Ljubljana, št. 9, 2012

POVABILONA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2012Drage Ljubljančanke, dragi Ljubljančani!Spoštovane državljanke, spoštovani državljani!Vabim Vas, da izkoristite svojo državljansko pravicoin se v polnem številu udeležitevolitev za predsednika Republike Slovenije 2012.Sam sem svoj glas že oddal.Odločite se po svoji vesti in svojem srcu.Vaš Zoran Jankovićžupan

Intervju4Dr. Danilo Türk,državniške dogodke v Sloveniji; tu smo imeli kosilo zapredsednike štirih sosednjih držav in kosilo za britanskokraljico, kar se je izkazalo za zelo funkcionalno. Seveda bibilo lepo, če bi bila tam tudi garaža, da se Grad razbremeniavtomobilov in bi imeli urejeno tako, da se ta del čim boljcivilizira, razvije in uporabi za vse tovrstne prireditve.Foto: Staša Cafuta TrčekPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo TürkKnjiga vtisov, mestna spominska knjiga in mestna zlata knjiga v Mestni hiši so polne navdušujočih zapisovo Ljubljani, prav take so tudi izjave tujih turistov, ki jih mesečno objavljamo na tem mestu. Zanimalo nasje, kako slovensko glavno mesto in njegov intenziven razvoj vidi predsednik Republike Slovenije in od leta1970 (z eno prekinitvijo) tudi Ljubljančan dr. Danilo Türk, ki je v iztekajočem se mandatu gostil pomembnesvetovne državnike, med njimi tudi v javnosti najbolj odmeven obisk britanske kraljice.Čas vašega prvega predsedniškega mandata sovpadaz veliko preobrazbo slovenske prestolnice. Kakose vam to spreminjanje Ljubljane kaže v vlogipredsednika Republike Slovenije? Kako so gamorda komentirali tudi vaši državniški gostje oz.sogovorniki?Ljubljana je dejansko doživela veliko preobrazbo in postajaveliko srednjeevropsko mesto z zelo živahnim centrom inv vseh pogledih zelo razvitimi dejavnostmi. To dogajanje jeusmerjala celotna urbanistična politika. Najvažnejše se mizdi to, da je tak razvoj izjemno pomemben za državljane,ker to daje resnično vtis dinamičnega glavnega mesta, karLjubljana je in kar predstavlja s svojim videzom, svojimiurbanimi pridobitvami in funkcijami. Ko sem bil preteklosoboto na dogajanju ob akciji za zaščito in reševanje, je tosovpadlo z zelo živahnim utripom v Ljubljani. Tudi vsi našigostje opažajo to živahnost. Tukaj sem gostil obiskovalko zDunaja, ki mi je rekla – z malo pretiravanja, pa ne preveč –,da je Ljubljana v svojem centru videti bolje kot Dunaj. Tuje zelo veliko življenja in to naredi poseben vtis. Imel semna obisku tudi štiri predsednike vseh sosednjih državob 20-letnici države. Oni so doživeli Ljubljanski grad incenter mesta kot zgodovinsko podobo Ljubljane in urejeniKongresni trg kot sceno večerne prireditve, ki je zeloimpresionirala. Organizatorji so izjemno dobro uporabilistavbo Filharmonije in zlasti stavbo Univerze. Tisti pogledje bil impresiven in to so mi povedali tudi predsedniki.Takih kombinacij starega centra mesta, ki lepo živi, inzgodovinskega trga kot scene za prireditve po svetu ni pravveliko.Katere druge nove pridobitve v javnem prostoruLjubljane sami najbolj cenite?Zame je to celotna ureditev Brega – od Čevljarskega mostudo Špice, ves ta del. Tukaj grem večkrat na sprehod. Tudisama Špica je lepo urejena na zelo zanimiv in nov način. Zdise mi, da je tam potencial, da se življenje organizira na novenačine, še zelo velik. Vsaka stvar pa seveda zahteva nekajčasa. To je krasen prostor, ki obeta zanimive nove vsebine,ideje, kaj vse bi se lahko tam dogajalo, kakšne prireditveso tam možne, kaj je mogoče narediti za otroke, kaj zaumetnike ... Sam o tem nimam dobre predstave, a potencialse mi zdi izjemno velik. Tudi most do Botaničnega vrta jezelo lepo rešil povezavo, tako da je tisti del za nekoga, kiLjubljano pozna od prej, zanimiv, ker izkazuje še dodatenpotencial, ki se bo lahko še razvil.Se pravi, da tudi vas veseli velika evropska nagrada zaprostor, ki jo je Ljubljana prejela za ureditev nabrežijin mostove na Ljubljanici v Barceloni?Prav gotovo. O teh priznanjih sicer ne vem veliko, a se mizdi, da je bila dana pravična nagrada; kaj pa to predstavljav evropskih primerjavah, morate vprašati koga, ki teprimerjave dobro pozna. Sam sem v mlajših letih kotmednarodni pravnik veliko časa hodil v Haag in Amsterdam.Tam imate neko drugo urbano okolje, ki je zelo povezanoz vodo, s kanali. V Ljubljani tega nismo dobro izkoriščali,zdaj pa se mi zdi, da vsi bregovi Ljubljanice lepo živijo, vsiti mostovi so dali neko novo vrednost tudi nabrežjem – odMesarskega mostu do Fabianijevega pri Cukrarni. To se mizdi dodatna kvaliteta, ki je nastala iz teh pridobitev. Na prvipogled se zdi, da je most namenjen temu, da hodimo čezreko, da je komunikacija, ampak most je še nekaj več, mostdaje življenje celotnemu območju in tu Ljubljana doživljazelo zanimiv razvoj.Kaj po vašem mnenju Ljubljana ta čas najboljpogreša, gledano z državniške perspektive, čeodštejemo predsedniško rezidenco, za katero jeobčinski prostorski načrt zagotovil lokacijo?To bo nekoč že prišlo, tukaj ne gre za akutno pomanjkanje.Sam bi v Ljubljani želel imeti čim več prostorov za velikeumetniške in protokolarne dogodke. To se da rešitina načine, ki jih poznamo, bodisi v kakšni galeriji, naGospodarskem razstavišču, na Gradu. Zdi se mi, da jeGrad postal zelo zanimiva točka za večje razstave, pa tudiLjubljana sofinancira vrsto nevladnih organizacij,zavodov in društev s področja kulture, socialnegavarstva, zdravja, pomoči mladim, športa ipd. Skaterimi od njih ste sami navezali stike, katerenjihove programe ste podprli ali z njimi vzpostavilisodelovanje in na kakšne načine?Teh organizacij je zelo veliko in so zelo raznovrstne. Imamoveliko stikov, posebej z organizacijami na področju socialneskrbi, z organizacijami, ki so posebej namenjene invalidomin ljudem s posebnimi potrebami. Ljubljana resnično postajainvalidom prijazno mesto, ne mislim samo v smislu statusa,ampak v smislu dejanske skrbi zanje, tu se mi zdi, da je velikonarejenega. Potem je tu društvo Simbioza, ki mi je zelo prisrcu, ker z usposabljanjem starejših za uporabo računalnikaizkazuje zelo simpatičen način medgeneracijskegapovezovanja. Tu so potem še druge slovenske organizacije,ki imajo v Ljubljani svoje osrednje pisarne. Velikosodelujem z Rdečim križem, s Karitasom, s humanitarnimiorganizacijami, ki imajo razvite številne dejavnosti. V bistvuje tega sodelovanja zelo veliko.Kako pa predsednik države lahko te ustanovekonkretno podpre?Če vzamem za primer društva za boj proti raku, sem z njimv zelo tesnem odnosu. Star sem 60 let, za seboj imam trikolonoskopije. Gre za neke vrste kulturo skrbi za lastnozdravje, ki jo mora človek po 50. letu – pred tem tovrstnipreventivni pregledi še niso potrebni – izpolnjevati tudina ta način. Sam sem s programom Svit ves čas v tesnemsodelovanju. Tu ne gre samo za to, da podpiram njihovasporočila, prizadevanja, organizacijske prijeme, ampaktudi sam sodelujem v tem programu. Moja žena sodeluje vceli vrsti prostovoljskih organizacij, se vključuje v njihoveakcije in na ta način delava s temi organizacijami skupaj.Prejšnjo soboto sva šla po akciji civilne zaščite v restavracijoDruga violina, ki jo vodijo ljudje s posebnimi potrebami, sajželiva tudi na ta način pokazati, da podpirava to usmeritevvključevanja vseh ljudi v družbo. Sodelovanje se torej lahkoizrazi na najrazličnejše načine.Kakšen je vaš splošni vtis o življenju v Ljubljani?Ljubljana je prijazno mesto, kjer utrip ni pretirano neudoben.Dalj časa sem živel v New Yorku in ko sem se vrnil, sem imelobčutek, da živim v mirnem sanatorijskem kraju. Izjemaje občasna prometna gneča v centru, tudi na Pražakovi.Ljubljana je prijazno mesto, kjer ljudje sicer hitijo, ampak nepretirano, in prostor, kjer se da zelo lepo živeti, če kraj dobropoznate. To sicer velja za vsako mesto. Vendar se tu živi zeloprijetno, udobno, blizu zelo lepe narave, v New Yorku semorate peljati uro in pol, da pridete do prvega kraja, ki jepodoben slovenski naravni pokrajini, tako da je Ljubljana vbistvu prijeten kraj za bivanje.Kaj pa življenje v hiši, kjer stanujete in o kateri smopred časom prebirali, da ste vanjo pomagali vnestiprijaznejši način bivanja?V hiši nas ne živi veliko, osem družin, nekateri so tukajže od davno. Ko sva se z ženo vrnila, smo nekolikouredili stopnišče. V Ljubljani so namreč stopnišča v starihmeščanskih hišah še vedno zanemarjena, tu bi bilo treba

Intervjupredsednik Republike Slovenije:»Ljubljana kot središče slovenskegaoptimizma, to je moja velika želja«nekaj več postoriti. Že pred časom smo uredili tudi zunanjofasado. Nekaj malega smo naredili, seveda pa bi se dalo ševeč. Zagotovo se da vnesti v bivanje neke vrste normalnost.Predlagal bi, da bi se v Ljubljani zgledovali po Berlinu, ki imaveliko starih meščanskih hiš, ki so jih zelo lepo obnovili zapotrebe sodobnega bivanja.Ljubljana je kot glavno mesto države Slovenije tudikulturno, znanstveno in gospodarsko središčedržave. Kako se vam je v času vašega mandatapredsednika Republike Slovenije ta središčna vlogaLjubljane izkazovala ob obiskih drugih slovenskihmest doma in v slovenskem zamejstvu? Je Ljubljanarazumljena tudi kot povezovalno domovinskosredišče, ki lahko zaceli neproduktivno ideološkorazklanost, in kako lahko mesto to svojo vlogoše okrepi, morda tudi posebej v sodelovanju spredsednikom republike?Slovenija je zelo policentrična in v tem smislu je kulturnegaživljenja povsod zelo veliko. Vsak malo večji kraj ima tudidvorano, kulturni dom, nekateri so to sploh zelo lepomoderno uredili. Vitanje ima celo nov moderni muzej, kiima tudi funkcijo modernega kulturnega središča. Mislim,da moramo v Sloveniji gojiti ta policentrizem in se upretirazmišljanju, da mora biti vse v Ljubljani. Ni potrebno, da jevse v Ljubljani. Seveda pa je dobro, če ima Ljubljana nekoraven meščanske kulture, ki jo je treba nenehno dvigovati.S tega stališča je izredno pomemben Cankarjev dom, zelokoristen je Festival Ljubljana, tu so se začele uveljavljati tudizelo moderne oblike v Kinu Šiška. To so stvari, ki so lahkosamo v Ljubljani. V dvomilijonski Sloveniji ne morete imetiveč kot enega odličnega festivala, ne morete imeti več kotenega Cankarjevega doma. Mislim, da je tudi Ljubljanski gradpotencial, ki je v veliki meri izkoriščen, bi pa lahko imel večprogramov, koncertnih, razstavnih in drugih. Tega nikoli nemore biti preveč.Če bi poskušal opisati z eno definicijo, bi rekel, Ljubljanapotrebuje rastoče ravni sodobne meščanske kulture,Ljubljana je za to ustvarjena in na ta način Ljubljana lahkopremaguje razne ideološke konflikte. Gre pravzaprav zato, da bi dvigovali nivo, za ustvarjanje višje ravni. Umetnostje tu izrazito direktno vključena. Če se to naredi, so drugereči odrinjene, niso več pomembne. Nazadnje sem bil naotvoritvi v Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer je nastal novumetniški produkt igre zvoka in luči. Ko to doživljate, vidite,da obstaja ustvarjalna energija, ki odrine ob stran ideološkeali kakšne druge provincialne sentimente, ki pri nas ovirajopolitiko, ovirajo kulturo itd. Skratka, na ta način lahkoLjubljana veliko prispeva.Kakšno je bilo vaše sodelovanje z Mestno občinoLjubljana, kaj najbolj cenite pri prebivalcihLjubljane, ki jih tuji obiskovalci praviloma vidijo kotgostoljubne, sproščene in pripravljene na vsakršnopomoč, kaj pa morda v mentaliteti in ravnanjumeščank in meščanov tudi pogrešate ali bi jim želelipoložiti na srce?Kot gostitelj raznih tujih obiskovalcev sem imel kar nekajsimpatičnih izkušenj. Ko je bila tukaj britanska kraljica, je bilazelo zadovoljna s svojim sprehodom po mestu, ki je vsemLjubljančanom, zlasti pa Ljubljančankam, ostal v prijetnemspominu. Ljudje so hoteli kraljico videti od blizu in sonaredili prisrčen ambient, ona, ki ima veliko izkušenj s temiambienti, pa je to razumela in je bila zelo vesela. Potem so sev to vključili tudi turisti na čisto naraven, sproščen način, tuni bilo nobene posebne organizacije. Drugi tak primer je bil,ko sem štiri predsednike peljal po centru mesta, tudi oni so sstrani meščanov doživeli zelo prisrčno dobrodošlico.Tukaj je bil tudi emir države Katar, ki je eden najbogatejšihljudi na svetu. Živel je v hotelu Union, ko je bil tu nauradnem obisku in je šel potem sam zjutraj pred začetkomuradnega programa na sprehod po centru Ljubljane, se tamusedel in gledal, kako se ljudje gibljejo. Pripovedoval mi je,da je imel prijetna srečanja z ljudmi in je potem rekel, dabi tukaj kupil kakšno nepremičnino. Vendar pa mi nismokaj prida trgovci. Seveda bi bilo lepo, če bi katarski emirtukaj kupil nepremičnino; a potreboval bi pravo palačov centru mesta, o tem bi se pogovarjal. V Londonu gradiogromno stolpnico, eno najvišjih na svetu. To so dimenzije,ob katerih pa je vprašanje, ali smo mi na kaj takegapripravljeni. To so pozitivne stvari, ki jih tuji državnikipripovedujejo o svojih srečanjih z Ljubljano. Vidim tudi to,da prihajajo v Ljubljano čedalje bolj raznovrstne turističneskupine. Veliko je recimo Japoncev, Korejcev, Kitajcev,pa tudi različnih evropskih skupin in seveda velikoindividualnih turistov.Si ob takih vtisih državnikov in turističnih skupinsploh še lahko želimo boljšega odziva?Mestni upravi in mestnim veljakom bi svetoval, da naredijoambiciozen integriran turistični program Ljubljane. Tobi bilo za Ljubljano zdaj že potrebno. Predstavljajte siLjubljano kot majhno Prago. Praga je doživela neverjetenturistični razvoj, ki je bil absolutno pretiran in je Prago naneki način tudi zadušil. Praga je zelo lepo staro mesto, kije bilo dolgo časa izolirano, potem pa je doživelo pravoeksplozijo turizma. Ne mislim, da bi se morali zgledovativ tem smislu, ampak moramo imeti više zastavljen nivoambicioznosti, vse turistične funkcije bolj povezane in boljambiciozne.Mislim, da potrebujemo veliko več kongresnega turizma,veliko več skupin zahtevnih obiskovalcev. Vedeti moramo,da danes turisti ne ostajajo dolgo, vsepovsod, kamorgredo, pridejo za dan do tri dni. Danes se potuje drugačekot nekoč. Kongresni turizem je zelo razvita praktičnadejavnost, ki zaposluje milijone ljudi. Mislim, da je Ljubljanatu pod nivojem svojih zmožnosti.Zdaj smo imeli tukaj Evropsko centralno banko, njenupravni svet in celo vrsto evropskih bankirjev. Z njimi sembil na večerji v hotelu Union in moram reči, da se pri nasda pripraviti take dogodke na absolutni svetovni ravni,enakovredno kot v Londonu, New Yorku ali v Parizu,vprašanje pa je, kakšna je stopnja naše ambicioznosti, kakonarediti dogodke, ki pritegnejo to zahtevno organiziranoskupnost. Turizma namreč ne jemljem samo kot dopust,to so vse vrste potovanj in vse vrste aktivnosti. Imamodovolj infrastrukture, samo morali bi jo čim bolj učinkovitopovezati in čim bolj ambiciozno tržiti. Ne vem, ali smo vtem pogledu naredili vse, da bi bila naša tržna strategijadovolj ambiciozna, da bi Ljubljano dovolj postavili v center.Razumem, da so nekatera vprašanja odvisna od usodeAdrie Airways in letališča in od vsega, kar je vezano napromet. Tu imamo šibko točko. Jasno je, da mi nismokrižišče, kjer se ljudje tako in tako ustavljajo, tako da toje obremenitev. Na drugi strani pa je Ljubljana s svojimurbanim razvojem in s tem, kar je že dosegla, že ustvarilapotencial, ki bi ga bilo treba izkoristiti za veliko boljambiciozno strategijo turističnega razvoja.Kot predsednik države uživate veliko zaupanje, sajje vašo kandidaturo za drugi predsedniški mandatv devetih dneh predčasno podprlo več kot 13.000državljank in državljanov. Je bilo med njimi tudi velikoLjubljančank in Ljubljančanov?Veliko. Ljubljana je bila eno najbolj odzivnih mest. Nemorem reči natanko, koliko jih je bilo. Že prve dni smo zbraliveč kot tisoč podpisov v Ljubljani, ljudje so to z veseljemnaredili. Ljubljana je tudi mesto, kjer je koncentriranegaveliko slovenskega razmišljanja, veliko ljudi je, ki zelo skrbnospremljajo politiko, zelo dobro poznajo politično stanje, zelodobro poznajo tudi ljudi, ki se pojavljamo na politični sceni.Skratka, razumljivo je, da ima Ljubljana zaradi svoje političnerazvitosti v Sloveniji posebno vlogo. To ji vsi priznavajo. Velikonajpomembnejših stvari se zgodi tukaj, ne samo zaradi tega,ker so tu vlada, parlament in predsednik republike, ampaktudi zato, ker je Ljubljana to, kar je.Ali smo Ljubljančani in Slovenci že tako zreli, daznamo primerno ceniti institucijo predsednikadržave?Mislim, da smo v Sloveniji v tem pogledu na razvojni poti. Naeni strani ljudje spoštujejo funkcijo predsednika; sam imamsamo prijetne, dobre izkušnje iz vseh kontaktov z ljudmi.Po drugi strani pa je tako, da ljudje včasih od predsednikadržave pričakujejo stvari, ki jih ne more narediti, saj ima zeloomejene pristojnosti. Včasih so bolj kritični, pričakujejo, dabo predsednik udaril po mizi; to mi večkrat rečejo. Vem, dato lahko zbudi nekaj pozornosti, kaj več pa iz tega ne nastane.»Gostil sem obiskovalko z Dunaja, ki mi je rekla,da je Ljubljana v svojem centru videti bolje kot Dunaj.«5Zdi se mi, da je v Ljubljani odnos do predsednika republikedober. Predvsem živimo v državi, ki ima visoko stopnjovarnosti, Slovenija spada med 10 najbolj varnih držav na svetuin mislim, da smo na osmem mestu. Popolnoma normalno je,da predsednik hodi po mestu in doživi zelo prijazen odnos.Včasih pa je to tudi zabavno. Tako me je zadnjič kitajski pisateljv Društvu pisateljev vprašal, kako je mogoče, da pridem kartakole, medtem ko bi pri njih za tak prihod pripravljali terentri dni. Seveda so države zelo različne in obstaja razlika medKitajsko z milijardo tristo prebivalci in Slovenijo z dvemamilijonoma in prijazno kulturo velike krajevne skupnosti.Bi želeli Ljubljani nameniti še svoje posebnosporočilo?Rekel bi nekaj meteorološko-političnega. Bolj ko se bo bližaloktober koncu, bolj se bo bližalo obdobje, ko je v Ljubljaniveliko oblačnih in meglenih dni vse tam do januarja. Želelbi si, da bi letos to obdobje ne prineslo nobenih depresivnihobčutkov oz. nobenega dodatnega pesimizma. Želel bi, dabi bila Ljubljana center optimizma v Sloveniji. Ljubljana jeglavno mesto, je centralno mesto in bi bilo prav, da iz njenegaživljenja izžareva tisti optimizem, ki ga potrebujemo tudi kotdržava. To bi bila moja velika želja in te želje ni narobe izrekati,ne samo glede na predsedniške volitve, ampak tudi gledena letni čas, ko je Ljubljana bolj temna in bolj oblačna, boljmeglena. Vsakdo ima na to nek svoj spomin. Ko sem se samleta 1970 preselil v Ljubljano, so bile prve septembrske meglein hladni dnevi neke vrste prijetna sprememba, kajti potem sosledila dolga obdobja toplih in sončnih dni, zatem pa je prišloobdobje, ki je bolj temno. Dajmo to obdobje spremeniti v čimbolj svetlo. Ljubljana kot središče slovenskega optimizma, to jemoja velika želja.

