ij - POWERLAB - Univerza v Mariboru
ij - POWERLAB - Univerza v Mariboru
ij - POWERLAB - Univerza v Mariboru
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Obratovanje elektroenergetskih omrež<strong>ij</strong> - stabilnost stran 17δ2( P P )= ∫ − ⋅dδ(48)A2elc mδ1Obe površini A 1 in A 2 sta enaki. Odklopni kot δ od (to je največja dopustna vrednost kotaδ 1 ) dobimo tako, da postavimo δ 2 = δ 3 , kot δ 1 = δ od pa izračunamo iz pogojaδ3m⋅( δod− δ0 ) = ( Pelc −Pm) ⋅dδ1P∫ δ (49)Če pa bi želeli določiti tudi odklopnemu kotu δ od pripadajoči odklopni čas t od ,moramo razrešiti nihajno enačbo in iz dobljene odvisnosti δ(t) odčitati δ odpripadajoči čas t od .1.3.4 Določitev nihajne krivuljeGrafično predstavljeno odvisnost δ(t), ki predstavlja rešitev nihajne enačbe za danerobne pogoje (podano velikost P m , obliko motnje itd.), poznamo v stabilnostnihproblemih pod imenom nihajna krivulja. Kriter<strong>ij</strong> enakih površin nam je omogočildoločitev velikosti odklopnega kota δ od , še bolj kot ta pa nas zanima velikostpripadajočega odklopnega časa t od . Stikala morajo kratek stik odklopiti pred potekomtega časa. Nihajna krivulja nam preko znane vrednosti δ od omogoča določitev tega zanastavitev stikal tako pomembnega časa t od .Čeprav je mogoče določiti odklopni čas tudi z ročnim računanjem, so vendar postopkinumerične integrac<strong>ij</strong>e z uporabo digitalnih računalnikov naravnost predestinirani zarazreševanje teh problemov. Mi bomo to numerično integrac<strong>ij</strong>o nihajne enačbe prikazalipo Eulerjevi metodi, čeprav bi bila ravno metoda Runge-Kutta dosti bolj natančna inmanj občutljiva za velikost časovnega intervala t. Za Eulerjevo metodo morajo bitiizbrani časovni intervali dovolj majhni (0,05 s ali manj).Uporabo Eulerjeve metode bomo prikazali na izračunu nihajne krivulje za generator, k<strong>ij</strong>e priključen na neskončno zbiralko po sliki 10. Nenadna motnja naj je znižala prenosnomoč P el (velikost X z je porasla). Pri izračunih predpostavljamo, da sta pospeševalna močP p in s tem tudi kotni pospešek α konstantna od sredine prejšnjega do sredinenaslednjega intervala. V vsakem intervalu pa računamo s srednjo vrednostjo kotnehitrosti ω.Postopek izračuna opravimo po naslednjem vrstnem redu:a) Izračunamo pospeševalno moč P p ob nastanku motnje( )EU ⋅ ⋅ sinδ+ 0Pp( + 0) = Pm − Pel( + 0)= Pm− (50)Xb) Iz nihajne enačbeP p2d δ=Γ⋅ =Γ⋅ α(51)2dtizračunamo sedaj začetni kotni pospešek