September - Planinski Vestnik

Bivak II na Jezeru, v ozadju Spodnji Rokav Foto Jaka Coppa, če planinci prenočujejo na prostem in vso noč netijo ogenj. Skof je to razumel indovolil postaviti bivak v tem lovišču s pogojem, da ključ bivaka dobi Praprotnikovlovec Hanza, če tudi v bivaku nikoli ni bil (mi smo imeli drugačen ključ). Led je bilprebit, šlo je za res. Treba je bilo izbrati dokončno lokacijo. Neko nedeljo smo šlina komisijski ogled: Joža Cop, dr. Miha Potočnik, Miha Cop, Matevž Frelih, BorisŠega, Tone Berlot in jaz. Ko smo prispeli nekako nad polovico Velike Dnine, smo sepri Veliki Skali ustavili in razgledovali. Joža je pokazal s prstom proti previsu VisokePonce in dejal: »Tamle, če bo prav.« šla sta z Matevžem na naznačen kraj čezkamniti plaz po ozki polici do kratkega razčlenjenega kamina, ki se konča na širokipolici poraščeni z rušjem. Poklicala sta me, naj si prostor še sam ogledam. Kar na očisem premeril, kako velik bo lahko bivak in koliko rušja bo treba posekati. Pot smonadaljevali po snežišču navzgor do grape, ki drži na raz med Veliko Ponco in Oltarjemdo vrha Oltarja, od tu po zasneženi grapi do Grunta na Jezeru. Napravili smo še skokdo vrha Šplevte, kjer je s travo poraščena planotica. Miha Cop je bil nad lepoto krajatako navdušen, da je dejal: »Prihodnje leto na tem kraju postavimo drugi, večji bivak.«In res smo ga, le nekoliko nižje, tokrat s pomočjo ljubljanskih skalašev. Gradnja jetrajala tri dni. Ko smo se po končanem delu vračali v Vrata, je bil Matevž takorazigran, da je poskakoval in prepeval: »Ljubo doma, kdor ga ima, mi mamo dva!«Sledili so še bivaki številka III Za Akom leta 1946, bivak IV pod Dolkovo špico leta1948. Četrti bivak je bil lahke konstrukcije - iz lesonitnih plošč in slabo zasidran, daga je močnejši vihar odtrgal s temeljev in ga odnesel 80 m daleč. Na istem mestusmo postavili I. 1949 enakega, močnejšega in težjega, ki še sedaj kljubuje vsem vremenskimneprilikam. To delo je v celoti vodil tov. Janez Krušič, kakor tudi deloZavetišča železarjev na Zadnjem Voglu, ki je že kar planinska kočica.Kako smo postavljali enojko? V nedeljo po lokacijskem ogledu smo posekali nekajrušja, splanirali prostor ter postavili in zasidrali temeljni okvir. Naslednjo soboto smoz vprego prepeljali vse dele bivaka v Krnico in še isto popoldne tovorili svežnje desk,lokov in drugo do stene in se vrnili v Krnico prenočevat. V nedeljo zarana smo že bilina gradbišču in pomagali Smoleju pri sestavi bivaka. Okoli poldneva je bil bivaksestavljen, manjkala je le še zunanja izolacija. Kot naročena sta tedaj prisopihala 536