V središču 6RogLab: Minilaboratorij Centra sodobnihIzjemen odziv na javni poziv k partnerskemuEmi VegaFoto: Nik RovanKontejnerski objekt RogLab arhitekta Jureta Kotnika, postavljen med opuščeno tovarno Rog in Vrazov trg v izmeri 30 m², ki ga je izdelalo podjetje Trimo. V njem je delavnica 3D in dvoranicas pogledom na Ljubljanico. Tu se v okviru projekta Druga priložnost (Second Chance) rojeva novo mednarodno središče ustvarjalnosti, naravnani k inovacijam.O ambicioznem projektu prenove opuščene tovarne Rogovih koles smo že poročali. Zato obnovimo le generalije. Pod oznako SecondChance poteka v navezi Benetke–Nürnberg–Leipzig–Krakov–Ljubljana, skupine javnih in zasebnih partnerjev pa zasledujejo isti cilj:oživitev izbranih območij arhitekturne dediščine v smer druge priložnosti – od industrijske rabe do ustvarjalnega utripa. Cilj je torejznan. Rog naj postane ključno kulturno središče našega mesta in naj spodbudi urbani razvoj, ob tem pa naj postane zanimiv za čimširši krog ljudi. Da bi raziskali še pot, ki do cilja vodi, so ljubljanski partnerji in naši nosilci projekta med Rogom in Vrazovim trgom nadLjubljanico postavili kontejnerski objekt RogLab. V njem bodo razvijali in preizkušali organizacijske modele za bodoči Center Rog –ali kakšen naj bo sodoben produkcijski prostor za arhitekte, oblikovalce in vizualne umetnike.Mali-veliki RogLabRogLab, ki ga je zasnoval arhitekt Jure Kotnik,izdelalo pa podjetje Trimo, meri vsega 30 m 2 .V njem je majhna 3D-delavnica, ki ponujaosnovno tehnologijo in storitve na področjuhitrega prototipiranja in je skromna dvoranica sčudovitim pogledom na reko. Spekter delovanjapa bo širok. Poleg spodbujanja ustvarjalne rabe3D-tehnologij obetajo pomoč pri povezovanjuustvarjalcev s podjetniki ter meddisciplinarnosodelovanje. Podpirali bodo k inovacijamnaravnano ustvarjalnost, pa tudi razvoj projektov,ki obravnavajo aktualne izzive urbanega okolja spoudarkom na družbeni in okoljski odgovornosti.Program RogLaba se bo razvijal postopoma vnavezi zasebnih podjetij, nevladnih organizacij terkulturnih, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov.Namenjen bo tako profesionalnim oblikovalcem,umetnikom in arhitektom kot študentom inljubiteljem. V RogLabu se bodo vrstile še različnetematske delavnice. 3D-delavnica pa bo ob torkihmed 10.00 in 13.00 uro ter ob sredah med 15.00 in18.00 uro odprta za svetovanje.Predstavitev projektaRogLab so na tiskovni konferenci predstavili 11. oktobra.Obiskovalce so sprejeli predstavniki projekta Drugapriložnost in zastopniki obeh partnerjev, pa tudipomembni sodelavci.Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane,je pomen RogLaba opredelil kot izjemno priložnostza stik z realnostjo. To pa je prepotrebna osnova zasnovanje modusa operandi, ko bo v igri Center Rog.Izrazil je navdušenje zaradi velikega odziva različnihustanov in organizacij na javni poziv, s katerim so vabilik partnerskemu sodelovanju. Verjame, da bo pretokidej živahen in da bodo skozi RogLab ideje zaživele vkonkretnih izdelkih. Za to namreč gre – da nekdo, kipride z dobro zamislijo, dobi pomoč na poti do izvedbe.RogLab je torej konkretizacija govorjenja o kreativnihindustrijah.Jerneja Batič, vodinja projekta Druga priložnost vMestni občini Ljubljana in vodinja projekta prenovetovarne Rog, je osvetlila pot do RogLaba. Povedala je,da so v prvi načrtovalski fazi, ki se je začela leta 2008,glavnino pozornosti namenili projektu revitalizacijetovarniškega kompleksa. Z razvojem vsebin bodočegaCentra Rog so se podrobneje začeli ukvarjati v letu 2010.RogLab v tem kontekstu pomeni zaključno fazo in botudi ključen za končno realizacijo, zato upajo, da bodeloval odlično. Batičeva je izrazila zadovoljstvo naddobrim partnerskim sodelovanjem. Pojasnila je, da serazvijanje projektnih faz financira iz vsote 500.000 evrov,ki je dodeljena vsakemu od petih mest, vključenih vprogram Srednja Evropa. Dobra tretjina je namenjenapilotnemu projektu RogLab.Meta Štular, vodinja projekta Druga priložnost izMGML, je povedala, da je projekt RogLab vseskozi –od projektiranja in pridobivanja dovoljenj ter prekkomunalnih intervencij do postavitve in opremezgradbe lep primer dobrega sodelovanja zasebnih injavnih podjetij ter nevladnih organizacij in raziskovalnihustanov. Doslej so zanj porabili 125.000 od namenjenih170.000 evrov. Del sredstev za program bo zagotovilaMestna občina Ljubljana, RogLab pa bo deloval najmanjdo leta 2018. Veseli jih, ker je bil odziv na junijski javnipoziv dober. Izmed 27 prijavljenih so za začetek izbrali12 programskih partnerjev. Med njimi so Akademijaza likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Društvooblikovalcev Slovenije, Laboratorij Labod Fakulteteza strojništvo, RPS d.o.o. – podjetje, specializirano za3D-tehnologije, ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje.Navzoče je podrobneje seznanila z vsebinami, ki jih bonudil RogLab. Predvsem gre za povezovanje deležnikovskozi praktične, »hands on« situacije. Obseg dejavnostije razviden s spletne strani http://www.roglab.si.Vzporedno s prvimi aktivnostmi pod mentorstvomprof. Boštjana Botasa Kende poteka tudi delavnicaštudentov vizualnih komunikacij ALUO, ki razvijajosistem vizualnega označevanja RogLaba. Napovedalaje še pester otvoritveni program RogLaba. Številniustvarjalci so se za ta dogodek povezali v platformoCirkulacija 2. Med njimi so tudi začasni uporabnikiRoga. Za konec je pozvala k akciji »Potejpamo RogLab«,ki vabi ustvarjalce in ustvarjalke, da z lepilnimi trakovispremenijo podobo kontejnerja.Peter Purg je zastopal Visoko šolo za umetnostUniverze v Novi Gorici. Veselje nad potekom snovanjavsebin za bodoči Center Rog je izrazil v smislu trehklobukov. Prvi klobuk pokriva njegovo sodelovanjev projektni skupini, ki je pod okriljem Mestne občineLjubljana leta 2007 začrtala prvi idejni osnutek bodočegaCentra. Drugi klobuk pokriva njegovo sodelovanjev razvoju spletnega mesta RogLaba, pri katerem jesodeloval kot somentor Inštituta in akademije zamultimedije. V postavljanje spletnega mesta RogLabaje bila vključena tudi ALUO, kar je povzročilo zanimivoiskrenje med tehnološko-inženirsko ter umetniškooblikovalskoambicijo. Tretji klobuk pa vključujenjegovo sodelovanje v programskem partnerstvuRogLaba in Visoke šole za umetnost Univerze v NoviGorici, ki se je v izrazito mednarodni konstelacijiprijavila k programskemu sodelovanju.Ostane še povabilo na ogled, morda na naslednjikorak – k sodelovanju!

