September - Planinski Vestnik

Bivak I v Veliki DniniFoto Jaka CopZamisel, da bi enojko postavili nekje v Veliki Dnini, sem zaupal svojemu dobremutovarišu pokojnemu Matevžu Frelihu. Od takrat je bila to najina edina, velika skrb.Bili smo brez denarja, pa se je z dobro voljo vse uredilo. Nekateri so darovali material,nekaj denarja pa smo naprosjačili. Ves macesnov les že na mero odrezan inpripravljen za sestavo je podarila Gizela Dernič iz Mojstrane, pocinkano pločevinoprof. Evgen Lovšin in dr. Stane Tominšek, malo železja in žebljev smo udarniškopritihotapili iz Železarne, slamo za slamjace smo dobili v Kranjski gori. Kupili smosamo strešno lepenko in slamnjače, odeje pa je podaril tovariš Kristan iz Zapuž. Tudiprevoz po železnici in dalje v Krnico je bil brezplačen, vsa mizarska dela so bilaopravljena na žagi pok. Andreja Čufarja na Jesenicah. Brezplačen prevoz od žagedo postaje pa sva opravila z Matevžem na biciklih.Prišle so prve težave. Na seji Skale sva govorila o najini nameri in takratni predsednikpok. Miha čop je odločno nasprotoval, češ, nimamo denarja. Pa sem mu dejal:»Dragi Miha, ne potrebujemo denarja, bivak je že napravljen in pripravljen za prenos.«Miha je kapituliral in zagodrnjal: »No, če že hočeta, pa ga imejta.« Potem seje razvedelo, kaj ti smrkavi skalaši nameravajo. Prišlo je tudi na uho Vertlu Hanzu, kije bil lovec najemnika lova Avgusta Praprotnika. Slednji se je pritožil pri škofu dr.Rožmanu z grožnjo, da bo lov odpovedal ali pa plačal manjšo najemnino, češ da bolovišče zaradi bivaka znatno manj vredno. Lovišče je bilo namreč last verskega sklada.Sedaj je zastavil učeno besedo pri dr. Rožmanu naš jezični dohtar Miha Potočnik, ki535 je škofa prepričal, da divjad ni motena, če planinci prenočujejo v zaprtem bivaku, pač