordanMarkočič, dr. med.,prijave, informacije: – prijave: Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana,Zaloška 29, 1000 Ljubljana, informacije: Tatja Kostnapfel, Ondina JordanMarkočič, T: 01 586 39 00, F: 01 540 31 90, E: info@zzv-lj.si, tatja.kostnapfel@zzvlj.si,ondina.jordan@zzv-lj.si92 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjadecember1. • MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE (šola traja 6 mesecev) podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Fakulteta za športLjubljana, Inštitut za šport, Gortanova22, 1110 Ljubljanavsebina: šola je namenjenazdravnikom, zobozdravnikom terabsolventom medicine in stomatologiješt. udeležencev:omejenoorganizator: Katedra za medicinošporta Fakultete za šport v Ljubljanikotizacija: cena teoretične edukacije v Mednarodni šoliza akupunkturo znaša 1.800 €. Možnost plačila v šestihmesečnih obrokih. Plačilo je 3 dni pred začetkom vsakegatedenskega predavanja oz. neposredno pred začetkompredavanjk. točke: vpostopkuprijave, informacije: – Fakulteta za šport Ljubljana,Inštitut za šport, Gortanova 22, 1110 Ljubljana, g. MihaKurner, T: 01 520 77 511. ob 9.00 • 19. SPOMINSKO SREČANJE AKADEMIKA JANEZA MILČINSKEGA podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, velika predavalnicaMedicinske fakultetevsebina: simpozij – novostiv prometni zakonodaji – jenamenjen zdravnikom,izvedencem, pravnikomšt. udeležencev: 300 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Inštitut za sodno medicino Medicinskefakultete UL, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo zapromet, Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za pravosodje podpokroviteljstvom dekana Medicinske fakultete Univerze vLjubljani prof. dr. Dušana Šuputa, dr. med., prof. dr. Jože Balažic,dr. med.prijave, informacije: Inštitut za sodnomedicino, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, T:01 543 72 01, T: 01 543 72 00, F: 01 524 3864, E: tajnistvo.ism@mf.uni-lj.si, prof. dr. JožeBalažic, dr. med., Danica Pajk2.–3. • XLI. MEMORIALNI SESTANEK PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA z mednarodnimsimpozijem NOVOSTI V PATOLOGIJI podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Korytkova 2, Velikapredavalnica, pritličjevsebina: strokovnisestanek zmednarodnoudeležboorganizator: Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Inštitut zapatologijo, Inštitut za anatomijo,Inštitut za histologijo in embriologijo,Inštitut za sodno medicinošt. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave, informacije: – prijave: po elektronski pošti ali osebno pol ure predzačetkom sestanka na recepciji v avli Medicinske fakultete, Korytkova 2,informacije: prof. dr. Boštjan Luzar, dr. med., Inštitut za patologijo, Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, T: + 386 1 543 7130,F: + 386 1 543 7101, E: bostjan.luzar@mf.uni-lj.si2.–3. • XIX. STROKOVNO SREČANJE SEKCIJE ZA ARTERIJSKO HIPERTENZIJOkraj: PORTOROŽ, Hotel Bernardin št. udeležencev:200vsebina: Sodobno obravnavanje AH in pridruženih bolezni– strokovno srečanje je namenjeno družinskim zdravnikom,specialistom interne medicine, kardiologije, nefrologije,specializantom2.–4. • ŠOLA INTENZIVNE MEDICINEkotizacija: 80 EUR, kotizacija za študente, sekundarije inupokojene zdravnike niorganizator: Sekcija za arterijskohipertenzijo, asist. mag. Jana BrguljanHitij, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: – prijave: E:tina.mali@kclj.si, informacije: TinaMali, T: 01 522 55 18, F: 01 522 56 00kraj: NOVO MESTO, Hotel Krka št. udeležencev: 45 kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: strokovno izobraževanjeje namenjeno specializantomanesteziologije, interne medicine,pediatrije, infekcijskih bolezniorganizator: Slovensko združenje zaintenzivno medicino, Roman Parežnikprijave, informacije: prijave: ga. Simona Rojs, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525Ljubljana, informacije: Simona Rojs, Roman Parežnik, PeterRadšel, T: 01 522 42 20, F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si3. ob 8.00 • 1. STROKOVNO SREČANJE »SODELOVANJE OTORINOLARINGOLOGA ZZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE«kraj: MARIBOR, UKC Maribor, 16.nadstropje kirurške stolpnicevsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom družinske medicine,otorinolaringologom, specializantom,pediatrom, študentom medicinešt. udeležencev: do 150 kotizacija: 80 EUR z vključenim DDV k. točke: ***organizator: UKC Maribor, Oddelek za ORL in MFKMaribor, Katedra za družinsko medicino, Katedra zaORL in MFK, Medicinska fakulteta Maribor, doc. dr.Bogdan Čizmarevič, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/orl_druzinska_medicina/, informacije: Slavica Keršič, posl.sek., T: +386 2 321 28 04, F: +386 2 321 28 26Revija ISIS - November 201093

Strokovna srečanjadecember3.–4. ob 9.00 • KOGNITIVNO–VEDENJSKA TERAPIJA OBSESIVNO KOMPULZIVNE MOTNJEkraj: LJUBLJANA št. udeležencev:60kotizacija: 180 EUR (z vključenim DDV), člani Društva za VKT Slovenije sporavnano članarino za leto 2010 imajo pri kotizaciji 10-odstotni popustvsebina: delavnica je namenjena zdravnikom in psihologom. Delavnico bo izvedelg. David Westbrook, klinični psiholog konzultant, ustanovni član in direktor OxfordCognitive Therapy Centra. David Westbrook je avtor številnih publikacij, polegraziskovanja na področju OKM zelo aktivno deluje tudi na področju evalvacijepsihoterapije in vedenjskih eksperimentov v KVT. Delavnica bo praktično naravnana inosredotočena na razvijanje in trening veščin za uporabo KVT pri obravnavi obsesivnokompulzivnihmotenj ter podprta s posameznimi študijami konkretnih primerovorganizator:Društvo za vedenjskoin kognitivnoterapijo Slovenije,Vera Slodnjak,univ. dipl. psih.,spec. klin. psih.k. točke: ***prijave in informacije: Društvo zavedenjsko in kognitivno terapijoSlovenije, Gotska ulica 18, 1000Ljubljana, ali E: barbarazemljak@gmail.com, T: 01 583 75 00 (pon.–pet.od 13h do 14h)3.–4. ob 14.30 • STRES V MEDICINI DELA 2 podroben program na spletni strani zbornicekraj: STRUNJAN, Hotel Salinera št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: ***vsebina: posvet, učna delavnica jenamenja vsem zdravnikomorganizator: Združenje za medicinodela, prometa in športa, Zora VadnjalGruden, Tihomir Ratkajecprijave, informacije: – prijave: Metka Jovanovič, Podkostanji 40, Ljubljana, informacije: Metka Jovanovič, ZoraGruden Vadnjal, Tihomir Ratkajec, T: 01 429 58 11, 03 819 1360 , E: tihomir.ratkajec@mf.uni-lj.si, metka.korint@gmail.com7. ob 14.00 • TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTER INPATOLOGOV podroben program na spletni strani zbornicekraj: CELJE, hotel Evropa št. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: delavnica je namenjenaginekologom, citologom, patologom,medicinskim sestram iz ginekološkihdispanzerjev, skrinerjem v citološkihlaboratorijihorganizator: Zavod za zdravstveno varstvo Celje,Nuša Konec Juričič, dr. med., Oddelek za patologijoSplošne bolnice Celje, prim. doc. dr. Alenka RepšeFokter, dr. med.;prijave, informacije: – prijave: Nuša KonecJuričič, dr. med., Zavod za zdravstvenovarstvo Celje, Ipavčeva 18, 3000 Celje9.–10. ob 13.00 • TRETJA MEDNARODNA DELAVNICA IZ INVAZIVNE KARDIALNEELEKTROFIZIOLOGIJEkraj: Ljubljana, UKC, Predavalnica 1 št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: učna delavnica jenamenjena zdravnikom specialistom,specializantom, študentom medicine,medicinskim sestramorganizator: Univerzitetni kliničnicenter, KO za kardiologijo, doc. dr.Matjaž Šinkovecprijave, informacije: – prijave: E: irena.orel@kclj.si,informacije: Matjaž Šinkovec, Andrej Pernat, Irena Orel, T:01 522 28 44, F: 01 511 28 28, E: irena.orel@kclj.si10.–11. ob 9.00 • 27. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJEO UPORABI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJU DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOVkraj: ZREČE, Terme Zreče št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: učnadelavnica je namenjenamentorjem vdružinski mediciniorganizator: Katedra za družinsko medicino Univerze vLjubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze v Mariboruin Združenje zdravnikov družinske medicine, prof. dr.Janko Kersnik, dr. med., asist. mag. Andrej Kravos, dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, 1104 Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 1010.–11. ob 11.00 • 13. SEMINAR O BOLEČINI: UPORABA OPIOIDOV ZA ZDRAVLJENJEKRONIČNE BOLEČINE, KI NI POSLEDICA RAKA podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, predavalnica UKCMariborvsebina: 13. seminarSlovenskega združenja zazdravljenje bolečine SZZBje namenjen zdravnikomsplošne medicinešt. udeležencev: 130 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Slovenskozdruženje za zdravljenjebolečine SZZB, prim. mag.Slavica Lahajnar, dr. med.prijave, informacije: prijave: http://dogodki.eventmanager.si/13_seminar_o_bolecini/ ali enotno prijavnico za udeležbo na zdravniških srečanjih naslovitena: SZZB, UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, dodatne informacije:Slavica Keršič, posl. sek., Odd. za znanstvenoraziskovalno delo, Enota zaorganizacijo strokovnih srečanj, T: 02 321 28 04, T: 02 321 28 26 in MartinaFelser, UKC Maribor, T: 02 321 15 36, E: bolkrc@ukc-mb.si, SZZB, UKC Maribor10.–11. • REDNO LETNO SREČANJE SEKCIJE ZA PREVENTIVNO MEDICINOkraj: PORTOROŽ, hotel Metropol št. udeležencev: 100–130 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: srečanje jenamenjeno vsem zdravnikomin zdr. sodelavcemorganizator: Sekcija za preventivnomedicino, prim. doc.dr. Alenka Kraigher, dr. med.prijave, informacije: – prijave: IVZ, Sekcija za preventivno medicino,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 244 14 10, F: 01 244 14 71,Valerija Marenče94 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjadecember11. ob 8.30 • MIGRENA ONESPOSABLJA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel Lev,Vošnjakova 1št. udeležencev:do 250vsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom družinske in splošne medicine,nevrologom, algologom, farmacevtom, medicinskemuosebju in vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje napodročju obravnave bolnikov z migreno ali izvedeti večo tem simptomukotizacija: 48 EUR z DDV, kotizacije ni za nevrologe, specializante nevrologije,organizatorja in vse, ki bodo pomagali pri izvedbi organizacijeorganizator: Sekcija za glavobol – Združenjenevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvuin Društvo za preprečevanje možganskih in žilnihbolezni ob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKCLjubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujihstrokovnjakov, doc. dr. Bojana Žvank. točke: ***prijave, informacije:prijave: Društvo MŽB, Malaulica 8, 1000 Ljubljana,informacije: AndrejaMerčun, E: andreja@glavobol.com, T: 0590 11234,F: 01 430 23 1417. • VI. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE: ARTROZA IN ENDOPROTETIKA SKLEPOVkraj: MARIBOR, UKCMaribor, 16. etaža kirurškestolpnice, Ljubljanska ulica 5št. udeležencev:do 250vsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom družinske medicine, ortopedom,travmatologom, specializantom kirurgije, fiziatrom,fizioterapevtom, medicinskim sestram in študentom 5.in 6. letnika MFkotizacija: zdravniki 100 EUR z DDV, preostali 50 EUR z DDV, zaupokojene zdravnike in študente MF kotizacije niorganizator: UKCMARIBOR, Oddelek zaortopedijo, dr. MatjažVogrin, dr. med., ZmagoKrajnc, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: http://dogodki.eventmanager.si/VI_mariborsko_ortopedsko_srecanje/,informacije: Enota za organizacijo strokovnih srečanj vUKC MB, Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 28 04, F: 02321 28 26januar 201113.–15. • 1. KONGRES MEDICINE ŠPORTA IN ODBOJKE podroben program na spletni stranizbornicekraj: BLED, Festivalna kongresnadvoranavsebina: kongres je namenjenzdravnikom medicine športa, travmatologom,ortopedom, fizioterapevtom,maserjem, trenerjem, športnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR k. točke: 20organizator: Zdravstveni zavod zamedicino športa Ljubljana, doc. dr.Edvin Dervišević, dr. med., in asist.Vedran Hadžić, dr. medinformacije in prijave: prijave: W: www.fivbmedicine2011.org ali E: fivb2011@gmail.com, informacije: Zdravstvenizavod z medicino športa Ljubljana, Gortanova 22, gdč.Maja, T: 041 723 124, E: fivb2011@gmail.com14.–15. ob 8.30 • 27. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJEIN POUČEVANJE O UPORABI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJUDRUŽINSKIH ZDRAVNIKOVkraj: LJUBLJANA, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58vsebina: učna delavnicaje namenjena mentorjem vdružinski mediciništ. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinskomedicino Univerze v Mariboru in Združenjezdravnikov družinske medicine, prof. dr. JankoKersnik, dr. med., doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1104Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F: 01 43869 1028.–29. ob 9.00 • 17. SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH INTENZIVISTOVkraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: simpozij z mednarodnoudeležbo je namenjen internistom,anesteziologom, kirurgom, zdravnikomdružinske medicine, specializantom,sekundarijem, študentom medicineorganizator: UKC Maribor, SZIM,Medicinska fakulteta Maribor, prof. dr.Andreja Sinkovič, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/17_srecanje_intenzivistov/, informacije:Slavica Keršič, posl. sek., T: +386 2 321 28 04, F: +386 2 32128 26Revija ISIS - November 201095