V središču 7umetnosti RogsodelovanjuProstor za raziskovalno, k inovacijamnaravnano ustvarjalnostProf. Janez KoželjFoto: Miha FrasNa otvoritveni slovesnosti je zbrane nagovoril podžupan prof. Janez Koželj.Spoštovani gospod Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, gospa Jerneja Batič zOddelka za kulturo MOL, gospa Meta Štular, voditeljica projekta Druga priložnost, in Urška Jurman,koordinatorka projekta, predstavniki umetniškega laboratorija Cirkulacija, umetniki in ljubiteljiumetnosti, spoštovani predstavniki podjetij: RPS, Javna razsvetljava, Ljubljanska parkirišča in tržnicein tovarne Trimo, ki ste RogLab izvedli in opremili!Foto: Miha Fras, Nik RovanOtvoritveni poklon ustvarjalnosti.RogLab je pilotni projekt, katerega cilj je predstavitijavnosti, kakšen naj bo sodoben produkcijski prostor napodročjih arhitekture, oblikovanja in likovnih umetnosti.To je eden od najbolj pomembnih rezultatov evropskegarazvojnega projekta Second Chance – Druga priložnosts pomenljivim podnaslovom Iz industrijske rabe vustvarjalni vzgib, pri katerem je v minulih dveh letihsodelovalo več kot tristo ljudi v partnerstvu z Mestnoobčino Ljubljana in Muzejem in galerijami mesta Ljubljane.S programsko usmeritvijo RogLaba želita Mestnaobčina Ljubljana in Muzej in galerije mesta Ljubljaneokrepiti povezave med ustvarjalnimi dejavnostmi inpodjetništvom z uporabo 3D-tehnologij za konstruiranje,prototipiranje, rezkanje, skeniranje in printanje uporabnihpredmetov. RogLab bo prostor za raziskovalno, kinovacijam naravnano ustvarjalnost, kjer bo mogočerazvijati projekte, ki odpirajo aktualne teme v arhitekturiin oblikovanju, s poudarkom na družbeni in okoljskiodgovornosti.Strateški cilj RogLaba je v malem merilu razvijati in vpraksi preskušati vsebine, načine delovanja in partnerstva,ki bodo po prenovi tovarne Rog lahko našli svojenadaljevanje in nadgradnjo. RogLab je javna delavnica,ki oznanja začetek tretje industrijske revolucije. Kot praviChris Anderson, urednik revije WIRED, tretja industrijskarevolucija ni usmerjena v ustvarjanje novih tehnologij,ampak k njeni demokratizaciji, ki omogoča neposrednopovezovanje tehnologije s proizvajanjem. Kombinacijotehnologije z oblikovanjem in proizvodnjo že lahkoizvaja kdorkoli na omizju svojega računalnika po metodi»Naredi si sam«, po kateri na spletni strani objaviš prototipsvojega izdelka, zanj zbereš naročila oziroma predplačilater začneš s proizvodnjo.Laboratorij površine 30 m 2 , ki ga je zasnoval arhitekt JureKotnik, vsebuje prostor za 3D-delavnico, namenjenoza hitro izdelovanje modelov in prototipov različnihprojektov, njihovih komponent ali končnih proizvodov,razstavni prostor-majhno galerijo in servisni modul.RogLab je samooskrbna delavnica in galerija, priključenje na elektriko in internet, ogreva in hladi se z invertnoklimatsko napravo, sanitarije so urejene z najemomkemičnega WC-ja. Oprema 3D-delavnice je namenjenaizobraževalnim in svetovalnim storitvam za podporooblikovalcem pri preizkušanju uporabe 3D tehnologij, nakaterih delujejo CDC rezkarji in 3D-tiskalniki ABS plastike.Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) želijo našteta3D-orodja predstaviti neprofesionalnim uporabnikom,tako za 3D-modeliranje kot za izdelavo prototipov, zaizvedbo zahtevnejših projektov in za dodatne obdelaveprototipov bodo v RogLab vključene partnerske javne inzasebne organizacije.Program projekta RogLab torej temelji na sodelovanjuz zasebnimi podjetji, nevladnimi organizacijamiter kulturnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimiustanovami. Prvi sodelavci bodo izbrani na podlagijavnega poziva potencialnim programskim partnerjem,na katerega se je prijavilo 27 zasebnih, javnih innevladnih organizacij, 12 od njih so štiri visokošolskeustanove, eno podjetje, pet nevladnih organizacij in dvajavna zavoda izbrali za programske partnerje, preostalebodo povabili k sodelovanju pri posameznih projektih.Strošek investicije v RogLab bo 170.000 evrov, 125.000evrov je bilo že porabljenih, za preostalih 45.000 evrovbodo v dogovoru s programskimi partnerji dokupilidodatno opremo. Pilotni projekt RogLab bo delovaldo septembra 2018, ko ga bomo, vsaj upam tako, lahkopreselili v prenovljeno tovarno.Spoštovani! Od zasedbe Roga je že minilo več kot šestlet, toliko let že delujejo posamezni umetniki, društva,umetniški laboratorij Cirkulacija, društvo Asociacija,Socialni center, koncertna dvorana, skate in bike park vzačasno urejenih prostorih in začasnih pogojih.Tudi RogLab je začasno postavljen paviljon za poskusnodelovanje in upravljanje bodočega Centra sodobnihumetnosti v Rogu. Začetek delovanja paviljona jesimbolno dejanje, ki napoveduje, kako lahko izmalega raste veliko, iz laboratorija v CSU, iz modela vproizvodnjo, iz zamisli v prototip.Kriza nas sili v iskanje alternativ. Postavitev RogLabaje priložnost za premislek o izgradnji Centra sodobnihumetnosti Rog, ki naj bi po mnenju nekaterihpoznavalcev rasel organsko od spodaj navzgor in dalveč prostora za ustvarjanje in umetniško produkcijokot prirejanju razstav, kot je bilo prvotno zamišljeno.Potem ko smo se odločili preurediti poslopje Cukrarnev prostorno umetniško razstavišče, bo laže razmislititudi o bolj prožnem pristopu k postopni prenovi Roga zrevitalizacijo tovarne za kreativne industrije. Prepričansem, da bi se dalo v času krize laže poiskati investitorja, kine bo iskal zgolj kratkoročnega dobička v komercialnemdelu kompleksa, ampak najemnika, ki bo razumelvlogo umetnosti kot razvojni vir in novo poslovnopriložnost. Prav tako tudi ni naključje, da se otvoritevprojekta RogLab navezuje na temo 23. BIO Razmerja voblikovanju in da bo spremljevalni program bienala enmesec gostoval v RogLabu.Najlepša hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali kuresničitvi po velikosti tako majhnega, po pomenupa tako velikega razvojnega projekta. Pa tudi nabrežjeLjubljanice se je obogatilo z novo vsebino.(Nagovor podžupana prof. Janeza Koželja na otvoritviRogLaba 15. oktobra.)

V središču8Natečaj za novo Ribjo brvčez LjubljanicoProf. Janez KoželjFotografiji: Nik RovanMaketa prvonagrajene Ribje brvi arhitektov prof. Petra Gabrijelčiča, Gregorja Cipota in Boštjana Gabrijelčiča, ki je bila skupaj z drugimi nagrajenimi rešitvami razstavljena v Levem atriju Mestne hiše.Namen natečaja, ki ga je letos razpisala Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, je bil pridobitinajustreznejšo arhitekturno rešitev in njenega projektanta. Prvi si je brv na tem mestu zamislil Maks Fabiani, arhitekt in urbanist, v svojemznamenitem načrtu za regulacijo popotresne Ljubljane že leta 1895. Leta 1913 je arhitekt Alfred Keller v okviru ureditev korita Ljubljanicepredvidel na tem mestu stopnice do vode. Njuni zamisli je nato povzel Jože Plečnik, ki je leta 1934 po preureditvi Kongresnega trga in Zvezdev iztek poti proti Stari Ljubljani med dvema razglednima pomoloma oblikoval monumentalno stopnišče, ki se nadaljuje skozi dva portala kpristanu Makalonca, kjer se zaključi z arkadno lopo. Sledilo je več načrtov brvi, zadnji načrt ločne brvi je v mojstrovem seminarju leta 1956zrisala Alenka Kham Pičman. Šele leta 1991 sta zamisel o brvi obudila takrat še študenta arhitekture Ira Zorko in Valentin Gorenčič, ko so začasnopostavili brv, narejeno iz nosilcev iz lepljenega lesa, ki so prej nosili oder za prenovo Tromostovja. Od takrat se je brv izkazala za nepogrešljivopovezavo vsakodnevnih in turističnih poti med Zvezdo in Staro Ljubljano kot tudi za priljubljeno razgledno točko in bližnjico med Magistratomin Parlamentom. Dotrajano leseno konstrukcijo brvi smo lansko zimo obnovili, da bi lahko dočakala svoje novo rojstvo in do takrat varno služilasvojemu namenuNa natečaj je prispelo 51 elaboratovKomisija je ugotovila, da je v razpisanem rokupravočasno prispelo 51 natečajnih elaboratov.Sodelujoči avtorji, arhitekti in konstruktorji, sopredlagali celo vrsto rešitev nove brvi, najrazličnejšihoblik in konstrukcij, kar izpričuje njihovoustvarjalnost kot tudi njihovo hotenje, da prispevajo klepoti Ljubljane, njene reke in njenemu simbolnemupomenu.Ocenjevalna komisija je prispele rešitve primerjala inpresojala po obliki tlorisa in fasade brvi, po prečnemin vzdolžnem profilu konstrukcije in še posebej gledena stik nove brvi z obema bregovoma, kar vse sodi kinženirski premišljenosti predlaganih zasnov. Najboljodločilni merili za izbor najboljših rešitev pa sta bilaskladnost nove brvi v odnosu do Plečnikovih mostovin ureditev Gerberjevega stopnišča z Makaloncona eni strani in izraz nove brvi v odnosu do duhasodobnosti na drugi. Najbolj pogosta vprašanja, ki sijih je žirija postavljala, so bila, ali naj bo podoba novebrvi monumentalna ali lahkotna, naj bo izrazita alinevtralna, naj bo čim bolj opazna ali zadržana, najbo tehnološko zahtevna ali enostavna. Ocenjevalnekomisije niso prepričali argumenti, da ne bi smelivarovati bogato oblikovane okolice baročne inPlečnikove Ljubljane z nevtralno minimalnoarhitekturo, češ da bi z njo osiromašili stremljenjaskupnosti in njene ideale, kot so zapisali v enem ododkupljenih elaboratov. Prav tako ni podprla zamisli,da je med Tromostovjem in Čevljarskim mostomprimerno razširiti brv v prostorno razgledišče oz. novitrg nad vodo.Prvonagrajeno delo avtorjev prof. PetraGabrijelčiča, Gregorja Cipota in BoštjanaGabrijelčičaAvtorji utemeljujejo svojo zamisel na prepričanju,da so Kellerjevo rečno korito in Plečnikove ureditveGerberjevega stopnišča, presledka v obrežni ograjiin arkadni loki pristana Makalonce opredelili vsenastavke za oblikovanje in postavitev brvi na temmestu. Najbolj spoštljiv in najmanj moteč odgovornanje naj tako daje čim bolj nevtralna in transparentnabrv. Njihovo stališče podpira tudi lega brvi medprostornima in bogato oblikovanima Tromostovjemin Čevljarskim mostom. Nova brv povzema obrisobstoječe, niti njena konstrukcija niti njena fasadanista vpadljivi, oblika nove brvi noče vzbujati nobenihasociacij in nobenih simbolnih pomenov. Namestonase opozarja na vseprisotnost Plečnikovearhitekture in jo na ta način naglasi. Tiho vpeta vobrežno ograjo brv mirno premošča reko in leži kotpreproga, položena v iztek stopnišča. Tudi predlaganabarva konstrukcije se zlije s površino aluminijastihpodnic. Brv je zasnovana tako, da zagotovi varenin neoviran prehod čez reko, talna konstrukcija vveč slojih ne zmrzuje, talne plošče iz aluminija se neobrabijo in ne drsijo, na ograji iz varnostnega stekla ješirok ročaj v obliki širokega naslonila iz plemenitegalesa, v katerega je vgrajena LED svetilka, ki osvetljujepohodno površino brvi. Zareza za odtekanje vodemed nosilcem steklene ograje in robom talnih ploščprispeva k elegantnemu videzu natančno in trajnoizvedene inženirske arhitekture.Jeklena konstrukcija brvi je zasnovana tako, da bibila čim manj opazna in brezizrazna. Sestavljajo jo trivzdolžna in 13 prečnih reber, ki so z jekleno pločevinopovezana v zaprt škatlast nosilec. Prečni prerez imaobliko plitvega trapeza, ki se iz statične višine 50 cmna sredini stanjša proti robovoma na polovico, da bi bilvtis konstrukcije čim bolj lahkoten.Najbolj premišljena je predlagana rešitev stika brvi zMakalonco, kjer se na 15 cm stanjšano čelo jeklenekonstrukcije opira na ležišči, umaknjeni izza fasadeobokov. Tako so avtorji dosegli, da se brv dotaknesrednjega oboka nad njegovim sklepnikom. Diskretenstik brvi z Makalonco omogoča vpenjanje jeklenekonstrukcije na masiven mostni opornik na drugembregu, ki ga avtorji povečajo oziroma podaljšajo spredelavo obstoječega betonskega opornika. Tudiinženirske rešitve opiranja in temeljenja brvi so vfunkciji varovanja Plečnikove arhitekture.Predlagana zasnova brvi je v skladu z načelom »z manjveč« prepričljivo utemeljena in dosledno izpeljanaod celote brvi do najmanjšega konstrukcijskegain arhitekturnega detajla. Brv ima vse lastnosti invse potrebne elemente, ki zagotavljajo stabilnostkonstrukcije in varnost prehoda. Zasnova brvi jepoenostavljena in očiščena vsega nepotrebnega dotiste stopnje, ko se ji ne da ničesar več odvzeti. Njenaoblika je očitna in sovpada s podano tehnično rešitvijopremostitve. V bogato oblikovanem prostoru delujezadržano in skladno, četudi ustvarja nasprotje s svojoenostavno in skromno arhitekturo. Predlagana zasnovav celoti ustreza vsem merilom v razpisu natečaja, zato jije žirija brez pomislekov soglasnoprisodila prvo nagrado.

V središču9KavalirosrečujeIgor PircNa enega od zadnjih jesenskihsončnih dni smo na ogledmestnega jedra s kavalirjempopeljali našo mamo SlavkoKocijančič, ki je v 102. letu starosti.Ker sta z najstarejšim sinomSimonom oba na berglah, je bilato ena redkih možnosti, da doživiožje središče mesta!Prijazni šofer nas je popeljalod Kongresnega trga do trgaFrancoske revolucije, do Brega,pa čez Čevljarski most, Stari trg,mimo Magistrata, čez živilskitrg ter čez Tromostovjedo Prešernovega spomenika inFoto: Igor PircGospa Slavka Kocijančič se je v svojem častitljivem 102. letu starosti na sončendan s prijaznim voznikom mestnega kavalirja popeljala po središču mesta.nazaj do vhoda v mestno garažnohišo pod Kongresnim trgom,kjer smo parkirali. (V nasprotjuz zasebnimi garažami ceneje inše plačali smo kar z urbano!)Res enkratno doživetje, zakatero se naša mama prisrčnozahvaljuje tako šoferju kot tudimestni upravi, ki to storitevomogoča!Ocenjevalno komisijo natečaja so sestavljali:predsednik Jurij Sadar, u. d. i. a., in njegovnamestnik prof. Janez Koželj, u. d. i. a., JadrankaGrmek, u. d. i. a., Jernej Prijon, u. d. i. a., in izr.prof. mag. Tadej Glažar, u. d. i. a., namestnikaKarel Pollak, u. d. i. a., in Nena Gabrovec,u. d. i. a., poročevalki Monika Kovač, u. d. i. a., inMarjeta Fendre, u. d. i. a., izvedenka za kulturnodediščino Darja Pergovnik, u. d. i. k. a., izvedencaza konstrukcijo Josip Konstantinovič, u. d. i. a.,in Ljubo Korpar, u. d. i. g., ter skrbnica natečajaBiljana Fon, u. d. i. a.Prejemniki nagrad: Po opravljenem ožjem izboruse je ocenjevalna komisija soglasno odločila, daprejme prvo nagrado v višini 5.000 evrov natečajnielaborat številka 12 avtorjev Petra Gabrijelčiča,u. d. i. a., Gregorja Cipota, u. d. i. a., in BoštjanaGabrijelčiča, u. d. i. a. Druga nagrada v višini 3.840evrov je bila dodeljena rešitvi avtorjev Mitje Zorca,u. d. i. a., Roka Mlakarja, u. d. i. g., in prof. MilošaFlorijančiča, u. d. i. a. Tretjo nagrado v višini 2.880evrov je prejela rešitev avtorja Damjana Bradača,u. d. i. a., dr. Jake Zevnika, u. d. i. g., Angela Žigona,u. d. i. g., Marka Koritnika, u. d. i. a., Marie LeonorCoutinho, BScArch, in Jerneja Jakopina, u. d. i. a.Prejemniki priznanj: Ocenjevalna komisija jepodelila tudi tri priznanja v višini 2.240 evrov.Prvo priznanje je dodelila rešitvi avtorjev RobertaDolinarja, u. d. i. a., Alenke Korenjak, u. d. i .a.,Tomaža Čeligoja, u. d. i. a., Ane Grk, u. d. i. a.,in Blaža Kandusa, u. d. i. a. Drugo priznanje jepodelila rešitvi avtorjev Benjamina Hafnerja,u. d. i. a., in Mihe Volgemuta, u.d.i.a., tretjepriznanje pa rešitvi avtorjev Ginesa Garrida,u. d. i. a., iz Burgosa, in Tomaža Strmoleta, u. d. i. g.»V Ljubljani je lepše kot v Vatikanu«Marija BregarTako je bil nad Ljubljano navdušen81-letni Rudolf Frenk Persha,Američan, rojen slovenskimstaršem, ki so v Ameriki poiskalinovo življenje leta 1913. Sam jeprvič obiskal Slovenijo leta 1994,ko je imel 64 let. Naslednjič jeprišel pri 79 letih in od takratnaprej prihaja na obisk vsako leto,ker mu je Slovenija tako všeč.»Slovenija je edina država nasvetu, ki ima besedo ljubezen vimenu (love), sam pa prihajam izmesta Wisconsin, ki ima v imenubesedo sin (v slovenščini greh)«,se pošali gospod Persha, ki jepri svojih letih videl že ogromnosveta, preživel korejsko vojno,nesrečo z vojaškim helikopterjem,danes pa kljub svojim letomuživa v odkrivanju dežele svojihprednikov.»Res ste lahko ponosni na todeželo in tudi na Ljubljano.Ljubljana je eno najčistejših mestna svetu, kar sem jih videl. Velikolepše je kot Rim, celo lepše kotVatikan,« primerja simpatičniRudi Ljubljano z Rimom, ki gaje obiskal pred prihodom vSlovenijo. »V Rimu je vse prevečnesnage, komercializacije,beračev, prodajalcev pocenirobe. Ljubljana je čista, lepa innaravna. Arhitektura je prelepa,« jenavdušen nad našim mestom.»Po Ljubljani me je s kavalirjempeljal Zoran Stojinović, resprijazen gospod, ki nam jerazkazal vse uličice. Kavalir jeodlična ideja in storitev mesta.V nasprotju z velikimi odprtimikomercialnimi neosebnimiavtobusi, ki prevažajo turisteFoto: Marija Bregar81-letni Američan Rudolf Frenk Persha, rojen slovenskim staršem, jeSlovenijo prvič obiskal pri svojih 64 letih, zadnja tri leta pa prihaja vsako leto,ker mu je Ljubljana kot »eno najčistejših mest na svetu« s Prešernovim trgomkot »stičiščem sveta« zelo prirasla k srcu.po velikih mestih, te kavalirlahko popelje po vseh mestnihuličicah, vmes ustavi starejšimin invalidom, da jih odpelje dotrga, in ti tako omogoči, da resdoživiš utrip mesta. Tako lahkopristno uživaš to prelepo inprijazno mesto. Očaran semnad kavalirjem, nad ljudmi,nad Ljubljano in nad Slovenijo.Hvala vam za to izkušnjo in za toprelepo priložnost, da sem pri81 letih kljub invalidnosti imelmožnost spoznati Ljubljano.Všeč so mi hiše, ceste, arhitekturain pa vaš Crossroads of theworld,« pravi gospod Persha inima mislih Prešernov trg. Razloži,da ima vsaka država svojestičišče, kjer se stikajo vse cestesveta, kjer se ljudje srečujejo.Pravi, da ga ima tudi Ljubljana. Toje Prešernov trg. Natanko takšenobčutek in energijo oddaja.»Sredi tega trga bi morali izobesitinapis v angleščini in slovenščiniCrossroads of the world – Stičiščesveta. New York ga ima, tudi viga imate.Vsem prijateljem bom povedal:'Če mislite, da ste že videli svet,obiščite Slovenijo, Ljubljano.Slovenija je ena najčistejšihdržav in Ljubljana eno od najboljčistih mest.'« Nam Slovencemin posebno Ljubljančanom papošilja sporočilo: »Morali bibiti ponosni na Slovenijo inLjubljano. Veliko premalo se ve oSloveniji, je kot skriti del sveta. Inljudje ste neverjetni. Zavedajte setega in spoštujte to, kar imate.«

