September - Planinski Vestnik

PLANINSKA ORGANIZACIJAIN SREDNJEROČNI PROGRAMZA DRUŽBENI RAZVOJ SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJEDIPL. ING. TOMAŽ BANOVECodobno družbeno planiranje v novih razmerah in v letu, ko smo pred izdelavo programov,postavlja tudi planince pred nalogo, da se vključimo v programiranje inplaniranje. Metodologija planiran|a je v ekonomskem, prostorskem in socialnem pomenudeloma že razvita, še vedno pa smo v določenih stiskah s podatki, ki nam priplaniranju pomagajo.Podatki zaradi nekih tradicionalnih prijemov in dosedaj razvitih metodologij se lažjepripravijo za združeno delo. Razvoj planiranja po prostorskem ali socialnem področ|utudi ni brez izkušenj. Na področju družbenega standarda in splošne porabe, kamordeloma uvrščamo tudi društva in prizadevanja občanov-delavcev v združenem deluza posebno obliko njihovega interesnega delovanja, pa imamo le malo dobrih planerskihizkušenj.Tudi telesno kulturna skupnost Slovenije in temeljne telesnokulturne organizacije inskupnosti so pred podobno nalogo.Tako je le težko direktno vrednotiti učinke nekaterih prizadevanj na športno rekreacijskempodročju, v katerega se uvrščamo tudi planinci. Informacije in podatki, ki jinimamo zbrane, so običajno slabi ali nepopolni. Tako imamo - za primer - v marcuizdelano publikacijo Zavoda SRS za statistiko št. 2/75, v tabeli 7-3 (aktivni člani pošportnih panogah) - na strani 2 za leto 1973 preštete tudi planince v Sloveniji.Tam beremo, da nas je bilo leta 1973: 43138, od tega 15 710 žensk, aktivnih 33 529(žensk 12 372). Prešteti so tudi funkcionarji, ki jih je 1218, strokovno osebje 87 in drugihca. 7514, alpinizem naj bi imel v tem letu skupaj 128 plezalcev. Podobna je situacijav drugih tabelah.Planinci sami znamo prešteti svoje članstvo in smo za leto 1973 ugotovili preko80 000 članov. Kje je nastala napaka? Verjetno ni bila v statistični metodologiji, marvečv tem, da društva niso pravilno napisala svojih statističnih poročil ali jih sploh nisooddala.Primer navajamo, da bi le razumeli, kako težko je dobiti dobre ali razumeti obstoječeinformacije. Nanje moramo nasloniti svoje planiranje in predvidevanja.Situacija postane še težja, ker se zelo težko vrednotijo pozitivni učinki planinstva alidrugih športnorekreacijsKih dejavnosti na nacionalni donodek, na rast produktivnostiali na splošno kondicijo aktivnega članstva planinske organizacije. Za planiranjevelja:1. Dobro je imeti solidne in manj številne podatke, na katere naslanjamo prizadevanjain predvidevanja.Tudi na planinskem področju, čeprav smo med najbolj urejenimi organizacijami, botreba doseči boljše in natančnejše statistike.2. Metodologije planiranja si ni treba nanovo izmišljati, saj je že dokaj razvita oziromase bo še razvijala s planiranjem telesne kulture v Sloveniji.3. Nekatere poglede v bodočnost tudi slovenski planinci že imamo: programe narejenevertikalno (po komisijah in področjih), nekaj generalnih idej, nekatere programskeelemente in naloge, ki jih je treba realizirati, pa smo si zapisali v statute, pravilnikein druge splošne dokumente.4. V občini in kraju so družbena predvidevanja sicer uokvirjena v splošna republiškaali če hočemo v »planinsko republiko«, vendar imajo svoje specifične naloge, tako dapopolne identičnosti med društvi in PZS ne moremo pričakovati. Prav tako smosoodgovorni za ustrezen planinski program na nivoju SFRJ.5. Vprašanja bi si lahko postavili predvsem takole:al kje smo?b) koliko nas je?c) kaj imamo?d) kaj smo dosegli?e) kaj hočemo doseči?f) ali smo s tem zadovoljni?g) in še nekatera druga vprašanja.Temu bi lahko rekli analiza stanja.