Strokovna srečanjaFebruar 20114. • ATRIJSKA FIBRILACIJA IN DRUGE ATRIJSKE ARITMIJE »KLINIČNI IN ELEKTROFIZIOLOŠKIPRISTOP K DIAGNOZI IN TERAPIJI«kraj: MARIBOR, Kongresni centerMariborvsebina: simpozij je namenjeninternistom, kardiologom,kardiokirurgom, anesteziologom,nevrologom, zdravnikom družinskemedicine, študentom MF 5. in 6. letnikašt. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: UKC Maribor, Klinika zainterno medicino, Oddelek za kardiologijoin angiologijo, asist. Vojko Kanič,dr. med., prim. Damijan Vokač, dr. med.,asist. Viljemka Nedog, dr. med.prijave, informacije: – prijave: http://dogodki.eventmanager.si/ukcmb_atrijska_fibrilacija/, informacije:Enota za organizacijo strokovnih srečanj v UKC Maribor,Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 28 04, F: 02 321 28 2611.–12. ob 9.00 • 27. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJEIN POUČEVANJE O UPORABI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJUDRUŽINSKIH ZDRAVNIKOVkraj: STRUNJAN, Hotel Svoboda št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: učnadelavnica jenamenjenamentorjem vdružinski mediciniorganizator: Katedra za družinsko medicino Univerzev Ljubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze vMariboru in Združenje zdravnikov družinske medicine,prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., asist. dr. Davorina Petek,dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1104Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F: 01 43869 10.marec 201110.–12. ob 8.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA - XII. PODIPLOMSKA ŠOLAZA ZDRAVNIKEkraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana,predavalnica 1vsebina: podiplomska šola jenamenjena zdravnikom v osnovnemzdravstvu, specializantom internemedicine, specialistom internistomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR, za upokojenezdravnike in študente kotizacije niorganizator: Slovensko zdravniškodruštvo, Slovensko nefrološkodruštvo, doc. dr. Damjan Kovač, dr.med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: ga. Danica Berlec, KO zanefrologijo, Hospitalni oddelek, UKC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, informacije: Damjan Kovač, Jelka Lindič,Marko Malovrh, Jernej Pajek, T: 01 522 31 10, F: 01 522 24 08,E: damjan.kovac@kclj.si25.–26. ob 8.00 • 22. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: Z DOKAZI PODPRTAREHABILITACIJA – II podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, URI - Soča,Linhartova 51, predavalnica v 4.nadstropjuvsebina: seminar je namenjen zdravnikomspecialistom in specializantom družinskemedicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine,ortopedije, travmatologije, nevrologije indrugim zdravstvenim delavcem ter ostalimstrokovnjakom s tega področjašt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR za oba dneva, 100EUR za en dan, 100 EUR za specializante,sekundarije, študenteorganizator: Univerzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije - Soča v sodelovanjus Katedro za fizikalno in rehabilitacijskomedicino, MF Ljubljana, prof. dr. Helena Burger,dr. med., in asist. dr. Nika Goljar, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: ga. ElaLoparič, URI - Soča, Linhartova 51,1000 Ljubljana, informacije: ga. ElaLoparič, T: 01 47 58 441, F: 01 43 76 589,E: helena.burger@ir-rs.siAPRIL 20111.–2. ob 16.00 • 22. ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJEkraj: OTOČEC, konferenčna dvoranaŠport hotelavsebina: srečanje je namenjenozasebnim zdravnikom inzobozdravnikomšt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije inZdravniška zbornica Slovenije, PrimožRus, dr. med., predsednikprijave, informacije: prijave niso potrebne, rezervacijoza nočitev/večerjo pošljete neposredno na kraj dogodka,informacije: pisarna Strokovnega združenja zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Vojkova 4, 1000Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00 in Zdravniškazbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 0130 72 12396 Revija ISIS - November 2010

Strokovna srečanjaApril 20111.–2. ob 9.00 • INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2011: PROBLEMI PROTIMIKROBNE ODPORNOSTI VSLOVENIJI IN PRISTOP K ZDRAVLJENJU podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetniklinični center Ljubljana, Zaloška 2,predavalnica 1vsebina: simpozijje namenjen vsemzdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: ***organizator: Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD,Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Klinikaza infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. BojanaBeović, dr. med.14.–16. ob 9.00 • 2. MEDNARODNI KONGRES MEDICINSKIH IZVEDENCEVkraj: MARIBOR, Hotel Habakuk,Pohorska ulica 59vsebina: kongres je namenjen medicinskim izvedencem,osebnim zdravnikom, kardiologom, članom invalidskihkomisij, zdravnikom ZZZS, predstavnikom delodajalcev,predstavnikom delovnih in socialnih sodišč, varnostniminženirjemprijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 522 42 20, 522 21 10,F: 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.sišt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 450 EUR z vključenim DDV,znižana kotizacija za zgodnje prijave do15. 2. 2011 znaša 405 EUR, enodnevnakotizacija znaša 270 EURorganizatorji:ZPIZ, ZZZS, ZVD,Života Lovrenov,dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Domus, d.o.o., Trg MDB12, 1000 Ljubljana, informacije: Marko Stijepić in ŽivotaLovrenov, dr. med., T: 01 520 50 80, 01 236 35 89, F: 01 52050 82, E: info@kongres-izvedencev.simaj 201120.–21. • XII. NOVAKOVI DNEVI – XIX. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA PERINATALNOMEDICINO PRESEJALNI TESTI PRI NOSEČNICI IN NOVOROJENČKU podroben program naspletni strani zbornicekraj: MARIBOR št. udeležencev: ni podatka kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: srečanje jenamenjeno zdravnikomspecialistom inspecializantom ginekologijein porodništva, babicam,medicinskim sestram invsem, ki jih tema zanimaorganizator: Združenje za perinatalnomedicino Slovenije, Klinični oddelek zaperinatologijo Ginekološke klinike v Ljubljani,UKC Ljubljana, in Oddelek za perinatologijo,Klinika za ginekologijo in perinatologijo, UKCMariborprijave, informacije: Martina Pečlin, Ginekološka klinika,Enota za raziskovalno delo, Šlajmerjeva 3, Ljubljana,F: 01 439 75 90 ali E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si(predhodna prijava je obvezna)DELOVNA MESTAZdravstveni dom Novo mestoobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista urgentnemedicine (m/ž) alizdravnika specialista splošne medicineoz. družinske medicine (m/ž) alizdravnika splošne medicine (m/ž) alizdravnika z opravljenim strokovnimizpitom (m/ž)Pogoji:• končana medicinska fakulteta inopravljen strokovni izpit;• opravljen specialistični izpit spodročja urgentne medicine alisplošne oz. družinske medicine;• veljavna licenca Zdravniškezbornice Slovenije;• aktivno znanje slovenskega jezika;• državljanstvo Republike Slovenijeali dovoljenje za delo v RepublikiSloveniji;• poskusno delo štiri mesece;• vozniški izpit B-kategorije.Delovno mesto je prosto za potrebePHE-službe.Delovno razmerje bo sklenjeno zanedoločen čas s polnim delovnim časom.Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev inkratek življenjepis v 30 dneh po objavitega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Novo mesto,Kandijska c. 4, 8000 Novo mesto alina E: info@zd-nm.si.O izbiri bodo kandidati obveščeni vroku, ki je določen z zakonom.ProdajaV Ljubljani oddamo ali prodamo 160 m 2velike prostore z opremljeno operacijskodvorano, s prostorom za sprejem in pooperativnookrevanje pacienta, prostoromza anesteziološko pripravo, sterilizacijo,čisti in nečisti filter ter s prostorom zapreglede. Zainteresirani lahko pokličejopo telefonu 041 613 166.Revija ISIS - November 201097

