ij - POWERLAB - Univerza v Mariboru

Obratovanje elektroenergetskih omrežij - stabilnost stran 18( 0)α + =P p( + 0)Γ(52)c) Sprememba kotne hitrosti v polovici prvega intervala je∆t∆ ω1 = α( + 0)⋅ (53)2Sedaj smemo v prvem intervalu računati s povprečno kotno hitrostjoω = ω +∆ω (54)1 0 1d) Sprememba kota moči v prvem časovnem intervalu je enaka∆ δ = ⋅∆ (55)1ω1 tin velikost kota moči po prvem intervalu∆ δ = δ +∆δ (56)1 0 1Izračunano vrednost δ 1 sedaj uporabimo za izračun pospeševalne moči P p (1) vnaslednjem intervalu. Vrednosti enačb (50) do (56) se v drugem intervalu spremeni le vtoliko, da moramo za spremembo kotne hitrosti od tu dalje uporabiti velikost celotnegačasovnega intervala in ne le polovičko. Splošno bi v nekem k-tem intervalu računali poenačbah( k )EU ⋅ ⋅sinδ−1Pp( k− 1)= Pm− (57)X( k 1)Pp−ωkωk− 1= + ⋅∆tΓ(58)δ = δ + ω ⋅∆ (59)k k−1ktOpisani računski postopek nas direktno sili v računalniško določitev nihajne krivulje.Tu lahko vzamemo časovni interval ∆t dovolj majhen, poleg tega pa odvisnost δ(t)lahko podamo tabelarično (izpis) ali grafično.Sedaj pa si še oglejmo diagram poteka za računalniški izračun nihajne krivulje pometodi korak po korak.