V središču10Šiška kmalu z novimšportnim centrom z bazenomGibanje za zdravjeŽiga ČerneKatja ŠtinglFoto: arhiv Športne unije SlovenijeŠportna unija Slovenije promovira zdrav življenjski slogza vse generacije.Prerez Športne hiše Ilirija.Prenova Športne hiše Ilirija ob Vodnikovi cesti Ljubljana je v polnem teku. Gre za več milijonovevrov vredno investicijo Športne unije Slovenije, kjer bodo ob obstoječih športnih dvoranah infitnes centru na več kot 4.000 m 2 na voljo tudi SPA center z bazenom, savnami in jakuzijem, noveplesne dvorane, masaže in fizioterapija, lepotni salon in restavracija z zdravo prehrano.Športna unija Slovenije je družbena organizacija športa za vse, ki povezuje okoli 75. 000posameznih članov, ki se združujejo v več kot 150 raznovrstnih športnih organizacij iz vseSlovenije. Aktivno se vključuje v promoviranje športa za vse in s tem povezanega zdravegaživljenjskega sloga. S tem namenom pripravlja nacionalne športno-družbene projekte terstrokovno-poljudna ter družabna srečanja. Prizadeva si, da bi bili kvalitetni športni programidostopni vsakomur, ne glede na starost, spol ali socialni status.Partnerstvo z BarcelonoPrenova Športne hiše Ilirija, zgrajene leta 1947, jezelo zahtevna, saj gre za načrtovano prepletanjestare arhitekture s sodobnim slogom. Objekt zbogato, kar 65-letno športno tradicijo bo predvidomaobnovljen konec letošnjega novembra. Inovativnaoblika športnega centra združuje vse pod eno streho:šport, zdravje, sprostitev in zabavo. Tovrstno oblikoorganizacije so razvili v Barceloni, kjer so se predleti soočili s podobnimi težavami, ki pestijo tudiSlovenijo – kaj s športnimi objekti, kako jih upravljati,vzdrževati, obenem pa uresničevati enega odtemeljnih ciljev, da bodo vadbeni prostori dostopniza vse, ki se želijo rekreirati. Tako se je že predpetnajstimi leti porodila ideja širjenja in povezovanjašportnega znanja ter izkušenj med katalonskoorganizacijo UBAE ter Športno unijo Slovenije. Vvseh teh letih sta si organizaciji izmenjevali ideje innadgrajevali vizijo o skupnem projektu, ki je zaživelpred dvema letoma, ko sta v skupnem lastništvuustanovili podjetje ŠUS Eurofitness, ki zajema dveetaži Športne hiše Ilirija.Rekreacija za širše množiceSistem, ki so ga s športnim centrom ŠUS Eurofitnesszačeli razvijati v Sloveniji, temelji na članstvu: vsakčlan lahko neomejeno koristi vso ponudbo športnegacentra: fitnes, obisk skupinskih vadb in SPA centra zbazenom in savno. V veliki večini športnih centrovv Sloveniji vadeči plačujejo vsako aktivnost ali vrstoaktivnosti posebej, zato je sistem tovrstnega članstvaza večino nekaj novega. Vadeči namreč dobijo večaktivnosti za manjše plačilo, kar je tudi glavni adut pridoseganju cilja projekta: kvalitetno športno rekreacijopribližati širšim množicam. Cene za neomejenomesečno uporabo vseh aktivnosti se bodo gibale od27 do 57 evrov.Kmalu še SPA center z bazenom in savnoProgram centra predstavlja sodobno opremljenfitnes, kjer je na voljo štirinajst kardionaprav, dvajsettrenažerjev, prostor za raztezanje in dvorana sprostimi utežmi. Na voljo je tudi 400 m 2 prostora,namenjenega skupinski vadbi ter športnim igram,in dvorana za kolesarjenje. Kmalu bodo ponudborazširili še s SPA centrom z bazenom in savno terdopolnili programe z vodeno vadbo v vodi. PolegŠUS Eurofitnessa bosta v Športni hiši Ilirija imeli noveprostore tudi Plesna šola Kazina in restavracija zzdravo prehrano.Okolju prijazniPosebno pozornost dajejo tudi pozitivnemu odnosudo narave in okolja, saj verjamejo in udejanjajotrajnostno gradnjo in obnovljive vire energije,sistematično zbiranje odpadkov, zmanjševanje porabeenergije in spodbujajo ozaveščeno varovanje okolja. Sprojektom Športne hiše Ilirija bo Ljubljana bogatejšaza nov športni kompleks, namenjen kvalitetnemušportnemu udejstvovanju vseh generacij.November bo delno kar sam poskrbel zanižji račun vašega ogrevanja. Ob mrzlihjutrih bo korak v službo ali šolo hitrejši,z redno športno aktivnostjo pa vas bozunaj in znotraj bolj toplo. In čepravje po Ljubljanskem maratonu občutekrekreativnega zatišja, to še ne pomeni suše.Zato bo priložnosti tudi v naslednjih tednihsicer manj, a še vedno dovolj, da to ne bi bilrazlog za lenobo.Za začetek meseca boste po tekaško ali planinskolahko osvojili nam najbližjo goro, ki jo delLjubljančanov lahko vsak dan od daleč opazuje izrazličnih zornih kotov. Na Polhograjsko Grmado stese 3. novembra lahko odpravili zase in tudi v spominna našega odličnega alpinista Pavleta Kozjeka, ki jebil doma v njeni bližini. Čisto ljubljanska pa bostadva navadna pohoda in še dva po smučarsko. Naprva vabi Društvo za zdravje srca in ožilja, ki se 6. 11.z Rakovnika odpravlja po Srčni poti čez Golovec doŠtepanjskega naselja in nazaj, 15. 11. pa izpred HaleTivoli na krožni izlet čez Rožnik. Informacije: www.zasrce.si. Druga dva bosta po Črnuški gmajni potekala11. in 24. novembra. Informacije: veria-natur-aste.blogspot.com.Najbolj vztrajni in tisti, ki jih v tem času (skoraj) nezebe na kolesu, se boste 11.11. odpravili na Martinovogorskokolesarsko turo, seveda nekam, kjer bo mogočepokusiti mlado vino, do tja in nazaj pa bo trebaprevoziti trideset kilometrov v dolžino in premagatitisoč višinskih metrov. Informacije: www.kgkvolja.si.Tudi za plavalno rekreacijo je v Ljubljani dobroposkrbljeno. Ob sicer peščici pozimi uporabnihbazenov so ta popolnoma zasedena tudi vrekreativnih urnikih. Za rekreativce, ki morda žeimajo možnost plavanja, in tudi za tiste, za katere jezmanjkalo prog in vode, bo Športno društvo Ribav soboto, 24. novembra, na Kodeljevem pripravilobrezplačen Cooperjev plavalni preizkus in svetovanjetrenerjev. Informacije: www.riba-drustvo.si.Zima je že blizu in čas je tudi za predstavitev športovna snegu. Ker pa ne vemo, kdaj se bo spet kakšnamalo obsežnejša krpica snega obdržala v Ljubljani,bodo zimske športne panoge, smučarska, skakalnain nekatera druga društva predstavila na suhem.Zgodilo se bo v soboto, 17. novembra, v Guncljah, naskakalnicah iz umetne mase s pripomočki za hojopo smučarsko (nordijska hoja) in s pripomočki zanordijsko rolkanje (skike). Zraven bodo potekaleše predstavitve in vadbeni vpisi v zimske športe.Informacije: www.sddolomiti.si.Uživajte v gibanju!

Mestno zrcalo11»Ljubljana je zračna, mlada«Staša Cafuta TrčekFotografije: Staša Cafuta TrčekBrieanneDevonPetra LangenKay HannahLjubljana je pravkar prejela dve nagradi s področja turizma: turistična kartica Ljubljane je tretja najbolje ocenjena turistična kartica za dunajsko in karticoOsla. To priznanje je objavljeno na spletni strani Euro Test, ki jo upravlja nemška avtomobilistična zveza ADAC. Društvo slovenskih turističnih novinarjev paje javnemu zavodu Turizem Ljubljana podelilo letošnji kristalni triglav, priznanje za vrhunske dosežke v slovenskem turizmu. Gre za zasluženo priznanje delucelotne ekipe Turizma Ljubljana v dobrih desetih letih delovanja, ki mu iz meseca v mesec pritrjujejo tudi izjave tujih turistov; teh je v Ljubljani vsako leto več.Ob ustanovitvi zavoda leta 2001 je Ljubljano obiskalo 194.715 gostov, lani pa že 425.163, leta 2001 je bilo ustvarjenih 391.421 prenočitev, lani 794.646, zaletošnjih 799.000 načrtovanih prenočitev pa že kaže, da bo to število zagotovo preseženo.Brieanne, uslužbenka v javniupravi, Sacramento, Kalifornija, ZDAKar nekaj časa sem živela v Nemčiji intamkajšnji prijatelji so se navduševalinad lepotami Hrvaške, zato sem seletos odločila, da to državo obiščem.Seveda sem tudi iskala sosednje državein se odločila, da obiščem še Italijoin Slovenijo. Fotografije Ljubljane inkomentarji o njej so obljubljali veliko.Zdaj lahko rečem, da me je mesto v živoše bolj navdušilo. Ljubljana je zračna,mlada – predvsem zato, ker je polnamladih ljudi, predvidevam, da gre tudi zauniverzitetno mesto, saj sem danes videlana Prešernovem trgu rektorjev sprejemštudentov. Za ogled sem načrtovala samodva dni, a zdaj moram priznati, da mi jekar malo žal, da sem Sloveniji namenilatako malo časa. Želela bi pohvalititudi vašo ponudbo za vegane. V Starimački na obrežju Ljubljanice so bili zeloprijazni in tudi hrana je bila odlična, če joprimerjam s prejšnjimi dnevi, ko sem šebila v sosednji državi.Devon, tatu umetnik, CarsonCity, Nevada, ZDAMoram priznati, da je Slovenija pravoodkritje. Ljubljana je poleg drugihturističnih zanimivosti eno izmed lepšihmanjših mest, ki sem jih kdaj koli obiskalna svojih potovanjih. Še preden semprišel sem, sem si kar nekaj prebral ovaši polpretekli zgodovini, ko ste še bilidel velike Jugoslavije. Zdaj ste pa majhenzeleni košček v Srednji Evropi. Ljubljanosi bom zapomnil po Alpah, ki so štrlelev ozadju in slikale še lepšo podobovašega mesta. Občutek imam, da mestoin tudi njegovi prebivalci skrbijo za redin čistočo, česar za sosednjo Italijo žalne bi mogel reči. Tudi hrano in servis sprijaznim osebjem moram pohvaliti.Petra Langen, projektnamanagerka Messe Düsseldorf,NemčijaV Ljubljani sem službeno na promocijivinskega sejma ProWein, ki vsako letopoteka v Düsseldorfu. Včeraj, ko smopristajali na Brniku, mi je vzel sapopogled na pokrajino, ki se je izrisovalapod mano. Prekrasen pogled na gore,hribe in zelene pašnike mi je vzbujalneverjetno lepe občutke. Zvečer semtakoj zapustila hotelsko sobo in sesprehodila po centru Ljubljane, ki jenaravnost pravljičen. Komaj čakam, da sevrnem z družino in doživetje mesta delimz najdražjimi.Kay Hannah, upokojenka,Shrewsbury, Velika BritanijaS možem sva se avgusta podala našestmesečno pot po Evropi. Na najinemzemljevidu se je znašla tudi Slovenija, kisva si jo dobršen del že ogledala. Začelasva na vzhodu. Zdaj sva v Ljubljani vkampu, saj potujeva z avtodomom.S seboj imava tudi kolesi, s katerimaraziskujeva vaše mesto in okolico.Kolesarske steze so zelo uporabne.Veseliva se obiska vašega botaničnegavrta, za katerega veva, da ima bogatozgodovino. Slovenska hrana je odlična,danes sva kosila v gostilni Na gradu inrada bi pohvalila kvaliteto obroka inprofesionalno osebje. Opažam tudi, kakočista je Slovenija.Cliff, upokojenec, Shrewsbury,Velika BritanijaVaša dežela je lepa. Zelo sem jo vzljubil.Slovenci se mi zdite zelo discipliniraniin vljudni. V Ljubljani se poleg kolesaposlužujem tudi javnega avtobusnegaprevoza in ko opazujem ljudi, ki vstopajona avtobus, vidim, da vsak izmed njihsvoj vstop registrira s kartico urbano.Pri nas se vedno najdejo ljudje, ki toizkoriščajo in se peljejo zastonj, tukaj panisem imel tega občutka. To se mi zdi resneverjetno. Po drugi strani opažam, daje pri vas vse zelo drago in nekako si nemorem predstavljati, kako lahko živites tako nizkimi plačami in tako visokimicenami. Kako vam to uspe?Angela Mok, novinarka, HongKongČe primerjam Hongkong z Ljubljano,je Ljubljana pravo minimestece. Tukajimam občutek, kot da čas dela zame, vHongkongu pa, kot da jaz delam za čas.Naša tura se imenuje balkanska pot indoslej smo videli že Zagreb, skupaj bomoobiskali štiri države: poleg Slovenije šeBosno in Hercegovino, Hrvaško in ČrnoGoro. Ljubljana je kot kraj v počasnemposnetku. Nobene živčnosti, gnečein napornega občutka. Tukaj se lahkočlovek spontano sprosti, ni mu treba iti vkakšen temu namenjen prostor.Mariana, zaposlena v izvoznempodjetju, Hong KongTrenutno sem na potovanju, ki seimenuje balkanska pot; smo v skupinis 37 sopotniki. Danes imamo prostopopoldne in s svojo družino raziskujemkotičke Ljubljane, pravzaprav imamobčutek, da je Ljubljana en sam skritikotiček. Navajena sem na veliko ljudi, kise gnetejo drug ob drugem, in na različnerase. Tukaj pa je ravno nasprotno. SamiSlovenci in občutek, kot da je mesto samozame.Paulina, raziskovalka na kliniki,Moskva, RusijaSem na poti domov iz ZDA. Ustavila semse v Ljubljani, saj so mi priporočili, daje zelo lepo mesto. Sama jo raziskujem,kljub dežju mi je zelo všeč in zelo blizu.Ima poseben čar. Kot vidite, sem tudiže kar veliko nakupila, predvsem vašihslovenskih tradicionalnih izdelkov.CliffAngela MokMarianaPaulina