Obr azecUredništvu revije IsisDunajska c. 162p.p. 16301001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente98 Revija ISIS - November 2010

Iz ciklusa v belem: Pogovarjali so se o njejZlata RemškarPrišli so, da bi se pogovarjali z njo o njej …Bili so prijazni.S seboj so prinesli pesmi, ki jih je napisala,o bolečini in smrti …Spraševali so jo o poklicu zdravnice,smehljali so se ji čez mizoin ji raziskovali srce …Zakaj je pristala,se je vprašala,da razpravljajo z njoo bolečini in smrti?...Kako jim razložiti,da sta bolečina in smrt vedno drugačna,lastna bolniku, ki ga spremljaš,in tebi, kakršen si …da se med teboj in bolnikom vzpostavlja odnos,ki ga ne moreš vnaprej predvideti,in da se joka svojcevnikoli ne navadišin kot oni včasih ne moreš sprejeti,Zdravniki v prostem časuda je bilo tako določeno …V iskanju višjega smisla življenja,njegove urejenosti,odkrivaš,da uporno ustvarjamo majhna vesolja v lupinah svojih teles,hrepeneč po neumrljivosti,in ne opazimo,da vse nas nezadržno vsrkava vesoljna zavest,iz katere smo izšli,kot delček smislaprelivajočih, samo obnavljajočih energij,neumrljivi zaradi svojega izvora …Vsega tega jim,tolažnica umirajočih in njihovih svojcev,ni uspela povedati …Bili so prijazni.Spraševala se je, bi jo razumeli, če bi jim znala povedati?So tudi oni že kdaj opazili odsev lastne bolečinev očeh umirajočih in njihovih svojcev?Vešterska elegijaAndrej RantPoletna, topla noč. Tišina.Le lahni vetrič žito valovi;kot pesem. Mesečina;V daljavi Sora se blešči …Po nebu svod iz tisočerih zvezd,ki večno že nad poljem bedijo,daleč od potov, zaprašenih cest,življenja minula govorijo …Ta duh po zemlji, po konjih,Po volih, ki orjejo in se potijo!Kot speči, temni velikan Lubnik leži;pod njim na Fari kmetje mirno spijo.Tu so poleti prepelice pele,mlatiči mlatili, žanjice žele;v Veštru mlin je topotal,v vreče moko stresal in sejal.Čas izpregel konje je in volein buldožer je polje preoral;namesto žita so pognale vilein mlin za zmerom je obstal …Izbrisal čas je svisli, hleve,kozolce, pode, brane, gare,Glej, pesek mi v klepsidro lijeAndrej RantGlej, pesek mi v klepsidro lijein ptica Kaliga se že budi;srce utrujeno, nezdravo bije,a roka še k pisanju mi hiti.Ujeti hočem v črke vse trenutke,vse misli, vèdenja, spoznanja,moj čas in ves moj jaz;pri svetem Petru zvon pozvanja …z asfaltom njive je zalilin stolpnice postavil na ozare …Na Fari zvon zvoni:Martancem, Alovcem, Logondrom;vsem, ki v objemu zemlje zdaj ležijo;zvoni, da se nekoč zbudijo …O bog ne daj! Iz onih dnile še Lubnik kot speči velikan leži.Je to spomin samo, ki že bledi,ali le pravljica iz davnih dni?Željà je polno še srcein misli zro v prihodnje čase,v nedoumne dobe, v neobrane klase …Kako naj vem, do kam letijo ptice?Revija ISIS - November 201099

Zdravniki v prostem časuMadagaskar 2010Pavle KošorokStrokovna potovanja in udeležbe na kongresih so naši običajnistiki s kolegi, ki delajo na istem področju. So pa tudi priložnostza globlja in zanimiva prijateljstva, ki lahko prinesejo zanimivadoživetja, ki nas izpolnijo še na druge načine.Že na nekaj kongresih so mi posamezni kolegi omenjali, dahodijo občasno pomagat v nerazvite dežele, predvsem v Afriko.Tako sem imel priložnost, da sem si ogledal utrinke, shranjenena osebnih računalnikih. Ob eni takih priložnosti me je prof.Manuel Devesa iz Madrida povabil, da se mu pridružim našpanski humanitarni misiji na Madagaskarju. Dokončno sva seo tem dogovorila spomladi na kongresu mediteranskega združenjaza koloproktologijo v Solunu.Priprave so začele kar hitro teči. Sproti so me obveščali, kajvse moram narediti. Naenkrat je bil čas za cepljenja in urejanjedokumentacije. 18. avgusta smo vsak iz svoje smeri pripotovaliv Pariz, od koder je bil dolg, skoraj 11-urni let do Antananariva,glavnega mesta Madagaskarja. Pridružil sem se skupini mladihšpanskih zdravnikov, dva pa sta bila tudi Argentinca, ki sta navezalastike v Španiji med specializacijo. Prof. Devesa je to potopravil že petič, tako da kakih presenečenj ni bilo.Ob prihodu so nas čakali malgaški humanitarni delavci in nasodpeljali na prenočevanje. Vožnjo smo nadaljevali takoj zjutraj,po zajtrku. Rezerviran je bil prevoz s kombiji. Po predpisih se jeDel zdravniške ekipe v operacijski sobi klinike Ambatoabo(Farafangana)100 Revija ISIS - November 2010vsa naša prtljaga vozila na strehi. Vožnja na jug, do mesta Farafangana,je trajala dva dni. Prvi stik z domačini je bil prenočevanjev drugem največjem malgaškem mestu Fianarantsoi. Tusmo si vzeli en dan časa za ogled narodnega parka Ranomafana,kjer smo si lahko ogledali nekaj zanimivih živali v deževnempragozdu. Predvsem so nas navdušili lemurji – opice, ki živijosamo na Madagaskarju in za čuda niso prav nič plašne. Breztežav smo si ogledovali tudi ptice, kameleone, drevesne mravljein vevericam podobne munge. Naslednji dan nas je čakala ševečja avantura na vožnji z vlakom. Vlak vozi dvakrat tedenskoskozi hribovite kraje osrednjega Madagaskarja do obalnega mestaManakara. Voznega reda pravzaprav ni, odpelje, ko uredijovse stvari. Na vmesnih postajah srečaš skromne hribovske ljudi,ki tudi potujejo ali izstopajo, vmes trgujejo. Na vsaki postajiso nas obstopile ženske, ki so ponujale domačo hrano in sadje,predvsem banane, ki so bile pozneje tudi naša vsakdanja hrana.Postajni načelniki so si ogledovali situacijo in zažvižgali za odhod,ko se jim je zdelo, da so ljudje v glavnem prenehali trgovati.Tudi mi smo se pomešali med to množico in ob žvižgu spetzlezli v svoj vagon prvega razreda, ki je bil poseben le v tem, dasmo imeli vsak svoj sedež. Tudi v Manakari so nas že pričakaliin bil sem zelo prijetno presenečen, da sem že od daleč slišalslovenski dober dan. Z voznikom je prišla namreč tudi prednicaklinike Ambatoabo sr. Marija. Za 80 km poti smo porabiliskoraj štiri ure, cesta v notranjost je zelo uničena, poškodoval joje lanski orkan in je še niso uspeli niti za silo popraviti.Klinika Ambatoabo v Farafangani je bila ustanovljena leta 1902kot bolnišnica za gobavce. Gobavost je sicer še vedno bolezen,s katero se srečujejo, vendar je dandanašnji ozdravljiva, bolnikidobijo zdravila in se zdravijo doma. Le redki potrebujejo hospitalizacijo,predvsem tisti, ki zdravil ne prenašajo. Bolnišnica jepozneje postala središče za zdravljenje lokalnih prebivalcev. Vnjej delata dva zdravnika domačina in v glavnem priučeno negovalnoosebje. Le redki imajo izobrazbo medicinskega tehnikaali sestre, so pa zelo požrtvovalni in z izkušnjami nadomestijopomanjkanje znanja. Oba zdravnika sta nam pripravila kakih50 bolnikov, ki so potrebovali kirurško zdravljenje. Glavnapatologija, ki me je najbolj pritegnila in je bila odločilna, dasem prišel, so bile vaginalne fistule, nastale kot posledica težkihporodov. Za naše razmere je nepredstavljivo, koliko mladih ženaje trajno poškodovanih po rojstvih, včasih tudi mrtvih otrok.Moram reči, da sem bil ob tem zelo prizadet, zdelo se mi je, daje tako moralo biti tudi pri nas v času, preden je Marija Terezijaposkrbela za šolanje babic. Tudi v naših krajih so v tistih časihzačeli resno porodništvo (dr. Makovitz). Poleg operacij vezikovaginalnihin rektovaginalnih fistul smo operirali še kar nekajodraslih in otroških dimeljskih kil, precej ginekoloških bolnic,bolnico z golšo in nekaj male kirurgije. Starši so bili zelo hvaležni,če smo otrokom poleg kile naredili še cirkumcizijo, ki je zamalgaške moške pravzaprav nujna.

