September - Planinski Vestnik

ne damo. Janez kar hitro napreduje in kmalu je pri zadnjem klinu. Majhni oprimki,noge pobrcajo v zraku in z zadnjimi atomi moči se potegne čez rob plošče. »Božanskemuke,« zatuli za robom. Marička že gre za njim. Kmalu se »prigoljufa« do stojišča.Zdaj moram prilezti do tja samo še jaz. Nič se ne obiram. Stremena, ki jih pobiram,me silijo k tlom. Bližje sem vrhu, bolj sem sproščen. Soplezalčeve noge se že vidijo.Se malo, še malo. Prsti zgrabijo tiste minioprimke. Kakšen nepozaben trenutek sreče!Opomba:Rumena zajeda, VI. st.Plezala: Janez in Miro Sušteršič.Direktna smer čez plošče v Skuti, V. st.Plezali: Marička Skrlep - prva ženska ponovitev, Janez in Miro Sušteršič. Vsi članiAO Kamnik - AS Mengeš.TRI SMERI V CENTRALNIH ALPAHFRANC BAUMANolgo je že tega, odkar sva z Jernejem prav počasi sopihala proti vrhu Mt. Blancain skoraj do onemoglosti izčrpana nekaj dni za tem sestopala izpod vrha Grand Charmoza.V dokaj lepem vremenu smo prispeli v Chamonix. Naslednji dan se odpeljemo z vlakomdo Argentiere in odrinemo peš na ledenik Argientierski, kjer si uredimo bivak.Ob enih zjutraj vstanemo, mislimo, da smo med prvimi, in ugotovimo, da smo že medzadnjimi. V Aig. Verte že plezata dve navezi, vsaj tri so v Courtes, ena pa se odpravljaproti Trioletu, nekaj jih je še nad ledenikom. Vse povsod same lučke, le v Droitesin v smeri Charlet-Simond, kamor smo namenjeni, ni nobene. V slabi uri smo že prikrajni poči.Stena nam takoj postreže z dokaj solidno strmino. Led je dober, precej je v steniše snega, ki nam omogoči hitro napredovanje. Varujemo le na težkih mestih. Sev spodnji tretjini stene strmina nekajkrat preseže 60°, nič dobrega ne obetajo seraki.Na našo srečo ostanejo mirni in z dnem smo nad spodnjo pregrado, približno naolovici stene. Za oddih se stena položi in dva raztežaja ne preseže 40°.red nami je ključni del, skoraj 30 m izredno strmega, krhkega ledu s strmino čez70°. Cene se loti previdno in dokaj hitro napreduje. Zdi se mi, da meni srce hitrejeutripa kot njemu. Pred nami sta še dva malo bolj človeška raztežaja, v zgornjemdelu pa naletimo na 29 cm pršiča. Vendar je tudi ta ovira za nami in že duškamo namajhni zasneženi rami. Se sto metrov južnega snega in ob osmih si po šestih urahplezanja oddahnemo na Col de la Tour des Courtes.Vrh. Utrujen, upehan in srečen sem. Pod mano je skoraj 800 m globoka stena, nadnami so še vrhovi, - ena sama želja: Grandes Jorasses. Ali se mi bo kdaj uresničilaželja stopiti na ta vrh? In Chamoniške igle? Pa Dent du Geant. Koliko je vseh teh gora!Preveč za eno življenje.Po poldrugi uri smo že na ledeniku Talefre.Naslednji dan nam vreme ni bilo naklonjeno, morali smo obrniti in se vrniti v Chamonix.Naslednji dan gremo z žičnico na Aig. de Midi, nato po ledeniku Vallee Blanchedo sedla La Fourche, kjer je komaj kakih petnajst metrov pod vrhom pripet v skaleogromen bivak. Zopet smo namenjeni v južno steno Mt. Blanca. Zal nam tudi tokratvreme ni naklonjeno. Pred dvema dnevoma preslabo, danes predobro vreme. Vendarnam ne preostane nič drugega, kot še en dan čakati v bivaku. Kajti izoterma - 0° Cna višini štiri tisoč metrov je občutno previsoka, nima smisla vstopati v steno, kjerje prevelika nevarnost plazov in rušen|a serakov. Naslednje jutro smo že ob enihvsi trije nared. Malo nad nami vidimo pet ali šest lučk, jih v dobri uri dohitimo inprehitimo. Za nami je že dobra tretjina stene, ko se noč spremeni v dan. Stena jevedno bolj strma, led pa zelo krhek. Pred nami je 120 m prečnice na levo, pod 50 mvisokimi seraki, s katerih grozeče visijo večmetrske ledene sveče. Radi bi bili čimprej skozi ta pekel, toda z brzino ni nič. Treba je počasi in previdno. V strmino prijem-Ijejo samo konice derez. Treba je sekati stopinje. Prekleta prečnica. Po skorajtisoč metrih zopet stojimo na skali. Kar topla je. Pred nami je še dobrih 150 m ledene