PrometLjubljana, polna (CIVITAS) ElanaProjekt CIVITAS Elan 2008–2012Vita Kontić12Spreminjanje potovalnih navad je pojem, ki smo gaposkušali udejanjiti v evropskem projektu CIVITASElan, in vemo, da smo z vsemi ukrepi, dejavnostmi,dogodki in akcijami to dosegli pri mnogih. Slikovitoto pojasnjuje zgodba Ljubljančanke: »Priznam,včasih sem bila avtomobilistka, imela sem svoj avtoin (domnevno) svobodno sem se lahko peljala zenega konca na drugega, kadar koli sem to hotela. Ako sem se začela zavedati, da sem na tej poti precejnergala nad prometno gnečo, nejevoljno tapkalapo volanu, živčno bevskala nad 'nesposobnim'voznikom pred mano, besnela ob pomanjkanjuparkirnih mest in drugače izražala vsesplošnonezadovoljstvo, sem ugotovila, da vožnja vavtomobilu po mestu nima veliko skupnegas svobodo. Spoznala sem, da moram nekajspremeniti. In zato sem sedla na kolo, ki je dotlejbolj ko ne samevalo v kolesarnici. Odprl se mi je nov,lepši svet, ki ga kljub vsem promocijskim akcijamkolesarskih organizacij ne moreš prepoznati,dokler ga ne izkusiš. Zdaj vsak dan, morda z nekajizjemami, zadovoljno obračam pedala, kar malopomilujem tiste, ki v avtomobilih stojijo v kolonah,uživam na zraku, v mestnem zelenju, prostranihnabrežjih in trgih, se hkrati razgibam in razgledam,predvsem pa hitreje in ceneje pridem do cilja. To jesvoboda.«13Foto: Vita Kontić, Volker Hoffman, Miha Fras1 Trajnostna prometna politika – ki je bila nasledek ukrepov Visokokakovostni koridor javnega prevoza, Proučitevmožnosti za uvedbo takse za vstop vozil v središče mesta (na fotografiji razstava »Spet ta gneča!« kot del ukrepa), 2 Celovitakolesarska strategija (fotografija kolesarskega koordinatorja v MOL na zložljivem kolesu), 3 Izdelava sodobnega načrtatrajnostne mobilnosti v mestu (na sliki srečanje v sklopu ukrepa – program Odprta akademija) in 4 Strategija za razvojelektromobilnosti v MOL (fotografija prikazuje eno od več kot 30 polnilnih postaj za električna vozila v Ljubljani) – je pobesedah vodje evalvacije dr. Davorja Kontića pomenila velik preobrat v miselnosti na področju prometa v Ljubljani.24Projekt CiVITAS Elan je v štirih letih trajanjauspešno izvedel vse načrtovane ukrepeLjubljančanka, ki smo jo citirali v uvodu, je le ena izmedljudi, ki so se odločili presedlati na kolo. K tej preobrazbije pomembno prispeval tudi evropski projekt CIVITASElan (www.civitasljubljana.si), ki je v koordinaciji Mestneobčine Ljubljana (MOL) potekal od septembra 2008 dooktobra 2012. Veliko pozornosti smo namreč namenilipromociji in izboljšanju razmer za kolesarjenje, polegtega pa smo jo usmerili tudi v razvoj uporabnikomprijaznega, privlačnega in varnega javnega prometa,hoje, alternativnih virov energije in dostopnosti.Uspešno smo izvedli vse načrtovane ukrepe in pripraviliveč kot 130 dogodkov, delavnic, okroglih miz in drugihsrečanj za promocijo in spodbudo k manjši odvisnostiod osebnega avtomobila, na katerih smo predstaviliprojekt, njegove ukrepe in obdelali z njimi povezaneteme. Posebno pozornost smo posvečali vključevanjujavnosti v posamezne dejavnosti, odprli smo številnekanale za stike z različnimi deležniki in okrepili dialogz meščani. »CIVITAS Elan je Ljubljani prispeval kar17 različnih ukrepov, ki so življenjski in vsem vidni,ki bodo ostali, ki so lahko zgled drugim in ki se bodozagotovo nadaljevali. Po mojem je najpomembnejšidosežek, da smo se tudi na področju trajnostnemobilnosti začeli primerjati z najboljšimi in počasi vnaše okolje prenašati paradigmo mobilnosti ljudi, ne pale pretočnosti avtomobilov. Najpomembnejša izkušnjaprojekta je, da se, če obstajata volja in moč, stvari lahkopremaknejo, četudi gre za utrjene navade ljudi, tuditiste, ki se nanašajo na uporabo lastnega avtomobila.Vse bolj je razširjena zavest, da lahko k zdravemu okoljuin trajnostni prihodnosti prispevamo tudi sami,« jepoudaril ljubljanski koordinator projekta Vlado Babić zOddelka za varstvo okolja MOL.Kateri dosežki projekta so med vidnejšimi?Vozni park LPP smo posodobili z 20 avtobusina metan in s 5 hibridnimi avtobusi, napostajališča smo postavili 58 prikazovalnikovprihodov avtobusov in razvili informacijskoorodje, ki omogoča napovedovanje prihodovavtobusov ter njihovo prednost v semaforiziranihkrižiščih, prav tako pa smo uporabnikomjavnega potniškega prometa zagotovili možnostnačrtovanja poti z avtobusom ali vlakom naspletni aplikaciji Google Transit. V območjih zapešce, ki so se v preteklih letih precej razširilain s tem ustvarila nov, varnejši javni prostor zakakovostno bivanje, smo zagotovili brezplačenprevoz s kavalirjema. Električni vozili sta bili tudiorodje za testiranje storitev »prevoza na klic« zaljudi z oviranostmi, ki ga je LPP septembra letosuvedel kot stalno storitev.1 2 3Foto: Volker Hoffman1 Uvedba ukrepov Tehnološko napredni avtobusi (na sliki eden od 20 metanbusov),2 Čistejša vozila za vozni park MOL (na fotografiji hibridni avtomobil mestnega inšpektorata in službeno kolo mestne uprave) in3 Uporaba rastlinskega olja za pogon motornih vozil (izvedba meritev na vozilih s predelanim motorjem na rastlinsko olje) v širšem, ne le testnem obsegu bi pomenila zmanjšanjeonesnaževanja zraka s trdnimi delci (PM 10), NO x, CO in CO 2.

Promet13Foto: Volker Hoffman, Matija Ovsenek, Vita KontićUkrepi, kot so Izboljšana varnost na mestnih avtobusih za potnike, Varne poti v šolo, Zmanjšanje dovoljene hitrosti na nekaterih območjih in Prilagajanje storitev javnega prevoza glede napotrebe, so povečali prometno in splošno varnost ter dostopnost (javnega potniškega prometa in s tem mestnega središča) za obravnavane ciljne skupine.Eden od rezultatov prizadevanj MOL in drugihpartnerjev CIVITAS Elana za boljše »kolesarsko«življenje v Ljubljani je povišanje deleža s kolesomopravljenih poti v mestu, ki se je v času projektapovečal za 27 odstotkov. Vseh zaslug zagotovo nemoremo pripisati projektu, katerega sodelavci – tudiv projektu zaposleni koordinator za kolesarjenjev MOL – so se med drugim intenzivno ukvarjali spromocijo kolesarjenja in izboljšanjem razmer zato obliko mobilnosti, izdelavo Celovite kolesarskestrategije in delovanjem Kolesarske platformeLjubljane. Dobršen del sta »opravila« sistembrezplačne izposoje koles Bicike(LJ), ki ima žeskoraj 39.000 registriranih letnih uporabnikov inboljša kolesarska infrastruktura v mestu. Kolesasmo prav tako vpeljali v »vozni park« MOL; z njimisodelavci nadomeščajo vožnje s službenimi vozili.Teh 50 koles in šest hibridnih vozil za Mestno upravoje »ozelenilo« 10 odstotkov voznega parka MOL.Testirali smo tudi uporabo čistega rastlinskega oljakot pogonskega goriva in pripravili strategijo zarazvoj elektromobilnosti v Ljubljani. V projektu smoizvedli številne ankete in študije, katerih rezultatibodo uporabljeni za oblikovanje priporočil zanadaljnje ukrepe.Pomemben del pri vsem tem je opravila skupina zaevalvacijo na Inštitutu Jožef Stefan, ki je ocenjevalaučinke ukrepov na podlagi prometnih, okoljskih,družbenih in ekonomskih kazalnikov. »Nekateriukrepi so se izkazali kot boljši, nekateri pa kot maloslabši pristop k izboljševanju prometnih razmer in znjimi povezanimi posledicami v Ljubljani. Rezultatiso pri posameznih ukrepih dokazali zmanjšanjeonesnaženja zraka in raven hrupa, skrajšanjepotovalnih časov avtobusov, izboljšanje storitevjavnega potniškega prometa, večje zavedanjemeščanov o prometnih težavah in povečanjefinančnih koristi. Večji učinek pa lahko pričakujemos trajno uvedbo tovrstnih ukrepov,« je povedal vodjaocenjevanja v projektu dr. Davor Kontić z InstitutaJožef Stefan.Predlogi za boljšo kakovost življenja v Ljubljani sozajeti tudi v novi Prometni politiki MOL do leta 2020,ki med drugim gotovo prispeva k bolj premišljenimodločitvam pri izbiri potovalnih sredstev ter kzmanjšanju negativnih vplivov prometa na okoljein počutje prebivalcev ter obiskovalcev Ljubljane.Čeprav se je projekt CIVITAS Elan zaključil, celostnogledano, pišemo zgodbo, ki se lahko samo nadaljuje.Skupaj smo najmočnejšiProjekt CIVITAS Elan je bil eden od projektov v okviruevropske pobude CIVITAS Plus (kratica je izpeljanaiz CIty-VITAlity-Sustainability), namenjen razvojutrajnostnega, čistejšega in energetsko varčnejšegaprometa v petih evropskih mestih: Ljubljani, Gentu,Zagrebu, Brnu in Portu. Ključni poudarek je bil vprizadevanju za spremembo potovalnih navadmeščanov in obiskovalcev.»To je bil v osnovi demonstracijski projekt, kar pomeni,da je Evropska komisija sofinancirala testno uvedboukrepov po evropskih mestih, da bi iz njih videla, kateriukrepi imajo večji ali manjši doprinos k izboljševanjudejanskih prometnih razmer v posameznih mestih (t.i. laboratorij na prostem). To naj bi služilo kot podlagaza izdelavo novih politik v prometnem sektorjuna ravni EU. Osnova za slednje je bila organizacijasistematičnega zbiranja in analize teh podatkov, ki jev okviru CIVITAS-a delovala kot evalvacija ukrepov,« jepojasnil Kontić.Projekt je bil vreden 29 milijonov evrov, Evropskakomisija je od tega prispevala 18 milijonov evrov, kijih je za 65 ukrepov porabilo 38 partnerjev v celotnemprojektu. V Ljubljani smo s pomočjo 5,5 milijonaevropskih sredstev izvedli 17 lokalnih ukrepov in 4ukrepe, ki so skupni vsem petim mestom. Pri tem jesodelovalo 11 ljubljanskih partnerjev – poleg MOLše Ljubljanski potniški promet, Telargo, Slovenskeželeznice, Urbanistični inštitut RS, Univerza v Ljubljani –Fakulteta za družbene vede, Prometni institutLjubljana, Kmetijski institut RS, Regionalni center zaokolje – Slovenija, Institut Jožef Stefan in Etrel.»Veliko število partnerjev v Ljubljani je k projektuCIVITAS Elan pritegnila ravno ponujena priložnost, das skupnimi prizadevanji naredimo nekaj dobrega zase,za svoje družine in za svoje mesto. Zelo heterogenaskupina ljudi je hitro ugotovila, da ima veliko skupnegain učinek štiriletnega timskega dela je nedvomnopresegel morebiten seštevek posamičnih prispevkov,«je dodal Babić, ki je uspešno sodelovanje partnerjevponazoril s sloganoma »vsi za enega, eden za vse« ali»skupaj smo najmočnejši«.Z vključevanjem javnostido kakovostnih rešitevDa bi bili načrtovani in izvedeni ukrepi čim boljuspešni, smo dali velik poudarek na vključevanjemeščanov in splošne javnosti ter zato projektpodnaslovili kar Mobilizacija meščanov zakakovostno bivanje. Pojem »vključevanje javnosti«je v nekaterih drugih evropskih državah žeprecej razvit, pri nas pa smo ga poskusili okrepitiz dejavnostmi v CIVITAS Elanu. »O vključevanjujavnosti govorimo takrat, ko imajo različni deležnikiin zainteresirana javnost možnost, da lahkoizražajo svoja mnenja o problemih in potrebahter da so vključeni v oblikovanje rešitev za teprobleme. Sodelovanje javnosti povečuje kakovostnačrtovanja politik in kakovost različnih rešitev, sajv postopek sprejemanja odločitev vnaša lokalnoznanje, vrednote in potrebe ljudi, posledičnopa povečuje tudi sprejemljivost novih rešitev vjavnosti ter omogoča večjo podporo za njihovoizvedbo v praksi,« je razložila koordinatoricavključevanja javnosti v projektu Milena Maregaz Regionalnega centra za okolje za srednjo invzhodno Evropo.Od partnerskih mest tak pristop že leta uporabljajov Gentu, za Ljubljano in Zagreb pa lahko rečemo,da smo v zadnjem času precej napredovali.Vendarle bi bilo potrebno te nastavke šenadgraditi, saj je po besedah Marege v Sloveniji»raven participativne kulture v primerjavi znajbolj demokratičnimi družbami še vedno šibka.Prav zato pa so toliko pomembnejši vsi primeriuspešnega vključevanja javnosti, ki se odvijajopri nas. Projekt CIVITAS Elan je bil eden od takihprimerov, zagotovo pa bo potrebno na straniodločevalcev in na strani javnosti občutno okrepitiznanje, veščine in pripravljenost za aktivnosoudeležbo in s tem prevzem soodgovornosti zanove rešitve.« Mestna občina Ljubljana je denimonačrt obveščanja in vključevanja javnosti pripravilaza novo Prometno politiko MOL, zato lahkopričakujemo, da se bo dobra praksa iz CIVITAS-anadaljevala.Foto: Volker HoffmannNekateri ukrepi, ki niso bili »fizično« izvedeni, ampak so simulirali stanje po izvedbi, paso pokazali, da je mogoče pričakovati koristi na področju zmanjšanja onesnaženosti inučinkovitosti prometa (ukrepa Visokokakovostni koridor javnega prevoza in Upravljanje inracionalizacija dostave blaga v mestu).Foto: Vita KontićDodatne informacije v zvezi s projektom CIVITAS Elan in trajnostnim gibanjem po Ljubljani so na voljona spletnem mestu www.civitasljubljana.si, v MOB-i-LNICAH – infotočkah za kakovostno mobilnost (nalokacijah Turističnega informacijskega centra na Krekovem trgu 10, Adamič-Lundrovem nabrežju 2 inTrgu OF 6) ter v brošuri Mobilna Ljubljana in drugih tiskovinah CIVITAS Elana, ki so tam na voljo.