Zdravniki v prostem časuŽivljenje na misijonski kliniki je bilo res delovno. Namestitev inprehrana sta bila zelo skromna, vendar pripravljena z ljubeznijo.Prav tisti dan, ko je ena izmed kolegic – pediatrinja Ana –praznovala 30 let, se nam je operativni program zavlekel do eneure ponoči. Sestre, usmiljenje, ker so vedele, da praznuje, so nasob pol dveh v jedilnici presenetile z voščilom in darilom. Biloje res pozorno in nepozabno. Pozneje smo našo delovno vnemovseeno spravili v razumne okvire. Pregledali smo zaloge zdravil,instrumentov in materiala. Pri tej inventuri sem našel tudiplastični predpasnik za enkratno uporabo s slovenskim napisom– Tosama Domžale.Eno izmed nedelj smo izkoristili za obisk oddaljenega dispanzerjav kraju Tangainoni. Pot do tja je bila prava Camel trophy– po blatni cesti, polni jam, smo morali na splavu prečkati tudireko, kar je bilo posebno doživetje, saj smo splav z lastnimirokami prevlekli na drugo stran. Tudi ob vrnitvi je bilo enako. Vdispanzerju smo se srečali še s hujšo revščino. Na jok ti gre, kovidiš mlado mamo s shiranim dojenčkom, za katerega veš, da ninobenega upanja, da bi preživel. V dispanzerju je glavna dejavnostpreventiva, borba proti malariji in tuberkulozi, gobavosti,v zadnjem času pa tudi že aidsu. Kljub tej revščini pa so nas navsakem koraku spremljale množice otrok, ki so se te želeli vsajdotakniti, radi pa so se tudi fotografirali in bili srečni, ko sovideli svojo sliko.Kot je navada, je bila ob koncu našega prebivanja organizirananogometna tekma, kjer smo bili domačini in gosti enakomernorazporejeni. V tej tekmi so bili najbolj zagreti domači otroci,katerim smo ob koncu prepustili nogometno žogo, ki je bila kupljenanalašč za to tekmo. Zvečer smo v enem izmed gostišč obobali Indijskega oceana imeli poslovilno večerjo z veliko petja inplesa. Malgaši so zelo veseli ljudje, čeprav živijo zelo skromnoin težko. Kljub temu se znajo veseliti tudi majhnih stvari. Veselovzdušje je trajalo prek polnoči. Ko smo se vrnili na misijon, nasje švicarska babica, ki tudi pomaga, prosila za pomoč. Ob enihponoči se je s carskim rezom rodila še ena malgaška deklica. Alibo imela tudi ona tako srečo kot njena mama? Še bolj vprašljivopa je, kako bo takrat, ko bo njena mama drugič rodila.Zdravstvenih težav, predvsem pa neurejene porodne oskrbe,se zavedajo tudi misionarji, med katerimi je prav v teh krajihveliko Slovencev. Imel sem priložnost, da sem se srečal spožrtvovalnim Slovencem Janezom Krmeljem, ki dela še boljproti jugu in v notranjosti otoka, v okolici Ranomene. Posebenpoudarek daje ravno porodom. Žene, ki bi sicer brez kontrolerojevale doma, pritegne na ta način, da dobijo tri merice riža,če rodijo pod kontrolo v njihovi zdravstveni postaji. Tu delatudi Slovenka, medicinska sestra, ki se je za tri leta obvezala,da pomaga. Prepričan sem, da bodo na ta način rešena mnogaživljenja otrok in mater.Nazaj smo se spet vozili dva dni. V glavnem mestu smo sedogovorili, da obiščemo naselje Akamasoa, ki ga je začel graditislovenski misijonar p. Pedro Opeka. Moji španski prijatelji sose poslovili prej, jaz pa sem svoje prebivanje podaljšal še za dvadneva in v resnici strmel nad tem, kaj je mogoče z združenimimočni ustvariti. Velika moč p. Pedra je v tem, da je dal ljudemupanje in jih spodbudil, da so začeli verjeti vase in graditi novoživljenje. Seveda so velika spodbuda darovi, ki jih uspe zbrati p.Pedro, med njimi tudi darovi iz Slovenije, vendar brez njihovegalastnega dela ne bi to pomenilo nič. Največje upanje pa so otroci,ki jih je brez števila. P. Pedro jih je uspel do zdaj izšolati žeprek 10.000. Samo znanje je tista moč, ki bo tem ljudem lahkopomagala, da bodo nekoč zaživeli samiS španskimi kolegi pred državno bolnišnico v Farafangani – MadagaskarRevija ISIS - November 2010101

Zdravniki v prostem časuPohod na Okrešelj 2010Željko JakeličPrizadevni organizatorji ZD Jesenice so z donatorstvom Zasebneordinacije Jakelič v soboto, 25. septembra 2010, v spomin padlemuprijatelju zdravniku dr. Janiju Kokalju organizirali že 12.tradicionalni spominski pohod na Okrešelj.Za tiste, ki so pozabili. Tragični dogodek se je zgodil 10. junija1977 nekaj po pol dvanajsti uri v ostenju Turske gore nadOkrešljem. Tega dne se je med rednim usposabljanjem gorskihreševalcev zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini slovenskegagorništva. Smrtno so se ponesrečili izkušeni reševalci in alpinisti:Mitja Brajnik, Luka Krničar, Jani Kokalj, Rado Markič in BorisMlekuž.Zaradi neugodnih vremenskih razmer – deževalo je vso noč,popravljena je bila celotna Štajerska oz. Slovenija – je bilo maloudeležencev. Zbrali smo se pred ZD Jesenice, ob zgodnji jutranjiuri. Nihče od udeležencev kljub slabemu vremenu in neobetajočivremenski napovedi ni tarnal. Ozračje je bilo odlično.Smer in potek potovanja sta bila za udeležence znana. Kot ponavadi se je pot začela pred ZD Jesenice. Nadaljevali bi proti Logarskidolini, obšli Kamnik, Gornji grad – 1. škofija v Sloveniji.Škoda, vreme nam ni bilo naklonjeno in obisk ter ogled gradunista bila mogoča.V Logarsko dolino se lahko pride iz osrednje Slovenije, cesteskozi Gornji Grad ali Podvolovljek in čez Jezersko in Pavličevosedlo, delno tudi po avstrijski strani.Na poti proti našemu cilju smo se ustavili v Lučah, kjer smonaredili kratek postanek. Popili smo kavo in komentirali aktualnedogodke, lokalne volitve in tragični dogodek, ki je zaznamovalletošnji pohod. Ni dolgo od tragičnega dogodka, ki je prizadeldružino Robič, sledil je drugi. Namreč, 24. septembra ob 14.uri se je v prometni nesreči, ki seje zgodila na Plavškem rovtu nadJesenicami, smrtno ponesrečil JureRobič, brat Saša Robiča, izredenkolesar, ki je bil zaradi številnihkolesarskih uspehov znan ne samov Sloveniji, ampak po vsem svetu.Petkratni zmagovalec dirke poAmeriki je bil med športnimi kolegizaradi svojih dosežkov izjemnospoštovan, številni so ga poskušaliposnemati, a njegov uspeh nihče niuspel doseči. Res žalostno.Po prihodu v Logarsko dolinosmo zapustili avtobus, oboroženi zdežniki in deževnimi oblekami, ternekatere pohodnike, ki se niso želelinaprej zaradi mogočih poškodbzaradi izredno namočenega terena.Udeleženci pred spominskim obeležjemKončno smo se odpravili proti našemu cilju, Okrešelj. Okrešeljje stara slovenska beseda za krnico – polkrožno zaprto kotanjopod visokimi in strmimi pobočji v gorah, v kateri se je zbiral led,ki je pozneje spolzel v dolino, za seboj pa pustil korita, studencein slapove. Najlepši in verjetno tudi največji slovenski okrešelj jeOkrešelj nad Logarsko dolino. Velikanska skalna arena je visokodvignjena nad desnim zavihkom Logarske doline, pod nazobčanimobzorjem Rinke in Mrzle gore. Tu se stikajo in stiskajoŠtajerska, Kranjska in Koroška.Od parkirišča nas je pot vodila pod slapom Rinka v Kotu (998m). Zaradi močnih padavin je bila pot zelo težavna. Po dobriuri napornega vzpona mimo slapa (na 1100 m) in strmi poti pogozdičku na desnem bregu Savinje smo prišli do Frischauffovegadoma (po graškem profesorju Johannesu Frischauffu – savinjskiKugy) na Okrešlju (1396 m).Zaradi slabega vremena se nismo ustavljali, ampak smo potnadaljevali proti našemu cilju. Na Okrešlju smo položili venecna spominsko obeležje, prižgali sveče in se poklonili ponesrečenim.Zaradi slabega vremena in mogočih poškodb nismo moglinarediti daljše ture, ki je bila v načrtu. Vrnili smo se do Frischauffovegadoma, kjer smo se v prijetnem vzdušju zadržali, da smopopili čaj in se posušili. Sledila je vrnitev do parkirišča, kjer nas jepočakal avtobus.Kljub napornemu in nenaklonjenemu vremenu smo uživali.Organizacija spominskega pohoda je bila odlična. Samo Cuznar,načelnik GRS Rateče, je poskrbel, da smo varno obiskali Okrešeljin se brez poškodb vrnili v dolino. Zaradi spomina na dogodek, kije zaznamoval leto 1997, in spomina na naše prijatelje se je večinaletošnjih pohodnikov odločila za naslednji pohod, ki bo v letu2011, ne glede na vremenske pogoje. Tako smo se, pač, odločili.102 Revija ISIS - November 2010

Zapoznela zahvalaVida Košmelj BeravsŽe več let deluje sekcija upokojenih zdravnikov. Prvotno jo jevodila pokojna dr. Betka Vrančič, zdajšnja predsednica pa jepožrtvovalna mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med. Večkrat sezberemo pri zanimivih predavanjih, kjer nam predavajo mlajši,zaposleni kolegi. Poslušalci smo zadovoljni in hvaležni, ker nampoljudno odkrivajo številne novosti v današnji medicini. Obenempa društvo prireja tudi zanimiva in ne predraga potovanjas poudarkom na neznani lokalni zgodovini krajev z rekreacijov toplicah. Pred kratkim, 24. septembra, je bilo vsakoletnosrečanje z upokojenimi hrvaškimi zdravniki v Krapini, v kateriso nam razkazali sijajno urejen muzej tamkajšnjih neandertalcev.Pred letom dni, tj. od 3. do 10. oktobra 2009, smo se s polnimvečjim avtobusom odpeljali številni upokojenci na sedemdnevnioddih in rekreacijo v Opatiji.V hotelu Palace – Bellevue sem dobila lepo sobo v 1. nadstropju.Nekoliko utrujena od potovanja sem zvečer kmalu legla vposteljo. Zjutraj sem se kot običajno hotela umiti. Ker ni biloposebne tušne kabine, sem zlezla v precej visoko banjo. Stojemed miljenjem mi je zdrsnilo in sem padla v banjo. Nastopileso hude bolečine v desni rami. Ker sem že pred leti pri padcudoživela luxatio rame, mi je bila diagnoza takoj jasna. Dolgo jetrajalo, da sem se s težavo zvlekla čez visok rob banje. Zvonec vbanji ni deloval. Skrčena v dve gubi sem se po tleh privlekla dovhodnih vrat. Tu je nastopila druga težava, ker nikakor nisemdosegla ključavnice; kot desničarka ne bi mogla zavrteti ključa vzaklenjenih vratih. Več kot pol ure je trajalo od padca, da sem seznašla pred odprtimi vrati. Tudi v predsobi zvonec ni deloval.Na hodniku sem pred vrati čepela na tleh, kjer sta me našli dveNemki in poklicali pomoč. Najprej sta mi prinesli kozarec vode,ki sem jo s težavo popila. Receptor je prihitel z vozičkom. Nanjso me naložili in poklicali taksi, da me odpelje v bolnišnico.Imela sem srečo, da je ortopedska bolnica v Lovranu samo šestkilometrov oddaljena od Opatije. Taksist, verjetno navajen takšnihstrank, se mi je vso pot opravičeval zaradi luknjaste ceste.Vsak tresljaj mi je povečal bolečino. Pred bolnišnico je ustavil,od nekje pripeljal voziček in me preložil nanj. Brez besed meje vozil po zelo dolgem in ozkem hodniku. Na obeh stranehhodnika so stale dolge klopi, polne čakajočih bolnikov. Vsi somorali odmikati noge, da je voziček med njimi lahko vozil.Nihče se ni niti z besedo obregnil ob naju, ko sva prehitevalačakajoče. Taksist me je brez besed pripeljal v sprejemno pisarno.Tam sta sedeli dve uradnici, verjetno navajeni takšnih bolnikov.Brez vsakih vprašanj o zavarovanju, napotnici oz. diagnozi statakoj poklicali mlajšega zdravnika, ta pa starejšega, ki me je tudibrez besed napotil v manjšo operacijsko sobo. Šele temu kolegusem povedala, da sem zdravnica.Zdravniki v prostem časuPoklican je bil tudi starejši ortoped, ki je obvladoval star rentgenskiaparat. Oba zdravnika sta se namučila z menoj, ker semzaradi bolečin drgetala in komaj stala pokonci. Seveda so bileslike temu primerne in šele po večkratnem poizkusu je bila potrjenadiagnoza izpaha. Potrebna je bila repozicija, seveda v anesteziji.Ker sem zjutraj pred sobnimi vrati popila nekoliko vode,nisem bila tešča. Moj zdravnik dr. Veljko Šantič, dr. med., specialistortoped, mi je dvakrat poizkušal brez anestezije reponiratihumerus, kar pa zaradi drgetanja ni uspelo. Kljub bolečinam mije šlo na smeh. Govoril mi je nekakšne neumnosti, misleč, da mebo s tem zamotil in bom mirovala. Ker tudi to ni pomagalo, mije predlagal anestezijo, s pojasnilom, kaj lahko temu sledi. No,anestezijo in repozicijo sem dobro prenesla. Ko sem se zbudilaiz anestezije brez bruhanja, so izginili tremor in divje bolečine.Nisem imela nobenega dokumenta o mednarodnem zavarovanju.Plačala sem neko malenkost v kunah. Pisarniški dekletista poklicali novega taksista, ki me je z mitelo pripeljal v hotel.Tam pa sem bila od svojih kolegov, gostov in hotelskega osebjadeležna tolikšne pozornosti, da mi je bilo kar neprijetno.Zvečer me je poiskal mlajši kolega, Celjan dr. Škapin, delniinvalid, ki mi je predlagal lajšanje posledičnih bolečin z laserjem.Po trikratni obdelavi z laserjem so bolečine minile. Tudi vožnjodomov z avtobusom sem prenesla brez težav. Po tednu dnidoma so bolečine v manjši meri spet nastopile. Še dlje časa jebil boleč vsak najmanjši gib roke. V zdravstvu smo bili nekdajzelo slabo plačani. Nikomur ni padlo na pamet, da bi kdor kolištrajkal ali s petdesetim letom starosti prenehal dežurati. Vsizaposleni v zdravstvu, od najvišjega do najnižjega delavca, smose držali nenapisanega pravila, da smo bili med boleznijo takojpregledani in ustrezno zdravljeni. Tudi strokovno smo si pomagaliin večinoma smo bili prijatelji. V poznejših letih življenjaizbijajo različne zdravstvene težave. Sprva se je težko navaditina vlogo pacienta. V zadnjih petih letih sem kot upokojenkatrikrat doživela neprijetno in nekolegialno obdelavo mlajšihkolegov, ki so seveda vedeli, da sem bila nekoč tudi sama vnjihovih vrstah. Zato sta me ljubezniv sprejem in zdravljenjenezgode v Lovranu, kjer najprej niso niti vedeli, da sem bilazdravnica, neverjeto presenetili. Šele po letu dni se jim vsemjavno zahvaljujem, zlasti ortopedu dr. Veljku Santiču za pomočin več kot kolegialni sprejem.Revija ISIS - November 2010103

Kulturno-umetniško društvoKliničnega centra in Medicinske fakultetedr. Lojz KraigherInštitut za anatomijoInštitut za histologijo in embriologijoInštitut za patologijoInštitut za sodno medicinoMedicinske fakultete Univerze v Ljubljanivabijo na41. KONCERT ZDRAVNIKOVob XLI. MEMORIALNEM SESTANKUPROFESORJA JANEZA PLEČNIKAinob 70-letnici Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljanis podelitvijodiplome profesorja Janeza Plečnikainpriznanja profesorja Franceta Hribarjapetek, 3. decembra 2010, ob 19. uriDvorana Marjana Kozine (Velika dvorana), Slovenska filharmonija,Kongresni trg 10, LjubljanaSporedM. Držečnik: Votum HippocratisI. Florjanc: Hippocratis iusiurandumZdruženi zbori KUD-a KC in MF dr. Lojz KraigherMešani pevski zbor dr. Bogdan DerčZbor študentov medicine CORDomagoj Jugović, orgleJ. Mikula, priredil P. Kernjak: Rož, Podjuna, ZilaJanko Tominšek, harmonikaMešani pevski zbor dr. Bogdan DerčZborovodja: Venčeslav ZadravecD. Šostakovič:• Klavirski trio štev. 2 v e-molu op. 67• Allegretto• Zdravniška glasbena komorna skupina PROMEDICOMarko Zupan, violinaTina Gregorc, violončeloPavle Kornhauser, klavirJet: Are you gonna be my girl (priredba)Skupina MuzikoterapijaLucija Čemažar, 1. violinaAna Grahor, 2. violinaJernej Bernik, violaJan Štangelj, violončeloLovro Ašič, bobniE. Toselli: SerenataZ. Fibich: PoemA. Templeton:• Improvisation• Modal blues• In rhythm• (za klarinet in godala, priredba Franc Avsenek)Mitja Skočaj, klarinetLjubljanski zdravniški orkester Camerata medicaDirigent:Franc AvsenekP. Collins (arr. Mike Baron): SussudioD. Ellington (arr. Mike Tomaro): CaravanD. Ellington (arr. Sammy Nestico): Satin DollBig Band Medicinske fakulteteDirigent: Mitja DragoličSpored oblikoval Andraž Cerar.Koncertni del programa vodi Zvonka ZupaničSlavec.Vstop prost.104 Revija ISIS - November 2010

Zdravniki v prostem časuTiha pesem vode, sonca in kamenjaTomaž Rott, Korzika, September 2010Revija ISIS - November 2010105

Zdravniki v prostem časuJesenski umetniški plodoviv galeriji UKC LjubljanaMarko SlavecMed slikarji Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centrain Medicinske fakultete v Ljubljani (KUD KC MF) se številnizdravniki in drugi zdravstveni delavci že več kot tri desetletjasproščajo v umetnosti in tam iščejo navdih ne le za umetniškoustvarjanje, ampak predvsem za delo z bolniki, njihovimi svojci,s sodelavci, študenti medicine in z drugimi. Savudrijska kolonijaima najdaljšo tradicijo med slikarji KUD-a. Vseh 30 let slikarjiob koncu poletja nekaj dni preživijo v počitniškem domu Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana (UKCL) in tam nastaladela poklonijo bolnišnici. Na oktobrskem odprtju razstave sodela dihala morsko toplino, vedrino, spodbudo ter neobremenjenoživljenje prvobitne narave in okoliških domačij s prebivalci.Prav ta prijaznost izraza je tista, ki je pomembna za umetniškoopremo klinike. Kdo drug kot ravno bolnik potrebuje spodbudo?Zato je na prireditvi 12. oktobra 2010 predsednik Likovneskupine klinični psiholog doc. Tone Pačnik v lepem nagovorupojasnil opisana vsebinska izhodišča in upravi klične bolnišniceuradno predal slike. Vsak predstojnik kliničnega oddelka aliinštituta znotraj UKCL si lahko na razstavi izbere sliko in jovključi v interjer svojih prostorov. Cenjeni predstojniki, pridite inponesite žarke spodbude med svoje bolnike in sodelavce. Če letoszamudite to priložnost, pridite naslednje leto.V nagovoru je doc. Pačnik med drugim povedal, da so kolonijezanimiv način likovnega ustvarjanja, kjer v omejenem časunastajajo slike, prežete z energijo, ki jo takšno druženje sprošča.Savudrijska srečanja omogočajo sproščen pristop k ustvarjanjuin možnost likovne komunikacije med stilsko različnimiTrio Kranjc je s prepričljivo in umetniško dovršeno glasbeno interpretacijonavdušil zbrane (foto: Tomaž Rott)ustvarjalci. Rezultati so vidni prav v predstavljenih delih. Tokratnarazstava je v sozvočju s srečanjem likovnikov na VelikemLošinju, katerih dela so razstavljena v Mali galeriji. Doc. Pačnikmeni, da ta dela presegajo okvire ljubiteljskega slikarstva. S pridobljenimiizkušnjami na kolonijah slikarjem ni težko uresničevatiosnovnega poslanstva – deliti lepoto in svetlobo predvsem zbolniki UKCL.Med častne članice Likovne skupine KUD-a sta bili na oktobrskiprireditvi sprejeti nadarjeni zdravnici slikarki, pediatrinjaZora Lampreht Rijavec in internistka Danica Bem Gala. S slikarskimnavdihom in z delavnostjo sta ustvarili bogat umetniškiopus in ga predstavljali na številnih skupinskih pa tudi nekaterihsamostojnih razstavah.Razstave spremljajo bolnišnične uporabnike mesec dni, umetniškiprogram, ki pospremi njihova odprtja, pa je tisti, ki udeležencemprinese predvsem veselje. Vsak mesec KUD-ova predsednicaprof. Zvoka Zupanič Slavec pripelje med zbrane odlične umetnike,velikokrat glasbenike, ki z zvočnim esperantom zbranimpričarajo notranjo toplino, preženejo strah pred splošno znanobolnišnično sterilnostjo in jih dvignejo vsaj za nekaj časa, da zvečjim zaupanjem sodelujejo v procesu zdravljenja.Trio Kranjc bi blestel na vsakemzdravniškem srečanjuTokratni glasbeni nastop Tria Kranjc je bil fenomenalen. Skorajuro so igrali brez predaha in navduševali zbrane. Nekdo izmedzaposlenih je ob koncu prireditve rekel, da takoluštno v galeriji UKCL še ni bilo. Neki bolnik paje pripomnil, da ga dlani prav bolijo od hvaležnegaploskanja in da ve, da mu bo še nekaj časa lažje verjetiv uspešnost bolnišničnega zdravljenja. Kdo pravzapravso Trio Kranjc? Odlični instrumentalisti harmonikarRok Kranjec, violinist Andrej Eržen in kontrabasistter solopevec Igor Oražem. Ukvarjajo se z etnoizvedbamiglasbe najrazličnejših žanrov – od baroka in klasikedo slovenskih narodnih, evergrinov, popevk … Naneki način so podobni skupini Terra folk. V prvotnemsestavu sta brata Rok in Marko Kranjc igrala v redkikombinaciji violine in harmonike, pozneje so temudodali še kontrabas. Tako se je rodil Trio Kranjc, ki žedevet let intenzivno nastopa in širi svoj glasbeni repertoarna področju inštrumentalne in inštrumentalno-vokalneglasbe. Leta 2003 so posneli promocijskiCD z inštrumentalno glasbo. Nastopali so s številnimiznanimi imeni slovenske estrade (Alenka Godec,Nuška Drašček, Neisha, Terra folk, Jara raja, Matjaž106 Revija ISIS - November 2010