Kultura sožitja 14Življenje Mladih zmajev IIMojca ZupanFotografije Mojca ZupanMladi v Četrtnem mladinskem centru Bežigrad so ob našem obisku igrali šah in pekli palačinke.Četrtni mladinski center BežigradŠola za življenjeNajprej je zadišalo po palačinkah. V Četrtnemmladinskem centru Bežigrad je bila sredipopoldneva ob koordinatoricah le peščica mladih.A počasi so se začeli zbirati in kmalu je bilo ozračjeprijetno živahno. Mladenka poplesuje ob ritmihglasbe iz telefona in vadi gibe, nekdanje sošolkeiz osnovne šole, ki so se razkropile po različnihsrednjih šolah, primerjajo izkušnje, dva igrata šah,nekdo sedi pred računalnikom in kmalu nas objameeksotična glasba, drugi igrajo pingpong ali igro leopazujejo … Sproščeno je in na trenutke glasno.Skrbna koordinatorica nenehno bdi nad celotnimdogajanjem vsaj z enim očesom in pravočasnoposeže v dogajanje ter naredi red, če je potrebno.Večina otrok, ki v zadnjem času obiskuje četrtnimladinski center za Bežigradom, je stara od 10do 14 let. Starostna sestava se spreminja z vsakogeneracijo – center je sicer namenjen otrokom od12. do 18. leta. O dejavnostih centra, ki deluje že odoktobra leta 2007, in njegovem poslanstvu smo sepogovorili s koordinatorico Katjo Žugman, ki pravi,da otroci in mladi potrebujejo tovrsten varen prostorin da je potrebno razbliniti stereotipe, da so mladipasivni in nemotivirani.Ali drži, da se otroci lahko pri vas učijo igrati nakitaro? Kako to učenje poteka?Da, že pet let sodelujemo z glasbenico, ki otroke poučujekitaro. Sprejme vsakogar, ki si to želi početi. Če odkrije, da jenekdo zelo zavzet za učenje in ima smisel za ta inštrument,pristopi zelo resno in zna iz njega izvabiti kar največ. Zveseljem odkriva mlade talente in z njimi nato tudi ustvarja.Tako ne gre le za gole inštrukcije. Prav zdaj s 16-letnimdekletom, s katerim je začela sodelovati pri nas, snema CD zavtorsko glasbo dekleta. In to se ni zgodilo prvič.Nedavno ste skupaj z mladimi prenovili notranjostcentra …Prebelili smo stene – nekateri so to počeli prvič – in jihporisali, prenovili mize in drugo pohištvo. Tovrstne skupnedejavnosti imajo zelo radi, če je, seveda, ozračje prijetno.Naj ob tem povem, da ponavadi ni od vsebine delavniceodvisno, kako jo bodo otroci sprejeli, temveč je to velikobolj odvisno od tega, kako jih zna izvajalec dejavnostipritegniti, kakšen odnos vzpostavi z njimi.Mladim pomagate premagovati tudi stiske.S kakšnimi težavami se mladi spoprijemajo?Težave so zelo različne, nekatere hujše, druge ne. Čezaznamo, da so mladi ogroženi, o tem obvestimo centerza socialno delo. A najpomembneje je, da v stikih skoordinatorji centra izkusijo drugačne odnose. In tedragocene izkušnje ponesejo s seboj, pomagajo jim napoti dozorevanja. Zavedamo se, da ni naša vloga in naloga,da bi se ukvarjali s celotno družino. A kljub temu smože sodelovali s starši, se z njimi pogovarjali, jim ponujalipomoč in oporo. Pravzaprav bi si želeli tesneje sodelovatis starši. Nekateri prihajajo k nam, četudi nimajo težav.Spijemo kavo in poklepetamo, udeležili so se že tudidelavnic. A večina ne pride spoznat koordinatorjev alipogledat prostorov. Videti je, da nam zaupajo, ker za namistoji Mestna občina Ljubljana.Kako pa se spoprijemate s konflikti,ki vzniknejo med mladimi?Če je konflikt hujši, ga najprej prekinemo, nato sepogovorimo, da se vsi vpleteni zavedo, kaj so občutili,kaj se je zgodilo in kako bi lahko ravnali drugače. Prinas se torej učijo tudi socialnih spretnosti. Pravzapravje četrtni mladinski center šola za življenje, in sicer prekorganiziranega in neorganiziranega preživljanja prostegaKoordinatorica ČMC Bežigrad Katja Žugmančasa. V odnosih se učijo, kako povedati stvari, kako ozavestiti,zakaj so nekaj storili na tak način, opogumljamo jih, da selotijo različnih stvari … Vsakdo sledi svojemu ritmu, skušamoizhajati iz njih in jih obravnavati glede na njihove potrebe intrenutno stanje ali zmožnosti. To je naš prikriti kurikulum.Tesno sodelujete tudi z drugimi zavodi v četrtniskupnosti in tako s skupnimi močmi pomagatemladim, ki potrebujejo več pomoči. Povezujete se zbližnjo šolo in fakulteto. Za kaj gre?V povezavi s socialno službo Zdravstvenega doma Bežigradizpeljujemo program individualnega spremljanja otrokin mladostnikov. Prostovoljci spremljajo mlade, ki imajorazlično hude težave, skupaj naredijo domačo nalogo inopravijo še kakšne druge obveznosti, a temeljni namenprograma je druženje. S sodelavko poiščeva prostovoljce,jih izobražujeva in sva jim mentorici. Sestajamo se redno.Sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo Bežigrad.Pokličejo nas, kadar menijo, da kakšen otrok ali mladostnikpotrebuje učno pomoč. Študenti Pedagoške fakulteteLjubljana pri nas opravljajo obvezno prakso ali pa z namisodelujejo kot prostovoljci. Bližnja Osnovna šola MilanaŠuštaršiča ima ob novem letu tradicionalni pohod zlučkami. Pri nas je zadnja postaja pohoda s pogostitvijo – tuse učencem in učiteljem pridružijo še starši. Dvakrat smobili tudi zbirna točka projekta Očistimo Slovenijo. Moramreči, da smo v okolici precej prepoznavni. Povezali smo setudi s Slovensko filantropijo pri vseslovenski akciji Družimose – vsi za enega, vsi za vse, ki poziva ljudi, naj postanejoprostovoljci za en dan.Vaš ulični festival je bil letos tudi dobrodelnoobarvan.Festival poteka dva dni med bloki soseske BS3 in zajemakulturni, umetniški in športni program. Tokrat smo izpeljališe dobrodelni bolšjak, na katerem so starši izmenjevalistvari, ob zamenjavi pa je vsakdo lahko po želji prispevalpoljubno vsoto v dobrodelne namene. Denar smo namenilidružini v finančni stiski. Tudi v prihodnje nameravamo takopomagati družinam v stiski.Rosana Mandič in Žiga Kos Dino Mandič Aljaž Žibert Laura GluharMladi iz ČMC BežigradŽiga Kos, 5. razred osnovne šoleNa začetku letošnjega poletja mi je prijateljpovedal, da je v mladincu zelo dobro.Tako sem šel še sam pogledat. Lepo some sprejeli. Ker je tu res zelo fino, zdajobiskujem center vsaj šestkrat na teden.Ker treniram rokomet trikrat na teden,se tiste dni oglasim tukaj pred in potreningu. Zelo mi je všeč družba, saj se zelodobro razumem z vsemi, in dejavnosti.Najpogosteje igram pingpong, malo semtudi na računalniku, na facebooku.Rosana Mandič, 3. razred osnovne šoleSem hodim že zelo dolgo in to vsaj trikratali štirikrat na teden. Pogosteje ne morem,ker me mama ne pusti zmeraj. Tu počnemozelo veliko različnih stvari, všeč so mi kviziin zabave, na primer čokolada party. Tisti, kizmaga na kvizu, zmeraj dobi nagrado. Včasihpa jo dobimo kar vsi! Zelo rada tudi rišem inigram pingpong. Tu sem spoznala tudi velikonovih prijateljev. Včasih prideta z mano tudimama in bratec, ki bo kmalu star tri leta.Dino Mandič, 6. razred osnovne šoleV mladincu se oglasim vsak dan vsaj za petminut. Včasih namreč ne morem ostati dlje,ker treniram plavanje sedemkrat na teden.Plavam že sedem let in sem tudi državniprvak v kategoriji mlajši dečki. Sem radprihajam predvsem zaradi druženja, sajimam tukaj veliko prijateljev. Z njimi včasihorganiziramo tudi turnirje v pingpongu.Sem in tja grem tudi na računalnik. Vsem bipriporočil, da pridejo pogledat v center, kerse tu veliko dogaja in je zelo zabavno.Aljaž Žibert, 7. razred osnovne šolePred nekaj leti sem na poti v šolo opazil,da se tu nekaj dogaja. Šel sem pogledat inod tedaj hodim sem skoraj vsak dan. Semse najraje hodim učit igranja na kitaro.Sicer me kitaro doma poučuje tudi stric,tukaj pa pogosto vadim. Dvakrat na tedenhodim še na košarko. Sem prihajam tudizaradi druženja, saj sem tukaj spoznal noveprijatelje. Nekajkrat sem v centru naredildomačo nalogo, a večinoma jo opravim kardoma.Laura Gluhar, 6. razred osnovne šoleTukaj se zelo zabavam, gledam, ko igrajopingpong, včasih ga igram tudi sama. Zelomi je všeč, ker veliko rišemo in ustvarjamoiz papirja in blaga ter izdelujemo nakit.Tudi v šoli hodim na likovni krožek,začela pa bom spet trenirati rokomet.Všeč mi je, ker se s koordinatoricamilahko pogovorim, če me kdo izziva inpotrebujem pomoč. Pomagata mi tudi,če potrebujem pomoč pri domači nalogi.Učim pa se tukaj redko.

Kultura sožitjaČetrtni mladinski center ČrnučeOd motorja do grafitov15Ob vhodu najmlajšega izmed četrtnih mladinskihcentrov, ki delujejo v sklopu javnega zavoda Mladizmaji, nas najprej pozdravijo grafiti, nato pa sepo stopnicah spustimo v klet. A tu nas ne objamevonj po zatohli vlagi, temveč nas presenetijo lepourejeni in barviti prostori. Na hodniku je prostor zaračunalnike, nasproti je dnevna soba s televizijo,DVD predvajalnikom in igralno konzolo, poleg jevečnamenska dvorana, v kateri mladi najpogostejeigrajo nogomet, a tam pripravljajo tudi filmskeprojekcije in potopisna predavanja. V osrednjemprostoru s kuhinjo poteka večina dejavnosti, kjerso obiskovalcem na voljo material za ustvarjanje,knjige in tudi učbeniki. V Četrtnem mladinskemcentru (ČMC) Črnuče imajo celo delavnico za tiste,ki so spretni z orodjem, urejajo pa tudi snemalnistudio za glasbeno navdihnjene. Slednji bonamenjen mladim neuveljavljenim glasbenimskupinam – dve že zdaj vadita pri njih –, ki bodotako lahko ustvarile demoposnetke. ČMC Črnuče jebil ustanovljen junija 2010 in kot kaže, so ga mnogiokoliški mladi že sprejeli za svojega. Namenjen jemladim od 12. do 18. leta, a tudi nekoliko mlajšihali starejših, seveda, ne odslovijo. Zanimivo je,da centra ne obiskujejo le mladi iz Črnuč, temvečprihajajo tudi iz okoliških krajev. Delovanje ČMCČrnuče nam je predstavila koordinatorica MajaMajcen, ki je tam od samega začetka.Kakšno je ozadje otrok, ki prihajajo k vam? Jimpomagate tudi spoprijeti se s težavami?Otroci imajo zelo pestro socialnoekonomsko ozadje.Nekateri prihajajo iz šibkejših družin, kdo od njih jestoril tudi že kakšen prestopek, nekateri so izpadli izšolskega sistema, drugi pa so v šoli uspešni in imajoveliko zunajšolskih dejavnosti, a kljub temu jim uspepriti še k nam. Za pomoč ne prosijo neposredno.Toda ko skupaj preživljamo prosti čas ob različnihdejavnostih, počasi prihajajo na plan tudi njihovetežave, o katerih se nato pogovorimo in jih skušamovsaj omiliti. Včasih nam že govorica telesa sporoča, daje nekaj narobe, zato jih tedaj povprašamo, kaj jih tare,in počasi se odprejo. Pogovori so, seveda, individualniin potekajo v koordinatorjevi pisarni. Najpogostejeso v stiski zaradi šole, trpinčenja, ki ga doživljajo tam,in tudi zaradi sporov s starši. Pomagati jim skušamopredvsem tako, da jih naučimo, kako naj pomagajosami sebi. Učimo jih torej poiskati vire moči v sebi.Tako ne postanejo odvisni od nas. Ponujamo jim tudiučno pomoč, če imajo učne težave, pomagamo jimpri domačih nalogah, pri nas lahko pripravljajo tudiseminarske naloge.Mladi iz ČMC ČrnučeLuka Batić, 1. letnik gimnazijeCenter obiščem enkrat ali dvakrat nateden, predvsem zaradi družbe in zato,ker se lahko normalno pogovorims koordinatorji. Rad imam namrečinteligentne pogovore, zanimajo meintelektualne teme. Pridem za enouro, včasih pa le pozdravit. Rad se tudiudeležujem dejavnosti, najbolj pa somi bile všeč izmenjava grafitarjev terkuharska in Beat Box delavnica. Fino je,da se tu zmeraj kaj novega dogaja.Sandi Dedić, 3. letnik srednje šoleVeliko mi pomeni, da se lahkopogovorim s koordinatorji, saj se radpogovarjam s starejšimi. Ampak zdajpoklepetam tudi z mlajšimi. Včasih semi je to zdelo čudno, potem pa semmalo omejil svoj ego. Tu je zelo zabavno.Kuharska delavnica Sergea iz KamerunaKoordinatorica ČMC Črnuče Maja MajcenPrek šolskega leta jim ponujate tudi raznovrstnedejavnosti za dejavno preživljanje prostega časa.Kaj jih najbolj pritegne?Gotovo jih najbolj pritegnejo športne dejavnosti, izleti,tabori, kvizi o človekovih pravicah in tudi delavnice.Med slednjimi so najbolj priljubljene kuharske. Sicer jimponujamo še umetniške delavnice – tudi fotografske,pogovorne in videodelavnice. Na slednjih opravljajointervjuje drug z drugim in izdelajo samopredstavitve.Včasih se samo pogovarjamo o aktualnih dogodkih,denimo, o družinskem zakoniku, človekovih pravicah,službi … Pogosto igramo družabne igre. Pripravljamopotopisna predavanja v povezavi s kuharskimidelavnicami. Povabimo tudi mojstra Beat Boxa. To je,lahko bi rekli, vokalno bobnanje, ki je med mladimizelo priljubljeno. Urice za punce (dve uri na teden) pa sonamenjene pogovoru – obravnavale smo med drugimtrgovino z ljudmi –, ličenju, osebnemu urejanju inizdelovanju nakita.Posneli ste celo film. Gotovo je bila to dragocenaizkušnja za mlade.Film je bil zmes romantične zgodbe in kriminalke.Sodelujoči so se gotovo urili v vztrajnosti, učili so sevživljati v like in s tem tudi v druge ljudi. Spoznali soosnove pisanja scenarija, razpravljali in iskali nove poti.V delavnici stoji motor, ki očitno potrebujepopravilo. Kakšna zgodba se skriva v ozadju?K nam so prihajali 16- in 17-letni fantje, ki so se šolaliza avtomehanike. Izrazili so željo, da bi »šraufali«.Oblikovali smo dve ekipi, v eni so bili mehaniki, v drugipa t. i. menedžerji, ki so zbirali denar in iskali sponzorjeza motor in orodje. Učili so se tudi, kako napisatiprojekt. Oblikovali so skupna pravila, ki so se jih držali,vodili evidenco, sestankovali. Učili so se torej mnogihspretnosti, potrebnih v življenju. Kupljeni motor so dozdaj razstavili. Ko bo predelan in spet vozen, ga bomoprodali in denar podarili v dobrodelne namene.je bila super. Včasih tudi kaj ustvarjam.Na delavnici sem med drugim naredildarilo za mamo ob dnevu žena. Mamoje zelo zanimalo, kaj počnemo tukaj.Povabil sem jo, naj pride pogledat, a šeni prišla. S centrom sem šel že na nekajizletov, obiskal sem celo Nemčijo in MEPItabor v Bohinjski Beli.Dejan Pajsar, 6. razred osnovne šoleZelo rad ustvarjam. V centru sem naredilže orko in geparda iz papirja ter velikegadinozavra. Všeč so mi tudi drugedelavnice. Včasih igram videoigrice.Zmeraj, kadar nimam kaj početi,pridem sem. Še posebno rad pridem napraznovanje rojstnega dne ČMC in napustno maškarado. Komaj čakam naobisk Atlantisa in Hiše eksperimentov.Včasih se v centru tudi učim ali naredimdomačo nalogo. Če mi ne gre, mipomagajo koordinatorji ali pa sestra.Luka BatićMladi v Četrtnem mladinskem centru Črnuče pri učenju stenografije.Lara Pajsar, 7. razred osnovnešoleTu se pogosto učim in naredimdomačo nalogo, pri čemer mi tudipomagajo. S koordinatorji se lahkozmeraj pogovorim, radi mi pomagajoali svetujejo, če me kaj muči. VeselimPoleti ste obiskali Nemčijo, osrednji namenobiska pa so bili grafiti. Kako vam je touspelo?S kolegom sva oblikovala projekt Grafiti inLjubljana, ki se je razširil na vse ljubljanske četrtnemladinske centre. Tako smo v začetku lanskegajulija gostili skupino osmih mladostnikov izNemčije, natančneje iz Weisbadna. Skupaj z osmiminašimi mladostniki so se učili ustvarjati uličneumetnine, in sicer na temo boja proti diskriminacijiin rasizmu. Imeli so tudi delavnico, na kateri sodiskriminacijo izkusili na lastni koži. Zelo jih jepretresla. Skice grafitov so oblikovali pod vodstvomtovrstnih umetnikov, spoznali so tudi zgodovinografitarstva. V tovarni Rog so pobelili nekaj sten innato na njih ustvarjali grafite. Letos poleti je osemnaših navdušencev odšlo za devet dni v Weisbaden,kjer smo obiskali svetovno srečanje grafitarjevMeeting of Styles. Nekateri so prvič leteli z letalom,zato jim je bila že sama pot velika dogodivščina.POPRAVKAV članku Življenje Mladih zmajev I v prejšnji številki(8/2012, stran 17) je bilo pod fotografijo direktorjaMladih zmajev napačno zapisano ime fotografa.Avtor fotografije ni Robert Ribič, ampak ImanHadzhivalcheva. V uvodu predstavitve Četrtnegamladinskega centra Zalog pa je pomotoma izpadloime sogovornika, s katerim se je avtorica člankapogovarjala o delu tega centra. Sogovornik je bilkoordinator ČMC Zalog Marko Taljan, ki jemed drugim tudi pobudnik tokratnih predstavitev,urednik imenitnega časopisa Založan in človek, kiz vsem žarom živi svoje poslanstvo dela z mladimi.Sandi DedićLara in Dejan Pajsarse snemalnega studia, saj bi tudi samarada tam ustvarjala. Zelo mi je bilanamreč všeč delavnica repanja. Zbratom sva predlagala novo dejavnost,in sicer sva učila druge izdelovatiorigamije. Nekoč nas je obiskal celoslikar in nam pokazal, kako risati.