Zdravniki v prostem časuRobavs, Lara Jankovič, Boštjan Romih, Andrej Šifrer, TomažDomicelj, Jan Plestenjak ...). Igrali so tudi s skupino Folk ETC,katere vodja je ljubljanski patolog prof. Tone Cerar. Vsi člani somultiinštrumentalisti in podobne umetnike radi povabijo medse(www.triokranjc.si).Naj toliko veselja kot tokrat naslednji mesec prinese medzbrane tudi Godba ljubljanskih veteranov (16. 11.), v decembru(21.) pa mednarodni zborovski prvaki, Dekliški pevski zborGimnazije Kranj pod vodstvom Primoža Kerštanja z božičnimprogramom gospla. V galeriji Medicinske fakultete sočasnorazstavljata Ksenija Slavec in Jernej Markelj fotografske vtises poti po Mjanmaru. V novembru in decembru bodo v galerijiUKCL razstavljali KUD-ovi slikarji, med njimi zdravniki. 10.novembra bodo v Slovenski filharmoniji koncertirali študentiglasbeniki z ljubljanske medicinske fakultete, 3. decembra pa sebo v istih prostorih odigral 41. zdravniški koncert ob Plečnikovemmemorialu. Bogato kulturno življenje med zdravništvom inv zdravstvu na splošno.Fotografska razstava in potopisTurbostan – z avtomobilompo svileni potiKazahstan, Uzbekistan, Tadžikistan, KirgizijaKsenija Slavec, Domen Robek, Fotografije: Domen RobekV maju smo v avli Medicinske fakultete v Ljubljani postavilina ogled zanimivo razstavo fotografij, ki so nastale na ‚overland‘potovanju študenta 3. letnika medicine Domna Robka pocentralni Aziji. Na poti sta mu družbo delala še Manca Dolinarin Cene Kopač, oba ljubljanska študenta medicine. Razstavoin čudovito potopisno predavanje so poimenovali Turbostanin tako že v imenu združili avtomobil z vsemi državami, skozikatere so potovali. Domen nam je na izredno dobro obiskanempotopisnem predavanju živo pripovedoval, kako je videti, če seLadje, pozabljene v puščavi, na dnu Aralskega jezera, ki ga ni več. Uzbekistan.z avtomobilom odpraviš na dolgo pot izpred fakultete vse dotromeje med Kitajsko, Afganistanom in Tadžikistanom, visokov gorah Pamirja.Pot je Domna in ekipo vodila prek velikanske Ukrajine inRusije do Kazahstana, kjer so po sledeh starodavnih karavansvilene poti vstopili v svet Pravljic iz 1001 noči, v Uzbekistan.Šeherezadam pa, kot pravi Domen, v tistih krajih delajo družbosovjetski birokrati in policisti ter odlična hrana, ki je zanimivaRevija ISIS - November 2010107

Zdravniki v prostem časuZlat nasmeh. Uzbekistan.Mestna vrata v Buhari, Uzbekistan.mešanica ruske, azijske, turške in perzijske kuhinje. Ta ne skoparine z mesom ne z zelenjavo, še najmanj pa z začimbami.Celotna država, kot pravita Domnova sopotnika, je najbližjepravljici v resničnem življenju, predvsem po zaslugi izjemnodelovnih in prijaznih ljudi. Za tiste kraje sta nepozabna prijaznostin poštenost uzbeških policistov. Začelo se je že na meji,ko je carinik vsej odpravi na polomljeni rampi sredi puščaveiz srca zaželel dobrodošlico v njihovi državi. Ta pomoč pa sena meji ni končala, po svojih najboljših močeh so popotnikomtudi pozneje pomagali. Uzbeki so si že nekaj let po razpaduSovjetske zveze z lastnimi rokamiustvarili košček raja sredi trde puščave.Poletne temperature prek 50stopinj Celzija v senci so tam nekajobičajnega. Kljub temu, je povedalDomen, potovanje ni bilo prenaporno:»Povsod so stara krošnjatadrevesa, pod katerimi v miru piješčaj in ješ lubenice, ki jih tam nikoline zmanjka. Skoraj vsak mimoidočinosi kakšno pod roko. Tujcemse radi nasmihajo in jim prijaznomahajo. Umetnost življenja jena zelo visoki ravni. Uzbeki nisobogat narod, njihova umetnostiprebivanja je v domišljeni življenjskifilozofiji: znajo živeti s tem, karimajo, pridno delajo in vzdržujejopristne družinske in medčloveškeodnose.«Naši popotniki so iz Uzbekistanakrenili v divji Tadžikistan, kjerso od uzbeške pravljice ostalipredvsem policisti. Domen jepovedal: »Na meji sem moral hglavnemu cariniku, s katerim svanato ob čaju govorila o družinah,študiju in o drugem. Kmalu mi jerazložil, da je postopek prečkanjameje zelo zapleten in da bi mi on,ki je dober človek, rad pomagal.Prepričan je bil, da imamo kaj zanjega … V zamenjavo za mrzlopivo smo dobili velik pečat v potneliste ... Po tem so se vse zapornicena meji dvignile ... Prečkanje mejeje v tistih krajih vedno celodnevnadogodivščina, tudi če ubereš vsebližnjice.«V Tadžikistanu jih je pot vodilaprek Fanskih gora. Ceste so bilezelo slabe in so vodile med globokimisoteskami, jezeri čudovitihbarv, divjimi rekami in tudiskozi divje predore. Domen je povedal: »Peljali smo se skozipredor, ki še ni bil zgrajen in verjetno tudi nikoli ne bo. Cesta,ki je vodila prek 4.000 m visokega gorskega prelaza, je bila žedavno povsem uničena. Pred samim predorom je bila skorajmeter globoka luža, predor sam pa prav tako v groznem stanju:Skozenj je drla pol metra visoka voda, pod njo pa so se skrivalibetonski bloki in armaturne mreže, kar so avtomobilske gumeobčutile, voznikove oči pa niso mogle videti … Divjo vožnjo,polno nevarnosti, je odtehtal prečudovit pogled na visokogorski108 Revija ISIS - November 2010

Zdravniki v prostem časusvet na drugi strani predora …«Tak je bil začetek vzpona v Pamir,na streho sveta. Ceste so iz kilometrav kilometer postajale vse slabše,uporniki v gorah pa so razstrelilimost, prek katerega je peljala edinauporabna cesta v Pamir. Mladimpopotnikom, bodočim zdravnikom,ki bodo v življenju najverjetnejetudi morali iskati poti po brezpotjih,tako ni preostalo drugega, kotvoziti po edinem kolovozu celih600 km vzdolž Afganistanskemeje. Na poti so srečevali revnedomačine, ki pa so bili zelo prijazniin srčno dobri. Ko je Domenspraševal pastirja podobnih let,kako živijo pozimi pri 50 stopinjahCelzija pod ničlo, je ta preprostoodgovoril, da ne živijo, ampakdeset mesecev letno trpijo, ter sekislo nasmehnil. Situacija v Tadžikistanuse od razpada SovjetskeVečerja v dolini reke Panč na afganistansko-tadžiški meji.zveze iz leta v leto slabša, saj ni večšol, zdravnikov, premoga, ceste sepodirajo, ni dejansko ničesar, razentistega, kar daje narava. Povprečnaplača hribovskih prebivalcevznaša okoli 10 evrov mesečno. Aživljenje gre naprej in prebivalci nerazmišljajo o nerešljivih situacijahter so dobri in prijazni, kar jihohranja človeško dostojanstvenesredi ničesar. Za popotnika najdejone le prijazen nasmeh, ampak jihcelo pogostijo. Policist pa je odnaših medicincev celo zahteval, davsi v avtomobilu odpnejo varnostnepasove, ker so po njegovemprepričanju škodljivi in te lahko obnesreči celo poškodujejo.Ko je nekdo po predavanju izavditorija popotnike povprašal, kajse jim je v Pamirju najbolj vtisnilov spomin, so povedali: »Nikoli Jezero Jašik Kul v Pamirju.ne bomo pozabili vtisa, ki so gapustile gore … Cesta je vodila vsePozabljeni so: mraz, veter, vsi napori ... Ni besed, ki bi opisalevišje in višje. Užitek v vožnji po brezpotjih na skoraj 5.000 m pamirsko kraljestvo nad oblaki v vsej njegovi lepoti. Na koncu,nadmorske višine, obkroženi z veličastnimi sedemtisočaki, ki so ko misliš, da si videl že vse, te pričaka še slano jezero, nastalonam pobrali še zadnjo sapo, je nepopisen … Pamir je brezkončnoin brezčasno lep, vreden težkih naporov in divje vožnje. metrov pred kitajsko mejo, v čudoviti turkizni barvi, tako lepi,s padcem meteorja, ki se blešči pod Pik Leninom, le nekajKo ga ugledaš, ga želiš videti znova in znova. Ob prečudovitih da pozneje fotografijam nihče ne verjame.«pogledih sta v trenutku pozabljena nizki zračni tlak 550 Mb inIz Tadžikistana so se popotniki, »lažji« za nekaj podarjenekuhanje pri tako nizki temperaturi, ki je misija nemogoče …Revija ISIS - November 2010109