Kultura sožitja16Mestna uprava v skrbi za starejšePredstavitev programov na Festivalu zaMirjana RibičFoto: Teja Bizjak PožarMestna občina Ljubljana se je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje tudi letos predstavila s številnimi programi za starejše, medgeneracijskimi programi ter vrsto predavanji in delavnicami. Posebnodarilo v sončnih dneh med festivalom pa je bilo zlasti za udeležence zunaj Ljubljane, ki povsem preobražene Ljubljane še niso poznali, brezplačno vodenje po Ljubljani v izvedbi Turizma Ljubljana.V koordinaciji Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana so javni zavodi, dnevni centri aktivnosti za starejše, zdravstveni domovi, knjižnice,šole in številne druge organizacije, katerih ustanoviteljica ali sofinancerka programov je Mestna občina Ljubljana, tudi letos sodelovali pri oblikovanju zelobogatega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje. V treh dneh (od 1. do 3. oktobra) so številni strokovnjaki iz naštetih ustanov, Turizma Ljubljana, društvaLjubljansko podeželje ter številna rekreativna, umetniška in druga društva predstavili več kot 50 delavnic in aktivnosti, ki niso navdušile le Ljubljančanov, temvečtudi obiskovalce iz vse Slovenije. Rdeča nit letošnjega festivala je bila evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Mladi zmaji iz našihčetrtnih mladinskih centrov in prav tako številni otroci in starejši so se družili v kotičku za medgeneracijsko sožitje.V treh dneh je Festival obiskalo več kot 15.000 upokojencev, pa tudi obiskovalcev mlajše generacije iz Slovenije in tujine. Na festivalu je sodelovalo več kot 150razstavljavcev in 3000 nastopajočih, ki so pripravili 200 dogodkov. Letošnji festival, ki je bil najbolj obiskan doslej, je potekal pod častnim pokroviteljstvompredsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ki je tudi častni pokrovitelj Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 v Sloveniji.Slavnostne otvoritve v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je udeležil tudi župan Zoran Janković. - Številne obiskovalce iz Ljubljane in notranjostiSlovenije je v lepih sončnih dneh navdušil brezplačen voden ogled Ljubljane in brezplačen obisk muzejev v organizaciji Turizma Ljubljana.Razstavni prostor Mestne občine Ljubljana je bil središčerazličnih delavnic in prijetnega druženjaV prvi kleti Cankarjevega doma je imela Mestna občina Ljubljana lep inprostoren razstavni prostor s pestrimi prikazi programov dejavnosti za starejše.Obiskovalci so se predvsem zanimali za brezplačne tečaje računalništva, tujihjezikov, plesa in vadbe za starejše. Od nekaterih neljubljanskih obiskovalcevsmo slišali, da bi bili radi občani Ljubljane prav zaradi brezplačnih tečajevračunalništva, tujih jezikov in dobro vodenih centrov dnevnih aktivnostiza starejše. Izobraževalni program, ki je potekal v štirih dvoranah, v Odprtidelavnici in v Računalniški učilnici, je bil zelo dobro obiskan. Starejšiobiskovalci so dobili praktične nasvete za krepitev spomina, zniževanjeholesterola, ohranjanje vitalnosti v zrelih letih, zaščito telesa pred kroničnimiobolenji in vrsto drugih zdravstvenih nasvetov. Številni so se zabavali nadelavnici joge smeha, vadili ravnotežje in koordinacijo na uri evritmijein prisluhnili potopisnim predavanjem. Odprta delavnica v drugi kletije pritegnila številne radovedne poglede, saj so se v njej odvijale vadbadrums alive, salse in joge. Obiskovalci so z zanimanjem spremljali veščinesamoobrambe in likovno delavnico. Plesalcem in telovadcem je pomagala tudimaskota ljubljanskega zmaja.Zanimanje za povezanost prek svetovnega spleta, zdravje in polnosodobno aktivno življenjeRačunalniške delavnice je pripravila Služba za lokalno samoupravo Mestne občineLjubljana. Obiskovalce je zanimala predvsem uporaba elektronske pošte in interneta,pa tudi uporaba socialnih omrežij. Center za permanentno izobraževanje Cene Štuparje predstavil jezikovne delavnice o situacijah v mestu ob nakupovanju, ogledovanjuznamenitosti, iskanju lokacij itd. Člani Društva starejših občanov Fužine so skupaj zobiskovalci Centra aktivnosti Fužine (CAF) pripravili klekljarsko delavnico, ki je pritegnilapozornost tako mladih kot tudi starejših. Ob razstavnem prostoru Mestne občineLjubljana so se predstavile plesne in telovadne skupine iz Centra in Viča in dodobra ogreleobiskovalce, največ pozornosti pa je pritegnila skupina plesalk trebušnega plesa.Delavnice in predavanja o skrbi za zdravje in oskrbi starejših na domu ter v domovih zastarejše in mrežo medgeneracijskih programov so predstavili Zdravstveni dom Ljubljana,Inštitut Antona Trstenjaka, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Lekarna Ljubljana.Ljubitelji narave in ljubljanskega podeželja so imeli učno uro o čebelarstvu, ki so jo pripraviličebelarji in njihovi krožki. Tako so se številni obiskovalci sladkali z medom, ljubljanskikmetje pa so gostom ponudili tudi kruh in jabolko. Ob pestrem in poučnem dogajanju soštevilni sogovorniki menili, da je posebej dragocen del Festivala za tretje življenjsko obdobjetudi prijetno druženje in izmenjavanje izkušenj s prijatelji in znanci.

Kultura sožitja17Kinodvorovatretje življenjsko obdobjeFilmska srečanja ob kaviAbonma za poznejša letaz dodatnim terminomFotografije: Robert RibičFranc in Anica BobnarAna VahčičMonika IleničMarija KrušičAnica Bobnar, upokojenka, Cerklje naGorenjskemNajraje gledam folklorne skupine, ker sem nekočplesala v folklornem društvu. Všeč so mi tudizdravstvene delavnice, na katerih veliko izvemo onačinu zdravljenja bolezni in o tem, kako si lahkopomagamo sami. S prijateljem iz Ljubljane greva tudina sprehod po Stari Ljubljani. Občutek imam, da jeLjubljana iz leta v leto lepša, imate bogato ponudbo.Med turističnimi znamenitostmi sta mi najbolj všečLjubljanski grad in Tromostovje.Ana Vahčič, višja pedagoginja, LjubljanaLetos sem že drugič na tem Festivalu in lahko rečem,da je čedalje več komercialnih ponudnikov za zdravoživljenje. Letos je tudi več splošnih informacij zaduhovno rast. Ljubljančani imamo na voljo brezplačneprograme računalništva in številne druge aktivnosti.Trenutno me najbolj zanima računalniški program zatrening spomina, kajti trening možganov je ena izmednajbolj pomembnih aktivnosti v tretjem življenjskemobdobju.Monika Ilenič, ČS RudnikZase lahko rečem, da sem zelo radovedna osebnostin se rada učim novih stvari. Neštetokrat sem slišala,da smo starejši ljudje računalniško nepismeni, vendarsama hočem biti na tekočem, zato sem že naredila prvitečaj računalništva, šla bom tudi v nadaljevalnega, dase naučim uporabljati internet in elektronsko pošto.Tudi v naši četrtni skupnosti imamo brezplačne tečajeračunalništva in za to se lahko zahvalimo našemužupanu Zoranu Jankoviću. Župan je bil nekoč mojnadrejeni, ko sva skupaj delala v trgovskem podjetjuEmona in sem bila vodja nabave u Maximarketu, kije bil največja in najlepša trgovska hiša v nekdanjiJugoslaviji. Do nas je bil pravičen, strog in posloven, zanovo leto pa se je vedno poveselil z nami. Tudi takratje delal po cele dneve.Marija Krušič, univ. dipl. ekonomistka,prej Ljubljančanka, zdaj podpredsednicaDruštva upokojencev v SenovemKot prostovoljka že sedem poučujem starejše o rabiračunalnika. Pri nas nimamo brezplačnih tečajev tujihjezikov za upokojence kot v Ljubljani. Pogosto pridemv Ljubljano s prijateljicami. Ljubljana je v zadnjih letihres močno napredovala, kar se vidi tudi po velikoveč obiskih tujih turistov. Na Tromostovju sem slišalaveč kot deset različnih jezikov. Navdušena sem nadvzpenjačo na Ljubljanski grad in rada se peljem tudi zladjico po Ljubljanici, kjer uživam v podobi zelo lepourejenih obrežij.Foto: Domen PalNočne ladje z Radkom Poličem, Ano Karić in IgorjemMirkovićem ter novo sodelavko Heleno KoderTretja sezona Abonmaja za poznejša leta je vKinodvoru že v polnem teku. Na otvoritvenemfilmu abonmaja Nočnih ladjah so nas obiskaliigralca Radko Polič in Ana Karić ter režiser filmaIgor Mirković, s katerimi smo se po dopoldanskiprojekciji še dolgo pogovarjali.Filmska srečanja ob kavi v Kinodvoru potekajood oktobra do aprila, ko se ob izbranih sredah ob10. uri zvrsti 12 filmov, po projekciji pa se ob kaviali čaju pogovarjamo z gosti.Letošnji abonma ima kar dve novosti: novosodelavko pri programu in dodatni termin.Filme nam je letos pomagala izbrati gospaHelena Koder, ki vodi in moderira pogovore podopoldanski projekciji v Kinodvorovi Kavarni.Prejšnji dve sezoni je program oblikovala gospaMirjana Borčić, ki pa seveda ostaja našasodelavka in zdaj na abonmaju »sodeluje« kotgledalka in gostja.Druga letošnja novost je dodatni terminabonmaja, ki smo ga oblikovali zaradi velikegazanimanja. Popoldanski abonma za poznejša letaje na sporedu ob istih dneh kot Filmska srečanjaob kavi, v njem pa omogočamo ogled istih filmov vzgodnjepopoldanskem terminu, ob 15. uri.Abonmajski program vključuje ogled filmov.Pogovor z gosti je spremljevalna dejavnost, ki jozaradi omejenosti prostora v Kavarni lahko nudimole omejenemu številu obiskovalcev, zato pa si lahkoposnetke pogovorov še v istem tednu ogledate naKinodvorovi spletni strani (www.kinodvor.org).Vse predstave abonmaja so na ogled tudi za izven.Foto: Nada ŽgankMirjana Borčić gosti Petra Kolška na projekciji filmaSkrivnost njihovih oči v prejšnji sezoni abonmaja.