Zdravniki v prostem časuMošeja Čorminor v uzbekistanski Buhari.polente carinikom na meji s Kirgizijo, spustili na zelene pašnikete dežele. Carinikom so se odkupili s polento, za katero so timislili, da je nekaj imenitnega. Meja je bila improvizirana v starikamionski cisterni na 4300 m nadmorske višine. Cariniki so joza silo usposobili, da se je upirala mrazu in sneženju. V Kirgizijidivje gore zamenja mehka travnata preproga, ki pokriva to »Švicocentralne Azije«. Tu in tam sredi zelenja popotnikom naprotiprijaha jezdec z velikanskim belim klobukom. Tamkajšnji prebivalciše vedno živijo v jurtah, velikih nomadskih šotorih. Domačiniv njih gostom postrežejo z ariagom ali s kumisom, rahloalkoholno pijačo, ki jo pije staro in mlado, zraven pa dodajokošček kruha in sveže stepeno smetano iz konjskega mleka.Ker se je jesen hitro bližala, so se popotniki iz visokih pašnikovspustili na pregrete ravnine kazaških step. Čakali so jih tisočikilometrov suhih pašnikov, slabega asfalta in žejnih policistov.Policiste so nagajivo spraševali, ali vedo, kje bi našli Borata, pajim ti pri najboljši volji niso znali odgovoriti ... Avtomobil jepočasi lezel čez neskončne sipine, po dnu nekoč za tri Slovenijevelikega Aralskega jezera, ki je zaradi pretiranega namakanjabombažnih polj v Sovjetski zvezi v nekaj desetletjih skoraj presahnilo.V bližini jezera naj bi bilo še vedno zakopanih 200 tonantraksovih spor in nebroj drugih izumov sovjetskega Biopreparata,saj je bila na otoku v jezeru nekdaj tovarna biološkegaorožja … Sredi zdaj povsem peščenega morja nemo počivajozarjavele ladje, ki jih bo pogoltnil čas … Domen je povedal:»Znašli smo se sami sredi peska, stara sovjetska ‚specialka‘,kompas, ravnilo in svinčnik pa so bili naša edina navigacija,ki nas je pripeljala 400 km prek puščave v mesto Aralsk. Nanekdanje mesto so spominjale le porušene stavbe in zarjaveleribiške ladje. Naokrog so se prosto pasle le kamele ...«Naslednjih 1.500 km prek stepeje bil za medicinske popotnikenajtrši oreh: luknje na cesti so bileponekod večje od avtomobila, podeževju se je vse spreminjalo vblato, pa vendar so se po tednuneprekinjene vožnje prebili doreke Ural in prek nje v Evropo. Nahitro so se okopali še v oktobrskemČrnem morju, prevozili čudovitiKrim in prišli skoraj točno na prvajesenska predavanja.Ob vsej popotni avanturi se gotovosprašujemo, kako je avtomobilprestal takšno pot. Domen, vodjaodprave in zagreti fotograf, je tudikonstruktor tega nenavadnegaavtomobila. Kadar Domen ni zaknjigami ali na fakulteti, ga najdemopod avtomobilom. Da pa ni leinventivni avtomehanik in medicinec,se lahko prepričate tudi nafotografski razstavi s Turbostana, kise bo iz galerije Medicinske fakultetejeseni preselila v razstavišče UKC Ljubljana. Kulturno -umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultetev Ljubljani je ponosno na svoje drzne popotnike in fotografskonadarjene ustvarjalce.Za konec ali namesto njega še to: overland potovanja, kot sepotovanju takih razsežnosti reče, so poseben način potovanja zavtomobilom, ki zahteva veliko priprav, odrekanja, prevoženihkilometrov čez drn in strn in so doživetja za ljudi, ki tako kotDomen resnično uživajo v vožnji sami in vsem, kar srečujejo nanjej. Pot pa ni ena sama, vsak ima lahko svojo in vsaka lahkovodi v pravo smer, kot je zapisal Nejc Zaplotnik:Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.110 Revija ISIS - November 2010

Deskriptivno ali kavzalno?Preblisk spomina namojega učitelja AOŽMarjan KordašNa septembrski seji uredniškega odbora smo obravnavalizadnjo številko naše revije (Isis, avgust–september 2010). Kosem prišel na vrsto, sem iz zapisa o prof. Pavlu Lunačku naglas prebral ta odlomek:“... Ustanavljali so se novi inštituti in velikokrat so nastopili takšniproblemi, da so nekateri učitelji obupavali. Tako je ob nekipriložnosti doc. Andrej Župančič želel odstopiti ...”Nato sem pripomnil, da se mi zdi sporočilo ali nerazumljivo alipa avtorica iz pietete do pokojnih učiteljev ni hotela zapisativsega, kar se je zgodilo. Zato sem dogajanje leta 1953 opisal inopozoril na vrzeli med meni znanimi dejstvi.Naročeno mi je bilo, naj isto, kar sem povedal, reproduciramavtorici zapisa o prof. Lunačku.Torej sem se lotil zapisa z namenom, da ga pošljem po elektronskipošti. A sem kmalu dognal, da je to narobe. Da jebolj prav najprej takratno dogajanje opisati tako, kot sem gaspremljal – bolj ali manj kot bližnji, pa vendar ne kot neposredniudeleženec, kot študent v 3. letniku medicine. To je bil zanekatere moje kolege zelo težek preskus. Za nekatere takratneučitelje na Medicinski fakulteti v Ljubljani (MF LJ) pa preskuso avtonomiji učitelja in konceptu ne le njegovega pouka, ampako pouku na MF LJ sploh.Se pravi, odločil sem se za zapis po spominu. Vanj sem vključilopazovanja in pričevanja nekaterih takratnih kolegov. Sevedatudi drobce, ki mi jih je občasno “spustil” prof. Župančič, na srečotako, da sem lahko sestavil približno zaporedje dogodkov. Zaporedje,ki se je končalo v političnem vrhu takratne LR Slovenije.Upam, da bo zanimivo ali vsaj informativno branje. Z dodatkom,ki utegne biti izziv za premislek.Če se bo na tem temelju kakemu zgodovinarju zdelo vrednozadevo raziskati, se bo moral lotiti arhivov, verjetno tudi arhivatakratne partijske organizacije na MF LJ. Mogoče bo ta raziskovalectako ugotovil tudi druge reči, npr. razkril dogajanja v Kliničnemcentru, ko je bil pozimi 1979/1980 hospitalizran Tito. Zelosi želim svoje vedenje o njegovi bolezni in obdukciji – o katerisem obljubil molčečnost – primerjati z zgodovinskimi dejstvi.Dogajanje, zaradi katerega se je Župančič (takrat docent) hudosprl z Lunačkom (takrat profesorjem in dekanom MF), je nujnopostaviti v takratni čas oz. politični okvir: vrhunec informbirojevskegaspopada med Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo invzhodnim blokom sploh. V tej luči si je partijska organizacija naMF LJ prizadevala zatreti ali vsaj bistveno omiliti stavko zaradit. i. selekcijskih kolokvijev v začetku leta 1952.ZavodnikSelekcijski kolokviji so bili kar huda reč. Začeli so se že v š.l. 1949/1950. Za tiste, ki s(m)o se vpisali jeseni 1950 (š. l.1950/1951), je selekcija potekala v dveh stopnjah:• Vpisanih v 1. semester: 302. (1)• Vpisanih v 2. semester: 180 (po kolokvijih iz anatomije,fizike, kemije, biologije).• Vpisanih v 3. semester: 80 (po izpitih iz fizike, kemije, biologijev 1. letniku).Od tistih, ki s(m)o se vpisali jeseni 1950, je bilo manj kot 1/3srečnežev, ki s(m)o se jeseni 1951 znašli v 2. letniku.Očitno je to dejstvo vplivalo na zanamce, na tiste, ki so se vpisalijeseni 1951 (š. l. 1951/52). In ker se je selekcija začela enako(kruto), je v 1. letniku izbruhnila stavka, ki je nato “okužila” – ale za nekaj ur – tudi 2. letnik. (2) Nekaj se je šušljalo tudi ostavki v 3. letniku, ki pa je bila uperjena menda izključno protidoc. Župančiču zaradi njegovih ostrih zahtev pri opravljanjuseminarjev iz patološke fiziologije.Stavka v 3. in 2. letniku se je za študente končala brez posledic.Stavka v 1. letniku se je končala tako, da so organizatorje – večinomaso to menda bili t. i. vojaški štipendisti – izključili iz MFLJ. Vendar je disciplinski postopek potekal še nekaj let; ni miznano, kako se je končal.O Župančiču in patološki fiziologiji je v tistem času medštudenti krožilo veliko zgodb – da je npr. samovoljen, hudoben,neusmiljen itn. Da se to najbolje in najbolj pokaže pri seminarjih.Po trije študentje morajo pripraviti en seminar v semestru(dva seminarja v letniku). Po javni obravnavi seminarja predkolegi iz letnika je bilo obvezno oddati ustrezen tipkopis.Kmalu se mi je posvetilo, da je namen seminarja pravzapravpreprost: predstaviti svoj pogled na obravnavano tematiko –kljub protislovjem v literaturi.Seminar sem pripravljal z dvema kolegoma oz. s sošolcema šeiz gimnazije. Prvega, Delovanje pospeška na človekov organizem,smo “odpravili” 20. 11. 1952. Ker nam je zmanjkalo časa, vrhtega pa se nikakor nismo mogli dokopati do pisalnega stroja,smo se na seminarju pojavili brez ene same zapisane vrstice besedila.Za predstavitev seminarja sem bil določen jaz, torej semgovoril na pamet. Naš seminar sem po spominu na roko napisalšele čez nekaj tednov in ga oddal našemu mentorju, (takrat)asistentu Pavlinu.Pri drugem seminarju je bil naš mentor sam Župančič. Vsakobisk – za navodila – pri njem se je končal natančno nasprotno,Revija ISIS - November 2010111

Zavodnikkot smo pričakovali: namesto da bi z našim obiskom natančnejeopredelili meje in obseg seminarja, se je obseg povečal in mejebolj razblinile. Ko nam je končno naložil, naj na kolegicah inkolegih letnika naredimo test za ortostatsko hipotenzijo, mi jebilo dovolj. (3) Sotrpinoma sem rekel, da smo vse bolj podobnidetektivu Brettschneiderju, ki bi moral ugotoviti, ali se Švejk,rejec psov, ukvarja s subverzivno dejavnostjo. Brettschneiderje torej obiskoval Švejka in vsakokrat kupil psa – a nikoli niugotovil, ali se Švejk ukvarja s subverzivno dejavnostjo. Zatosmo nehali obiskovati Župančiča, seminar Cirkulatorni slabičinaredili po svoje, ga natipkali in spet “odpravili” 26. 3. 1953. (4)Zagovor seminarjev, ki jih je vodil Župančič, ni bila šala.Sicer ni zahteval ničesar nemogočega, a delo je bilo resno. Inzaradi svojega izjemno širokega znanja je preverjal vse temeljepatološke fiziologije, od fiziologije pa vse do fizike. Dopustilni prav nobenega nakladanja; napačna beseda, zapisana aliizrečena enkrat samkrat, se je skoraj vedno izkazala kot dokončnonepopravljiva napaka. Se pravi, namesto deskriptivnega jedosledno zahteval kavzalni pristop. In pri razlagi mehanizmovje preganjal odgovor “... zato, da ...” (odgovor glede na namen)ter pričakoval odgovor “... zato, ker...” (odgovor glede na vzrokin mehanizem).Moja prva izkušnja, da velja vsako besedo skrbno pretehtati ...Tako je spomladi 1953 eni skupini mojih kolegov pri seminarjuspodletelo. Ob koncu študijskega leta jim je Župančič odklonilfrekvenčni podpis. Katastrofa za prizadete; de facto prepoved nadaljevanjaštudija na MF LJ. Vsi v letniku smo bili ogorčeni nadŽupančičevo krutostjo. A odločili smo se, da poskusimo zlepa.Napisali smo vljudno pismo in tovariša profesorja lepo poprosiliza frekvenčni podpis prizadetim. Pod to pismo smo se vsi podpisali,ga pred predavanjem razgrnjenega nastavili na kateder innapeto čakali, kaj bo.Župančič je pismo prebral takoj, ko je prišel do katedra. Potemga je vzel v roke, nas pogledal in povedal tole:„Kolegi, napisali ste prijazno pismo in lepo je, da ste se vsi podpisali.Če bi bil jaz v vaši koži, bi se tudi podpisal.Jaz vas pa zdaj vprašam, kaj bi si vi mislili o meni, če bi temkolegom dal frekvenčni podpis zdaj, potem ko ste me zanj lepoprosili? In kaj naj bi storil, če me ne bi lepo prosili? Naj bo mojapresoja odvisna od tega, ali me kdo lepo prosi za ugodno odločitev?Mar ne vidite, da v vaši prošnji ni prav nobenega argumentaza spremembo moje odločitve?”Ne vem, kako dolgo je molčal, potem ko je nehal govoriti. Njegovebesede so obvisele v zraku in zdi se mi, da je tako kot menizaprlo sapo vsakomur v avditoriju. (5)Župančičeva poteza, da odkloni frekvenčni podpis ter onemogočinadaljevanje študija skupini študentov, je bila še za tisti,sicer zelo oster čas nekaj nezaslišanega. Kmalu se je začelogovoriti, da je Župančič za utemeljitev svojega ukrepa za študentskičasopis Tribuna napisal članek, kakšen mora biti poukna medicini.Nadaljevanje zakulisnega dogajanja na MF LJ mi je opisalmoj kolega B. L., dekanov nečak. Da je ob Župančičevi potezidekan menda podivjal, izjavil da “... ta mulc pa me že ne bozajebaval...”, vzel indekse prizadetih kolegov in se podpisal tja,kamor se ni hotel podpisati Župančič.Ta dekanov poseg v avtonomijo učitelja se je končal tako, da jeŽupančič odstopil kot učitelj. V podporo njegovemu stališču jeodstopilo še nekaj učiteljev. Menda doc. Stucin, prof. Brecelj inprof. Milčinski. Se pravi, MF LJ se je poleti 1953 znašel predstrokovnim razsulom. Moj kolega M. P., ki je že takrat kardobro poznal dogajanja na MF LJ, mi je zadevo duhovito opisaltakole: “... no, zdaj pa moramo le še počakati in videti, kako boSveta Partija uredila zadevo ...”.Kako je Sveta Partija zadevo uredila, mi je povedal kar prof.Župančič sam, seveda že kot upokojenec. Nekega dne (žal se ne112 Revija ISIS - November 2010

Zavodnikspomnim, kdaj je to bilo) se je kar na lepem pojavil v mojem laboratoriju.Najprej je preveril leto dogodka in mojo zanesljivostkot priča. In me končno zaprosil, naj mu v Narodni in univerzitetniknjižnici poiščem tisti članek, ki ga je pred veliko letinapisal za časopis Tribuna. Seveda sem ga hitro našel, priskrbelfotokopijo in jo oddal prof. Župančiču. Bil je neizmerno veselin verjetno je iz hvaležnosti prelomil svojo običajno molčečnost.Povedal mi je, kako se je zanj zadeva končala:Takratni minister za notranje zadeve Boris Kraigher (!) jeŽupančiča (!) povabil na pogovor. In v pogovoru se je minister vceloti strinjal s stališči in z zahtevami prof. Župančiča – razenz Župančičevo končno odločitvijo, da skupini študentov odklonifrekvenčni podpis.Sveta Partija je bila torej prek svojega policijskega vrha pri gašenjupožara na MF LJ uspešna – tako kot v tistih časih vednoin povsod. Vsaj formalno. A pri prof. Župančiču je verjetno tleloše dolgo. Namreč, kmalu po tem, ko sem leta 1959 začel svojopot pri prof. Župančiču, sem v pisarni inštituta našel njegov dopisMedicinski fakulteti v Sarajevu. Menim, da sem ga razumelprav: kot prošnjo za učiteljsko mesto na tej fakulteti.Na srečo je ni uresničil.Kolikor lahko presodim, so bili takratni selekcijski kolokviji v1. letniku nepravični in nepotrebno kruti. Vendar se nihče nispotaknil nad dejstvom, da sta bili iz študija medicine navadnoizločeni več kot 2/3 novincev. Očitno zato, ker se je to izvajalona zahtevo politike.Kolikor lahko presodim, so bile takratne Župančičeve študijskezahteve v načelu v celoti skladne s pogoji in z zahtevami,ki jih dandanes zahteva in ponuja visokošolska didaktika; kiprek kavzalnega načina razmišljanja spodbuja posameznikovoodgovornost.Ker ne poznam nadrobnosti, ne morem presoditi, ali je bila Župančičevaodločitev glede frekvenčnega podpisa pravična ali nepravična;pedagoška ali nepedagoška; pametna ali nespametna.A bila je avtonomna. In prav zato se je ob njo očitno spotaknilne le MF LJ, ampak tudi takratna politika oz. Sveta Partija. Pačeprav ni šlo – kot pri selekcijskih kolokvijih – za 200, ampak leza “nekaj” študentov.Moja teorija je, da se je takrat, leta 1953, pouk na MF LJzačel preusmerjati od kavzalnega pristopa k deskriptivnemu.Namesto povečane intenzivnosti pouka se je v naslednjih letihneizmerno povečala njegova ekstenzivnost, ki – še dandanes!– od študenta ne zahteva razumevanja mehanizmov, ampakzapomnjevanje dejstev; ki ne spodbuja odgovornosti študenta,ampak njegov oportunizem; ki si med študijem ne prizadeva zapoglabljanje znanja, ampak za čim boljšo oceno pri izpitih, zakatero so dopustni barantanje ter pravniške zvijače.In popolnoma je pozabljeno Župančičevo mnenje, da zdravnikani mogoče vzgajati in vzgojiti s predavanji, ampak le z zgledom.Čeprav sem penzionist že od leta 1999, še vedno vsako letovodim po eno izbirno vajo iz patološke fiziologije. In vsakoleto opazujem poglabljanje vsesplošne permisivnosti, da študijmedicine ne sme biti naporen, ampak udoben. Brezbrižnost doskoraj kriminalne nevednosti ima včasih takšne razsežnosti, dabi jo utegnil razrešiti le takšen ukrep, kot ga je uporabil Župančičleta 1953.In končno: če mi med vajami uspe pogovor o pojmu odgovornost,se izkaže, da skoraj noben študent ne ve, kaj je to.Razumljivo: po mojem védenju na MF LJ ni nobenega programa,ki bi (vsakemu!) študentu medicine omogočil razvojnjegove odgovornosti.Moja rekonstrukcija dogodkov leta 1953 in zgodba o SvetiPartiji sta verjetno resnični.Za svoje teorije in mnenja pa seveda nimam dokazov. O svojihstališčih o pouku na MF LJ sem sicer veliko (preveč?) pisal, atudi nimam dokaza, da so pravilna in relevantna.Vse, kar sem o pouku zapisal zgoraj, je v bistvu le ponavljanje,glas vpijočega v puščavi (prim. ISIS 2007; 16: 48–50). Zelo bibil vesel, če bi bila na voljo raziskava, ki bi dokazala, da je mojemnenje (stališče) napačno.Sledim namreč le tistemu, kar mi je nekoč rekel prof. Župančič:“Človek mora imeti mnenje (stališče), pa čeprav je mogočemnenje napačno. Namreč, najhuje je, če človek mnenja nima.”(1) To številko sem prepisal iz izvirnega seznama vpisanih.Preostali dve številki pa sta približni.(2) Kako sem takrat “stavkal” jaz, glejte SISI, 1. april 2010.(3) Kako je ta test potekal, seveda v stari predavalnici (baraki)Inštituta za patologijo ter ob mizi za obdukcijo, pa bom mogočeopisal za prihodnjo izdajo priloge SISI.(4) Ko sem leta 1959 začel delati pri prof. Župančiču, semv inštitutskem arhivu poiskal oba seminarja, ju ukradel inshranil doma.(5) Odtlej je bil zame Župančič osebnost. Arbiter, ki mu nisemnikoli ugovarjal. Ker pa sem enako trmast, sem se mu sevedauprl. Ko je bilo drugič, leta 1973, je bilo dokončno in odšelsem svojo pot. A do svojega Učitelja sem vedno, vedno, vednoohranil globoko spoštovanje. Mu to poskušal vedno znova kazati.Očitam pa si, da mu tega nisem mogel ali nisem znal tudipovedati niti takrat, ko sem ga tik pred njegovo smrtjo obiskalzadnjič.Revija ISIS - November 2010113

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8500 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and Professional Supervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.114 Revija ISIS - November 2010