Gospodarstvo18Prikazovalnik Visionect Geoffrey je zgodbaSodobni popotnik z dlančnikom, ki omogoča dostopMirjana RibičFotografije: Robert RibičDesetčlanska ekipa podjetja Visionect. Z leve proti desni: Janez, Rok, Peter, Anže, Luka,Anton, Črt, Damir, Gašper, Miha.Luka Birsa, tehnični direktor podjetja VisionectSi predstavljate hotel, v katerem ni klasične recepcije, temveč prostor, kjer vas čaka strokovnjak, ki vam izroči lepo oblikovan dlančnik in vam razloži, kako naj gauporabljate za različne hotelske in druge usluge v mestu? To je lepa in lahka napravica, ki smo se je dotaknili tudi mi. Fantje so nam povedali, da je zelo trpežna,čeprav deluje nežno. To ni navaden dlančnik, to je zgodba o prvem osebnem natakarju, ki mu po angleško pravijo The personal butler. Ime mu je Geoffrey, kerpodjetje Visionect deluje globalno. Z dotikom na ekran si lahko naročite kavo, jedačo in pijačo, strežbo v sobi in vse skupaj vržete v košarico za naročilo … inste v kratkem času postreženi. Zelo trpežno napravo oziroma hardware izdeluje slovensko podjetje, v podjetju Visionect d.o.o. pa vgrajujejo zelo zahtevneprogramske rešitve. Zakaj slovensko podjetje izdeluje hardware napravo, ko pa se zaradi cenejše proizvodnje mnogi podjetniki povezujejo s kitajskimi podjetji?Naš sogovornik Luka Birsa, tehnični direktor podjetja, pravi, da zato, ker hočejo narediti veliko podjetniško zgodbo tukaj v Sloveniji in jo razširiti po vsem svetu.Na svetovnem trgu so si izborili kredibilnost z nastopi na tekmovanjih. Mladi ustvarjalci iz podjetja Visionect imajo tudi svojega vzornika. To je pokojni SteveJobs, lastnik, direktor, sanjač in vizionar velike zgodbe o uspehu ameriškega podjetja Apple. Luka Birsa in njegovi kolegi so vztrajni vizionarji in kot generacijanovih podjetnikov želijo dvigniti Slovenijo med tiste države, ki imajo visokotehnološka podjetja na najvišji svetovni ravni. Ob našem pogovoru se je glavnidirektor Matej Zalar mudil na Daljnem vzhodu, zato smo se o začetkih in viziji podjetja pogovarjali z Lukom Birsom, tehničnim direktorjem podjetja.Kdaj se je porodila ideja, da osvojite svet brezžičnihinteraktivnih prikazovalnikov?Podjetniško kariero smo začeli skupaj z Rokom in MatejemZalarjem pred petimi leti. Z Matejem sva sodelovala zbirojem Api Arhitekti kot svetovalca za IT v hotelirstvuin dobila projekt, ki je predvideval nastanek povsemavtomatiziranega hotela brez armade zaposlenih.Razmišljala sva o sistemu, ki bi gostu omogočil interakcijoz okoljem, čeprav v hotelu ni bila predvidena klasičnarecepcija. Tako se je rodila ideja za sistem VisionectGeoffrey. Skupaj z Rokom Zalarjem smo postavilitehnološko osnovo in začeli razvijati sistem.Ste dobitniki kar nekaj nagrad za inovacije vpodjetništvu. Ali so te nagrade tudi pogoj, da vaslahko prepoznajo investitorji kot obetavno podjetjena področju visokih tehnologij?Izjemno velika težava za mlada podjetja je kredibilnost inresnost, saj nimajo dolge zgodovine delovanja in naborapoznanstev, ki bi jim pomagala na poslovni poti. V podjetjusmo se začeli sistematično prijavljati na lokalna in poznejesvetovna tekmovanja, da smo se na svetovnem trgupredstavili kot zanimivo in kredibilno podjetje, hkrati pasmo začeli graditi mrežo mednarodnih poznanstev, ki naspovezuje s potencialnimi partnerji in investitorji na našempodročju delovanja. Dogodki, še posebej mednarodni,so izjemno pomembni za mlada podjetja. Če se jih ne biudeleževali, bi težko prišli do točke razvoja podjetja, ki smojo dosegli. Od samega začetka delovanja smo usmerjenina mednarodni trg. Največje zadovoljstvo, ki ga imam,so obiski Silicijeve doline v ZDA, kjer spoznavamo velikomladih podjetnikov, inovatorjev, skratka, ljudi z idejami, kiizhajajo iz različnih kultur in držav. Vsi smo zelo odprti zapogovore in prevetritev idej, ki jih potem predstavimo vdomačem okolju, tukaj pri nas.Kako se razvijate kot mlado podjetje, kakšna je vašavizija?Podjetje je doslej razvoj financiralo z lastnimi sredstvi,ki smo jih pridobivali prek komercialnih projektov indržavnih razpisov. Do nedavnega je bila rast podjetjapovsem organska, s tem da smo vse dohodke reinvestiraliv razvoj rešitve Visionect Geoffrey (sistema za naročanjev gostinstvu in hotelirstvu = prvi osebni natakar – Thepersonal butler) in dlančnika Visionect VTablet (izjemnoenergetsko varčnega dlančnika, namenjenega uporabi vbolj zahtevnih okoljih; je vodoodporen, vidljiv na soncu,odporen na padce in vzdrži brez polnjenja nekaj stokratdlje kot iPad). V naš izdelek je vgrajena zgodba, to ni zgoljhardware.Dolgoročna vizija podjetja je, postati vodilni ponudnikrešitev na področju gostinstva in hotelirstva ter vodilnopodjetje v razvoju inovacij v tehnologiji elektronskegapapirja, kjer je podjetje med vodilnimi na svetovni ravni.Kako se glasi vaš poslovni moto?Vztrajnost in še enkrat vztrajnost. Pri nas je to tudi najboljpredvidljiv dejavnik. Tudi takrat, ko so slabi dnevi, sigovorimo: Nikoli ne odnehajmo. Takoj za vztrajnostjo jepoštenost do sodelavcev in poslovnih partnerjev.Katere trge osvajate in s katerimi produkti?Trenutno se osredotočamo na dve svetovni tržiščivzporedno. Na tehnološko tržišče prodiramo kotprvi svetovni ponudnik E-ink naprav skupaj z našimapartnerjema E-ink in Epson. Gradimo blagovno znamkoVisionect Electronics, ki poleg prodaje naših E-ink napravin rešitev skrbi tudi za informiranje tržišča o E-ink napravahin pomaga podjetjem pri samem načrtovanju uporabe novetehnologije v svoje poslovno okolje.Povpraševanja in željo po skupnem sodelovanju smoprejeli tudi od vplivnejših podjetij, kot so Google, MIT inBMW Oracle. Težko bi rekli, da smo tržišča že osvojili, sajje tehnologija razmeroma nova in v zelo velikem porastu,osvajamo različne panoge, kot so digitalno oglaševanje,navtika, medicina itd. Povpraševanja pridobivamo izcelotnega sveta, v ospredju so ZDA, Indija, Kanada, Anglijapa tudi Avstralija, Brazilija, Italija in Nemčija.Ste med redkimi mladimi podjetji, ki vabi ksodelovanju tržnike, razvijalce in komercialiste,zato nas zanima, ali ste že ustvarili dovolj dobrofinančno podlago z dosedanjim delom, da si to lahkoprivoščite?Podjetje se je do nedavnega financiralo povsem iz lastnihsredstev, v septembru pa smo pridobili investicijo skladatveganega kapitala iz Slovenije – STH Ventures. Ko smo sefinancirali še povsem sami, je bila rast podjetja počasnejša,v tem trenutku pa imamo v podjetju že dvanajst stalnihsodelavcev in še enkrat toliko zunanjih sodelavcev inpartnerjev. Med zaposlenimi prednjačijo mladi – konec

Gospodarstvosedanjosti in prihodnostido različnih storitev19Vrtimo nove ambientena sejmu pohištva6.–11. november 2012,Gospodarsko razstavišče, Ljubljanakoncev smo tudi ustanovitelji v povprečju stari okrog 30let.Če bo rast potekala v skladu z načrti, lahko pričakujemoda bomo ekipo zaposlenih redno širili in v roku nekajlet zrasli med največje zaposlovalce na področju IT vSloveniji. Kapital v višini 1,5 milijona evrov bo omogočilproizvodnjo večjega števila dlančnikov in hitrejši prodorna mednarodna tržišča. Zato tudi hitimo s pridobivanjemnovih kupcev in s proizvodnjo.Kakšno je vaše mnenje o krizi, nezaposlenostimladih in finančni depresiji, ki je zajela tudi našodržavo?Moje mnenje je, da je ta kriza – čeprav izjemno zahtevnaza našo generacijo – dobra za Slovenijo. Podjetja, ki soslaba, bodo hočeš nočeš propadla, vendar bodo napogorišču zrasla mlada podjetja, ki bodo gonilna silarazvoja v naslednjih desetletjih. Začetek procesa nastankamladih visokotehnoloških podjetji sovpada z začetkomsvetovne krize, saj smo leta 2008 dobili nabor mladihpodjetji (recimo Zemanta), ki že od samega začetka ciljajona svetovne trge. Vsa mlada visokotehnološka podjetjaskrbimo za izobraževanje celotnega sektorja mladih injih spodbujamo na njihovi poslovni poti. Nastal je tudicel kup neformalnih združenj (kot je recimo Kiberpipa)in organizacij (recimo Zavod Hekovnik), ki aktivnospodbujajo podjetniško in visokotehnološko kulturo prinas.Ali ste s temi mladimi visokotehnološkimi podjetjivzpostavili korekten odnos?Več kot to. Gre za zgodbo o mladi generaciji, ki niobremenjena s krizo (ta beseda za nas ne obstaja), spreteklostjo naše države in podobnimi negativnimidejavniki. Všeč mi je nov val podjetnikov, ker smo vsiusmerjeni navzven in nismo, kot bi temu rekli, pasji drugdo drugega. Všeč mi je, ker vlada med nami občutekbratstva, odpiramo si vrata drug drugemu, pomagamosi, izmenjujemo si informacije in se srečujemo tudi vSilicijevi dolini v ZDA. Nova generacija podjetnikov mepopolnoma navdušuje, je skupek mladih podjetij, ki semed seboj dobro razumemo. Za vsa ta podjetja je odličnapriložnost za nadaljnjo rast na tujih trgih, od tega pa boveliko imela tudi naša država.Kakšno domače okolje bi radi imeli za uspešenrazvoj podjetja?Naša želja je, da država čimbolj poenostavi birokratskepostopke in nameni čim več financiranja za najmanjšavisokotehnološka podjetja. Nam so te pomoči vpreteklosti zelo pomagale preživeti do točke, ko lahkoustvarjamo nova delovna mesta in poslujemo namednarodnih tržiščih. Načeloma je pa najlepše, če sedržava čim manj vtika v to, kako mlada visokotehnološkapodjetja delujejo. Tudi ni nobene potrebe, da državaustanavlja nove agencije za ta segment, samo aktivnoje treba podpreti vsa interesna združenja, ki skrbijo zavzgajanje novega duha poštene, zdrave in mednarodnousmerjene podjetniške kulture.Vaš izum eMeni (Geoffrey) bo doživel svetovnopredpremiero v Sloveniji. Kaj lahko poveste o tem?V to področje trenutno vlagamo največ časa, energije inkapitala, saj se pripravljamo tako na lokalni (slovenski) kottudi mednarodni dogodek, največji za nas doslej. Javnostibomo v naslednjih mesecih predstavili izjemen projekt, kitemelji na napravah nove generacije (veliko bolj zmogljivein veliko hitrejše), ter izjemni programski opremi. Nasvetovno tržišče bomo intenzivno vstopili v naslednjihmesecih, pravkar se pripravljamo na uradni zagon, ki bokonec novembra. Lansiranje produkta na mednarodnotržišče načrtujemo aprila.Ocenjujemo, da bo projekt svetovno zanimiv, prvauporaba pa bo na voljo v Sloveniji na vidnejših lokacijah.Trenutno se pogovarjamo s partnerji in s končnimi kupcio tem, katere informacije bodo pripomogle k izjemnivrednosti za obiskovalca lokala ali restavracije.Lahko bi rekli, da bo premiera svetovna, predpremierapa namenjena Sloveniji. Naj povem le toliko, da je projektpoimenovan Geoffrey, do uradne predstavitve pa najvsebina ostane skrivnost. K projektu smo povabilištevilne strokovnjake, oglaševalske agencije, fotografe,oblikovalce in druge partnerje, ki bodo prispevali kodličnosti projekta. Vsekakor nas redno spremljajte vprihodnjih tednih.Od ideje do uresničitve je velika pot. Kaj jebistveno za realizacijo dobre ideje: timsko delo,denar, garanje …?Po mojem mnenju je najbolj pomembna lastnost podjetjadobra ekipa, ki je izjemno vztrajna in iznajdljiva. Vsedrugo – denar, povezave, tehnologija in na koncu tudiprodukt – pride samo od sebe, če je ekipa prava. Imelsem srečo, da smo ustanovitelji skupaj s prvimi sodelavciv podjetju iz pravega testa. Izbrali smo si izjemno težkopodročje (razvoj naprave, ki je po kompleksnostipodobna Applovemu iPadu), pa smo vseeno vztrajali inprišli do točke, kjer smo danes.Kakšne lastnosti imate vsi trije ustanoviteljipodjetja? Ste vodje ali zgolj inovatorji?Mislim, da se ustanovitelji podjetja ne štejemo medinovatorje oziroma podjetnike, ki iščejo možnosti za delona slovenskem področju, ampak hočemo postati pravipodjetniki, ki ciljamo na mednarodna tržišča. Iz tega jejasno razvidno, da je naša usmeritev povsem pragmatičenpristop k vodenju podjetja. Dokler nimamo primernegakadra, za vse reči poskrbimo sami, pozneje pa najdemo zaposamezne naloge primerne ljudi, ki so bolj izkušeni oz.boljši od nas. Nimamo aspiracij ostati majhni inovatorji,želimo zgraditi veliko slovensko zgodbo o uspehu.Podjetje Visionect d.o.o., ki je v lasti LukaBirse in bratov Roka in Mateja Zalarja, je članTehnološkega parka Ljubljana in član Ljubljanskegauniverzitetnega inkubatorja; v slednjem sopisarne podjetja. Visionect je mlado, globalnousmerjeno, visoko tehnološko podjetje, ki seukvarja z razvojem in izdelavo inovativnih rešitev zglavno osredotočenostjo na izredno nizko porabioenergije, visoko robustnost in napredne brezžičnepovezave. Z razvojem programske in strojneopreme lahko ponudijo proizvod, ki je povsemprilagojen zahtevam in pričakovanjem uporabnikov.Jedro podjetja je mlada, visoko motivirana ekipaprofesionalnih razvijalcev in podjetnikov z zelojasno začrtano vizijo – osvojiti svet brezžičnihinteraktivnih prikazovalnikov. S pomočjo teinovativne jedrne tehnologije podjetja je Visionectže korak pred panogo. V nekaj letih so narediliveč kot dvajset raziskovalno-razvojnih projektov.S pomočjo ključnih tehnologij, kot so bistabilniprikazovalniki, varčne omrežne tehnologije, virtualnizaslon na dotik in inovativni programski koncepti,ki omogočajo izredno varčevanje z energijo,pripravljajo platformo interaktivnega brezžičnegaprikazovalnika, ki na novo definira pojmaprilagodljivosti in avtonomije.Marjana LavričAmbient Ljubljana – sejem pohištva je največjarazstava notranje opreme z zadnjimi trendi v regiji medMilanom in Dunajem. Ponudba 240 podjetij in 24držav zajema vse vrste pohištva, svetila, dekorativnetkanine, razne dodatke idr. Častni pokrovitelj sejma jeVeleposlaništvo Finske v Ljubljani, ki se na sejmuv letu, ko so Helsinki svetovna prestolnica oblikovanja,predstavlja s finskim dizajnom.Vabimo vas, da se sprehodite po razstavnih programihin primerjate celovito ponudbo, ki jo lahko doživite prekneposrednega stika s proizvajalci le na sejmu. Izkoristitesejemske popuste in sodelujte v nagradni igri. Obnakupu vstopnice prejmete nagradni kupon in sejemskikatalog kot vodnik po bogatem dogajanju na sejmu.Letos je na sejmu poskrbljeno tudi za najmlajše. Medtemko si starši nemoteno ogledujejo sejem, njihovi otrociuživajo v lutkovni predstavi Lutkovnega gledališčaLjubljana, za animacijo otrok pa poskrbi Pionirski dom.Razstave: ● Deset najboljših (Top 10) – razstavanagrajenih izdelkov, ki jih izbere posebna mednarodnakomisija in se lahko pohvalijo s posebnimioblikovalskimi dosežki na področju funkcionalne,tehnološke ter likovne kakovosti; ● Top ideje – borzaoblikovanje – razstava domiselnih, inovativnih inkreativnih oblikovalskih rešitev mladih, perspektivniharhitektov in oblikovalcev; ● Razstava Must havefrom Poland – razstava izdelkov, izbranih nanatečaju Festivala oblikovanja v Lodžu, v sodelovanjuz Veleposlaništvom Republike Poljske; ● Stoli NikaKralja, razstava stolov Rex ter drugega pohištvaoblikovalca Nika Kralja; ● Razstava Povezujemooblikovanje in industrijo Regionalne razvojneagencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR);● Razstava Oddelka za lesarstvo Biotehniškefakultete, Univerza v Ljubljani.Oblikovanje – v središču dogajanja: Gospodarskorazstavišče kot organizator sejma na Ambientupodeljuje nagrade za najboljše oblikovalske dosežke:Najboljših deset in zmagovalca med njimi. S priznanjiza Najlepši razstavni prostor pa spodbujamoestetski in funkcionalni čut razstavljavcev. Regionalnarazvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRALUR) v sodelovanju z britansko kulturno organizacijoBritish Council pripravlja predavanje O industrijskemoblikovanju in poslovnih inkubatorjih za kreativneindustrije v Veliki Britaniji. V programu pa so tudistrokovni posveti o razvojnih možnostih pohištvenepanoge.Na sejem z LPP: Vabimo vas, da parkirate na P+R Dolgimost (celodnevno parkiranje je 1,2 evra) ali P+R Stožice(celodnevno parkiranje je 2,4 evra) in se z mestnimavtobusom LPP na sejem in nazaj zapeljete brezplačno,z vstopnico sejma AMBIENT. Vstopnice so veljavnesamo na linijah 6, 20 in 13 za obiskovalce, ki nimajourban. Vstopnice za sejem AMBIENT si zagotovite naspletni strani sejma www.pohistveni-sejem.si. Sejemje odprt: od torka do sobote: od 10.00 do 20.00 ure, vnedeljo: od 10.00 do 18.00 ure.Foto: arhiv GRSejem pohištva na Gospodarskem razstavišču 2011.

Izobraževanje20Novo v ZOO LjubljanaIzobraževalna kmetija slovenskihAina ŠmidFoto: spletni arhiv KD ŽivljenjeOtvoritev Izobraževalne kmetije slovenskih avtohtonih pasem domačih živali v Živalskem vrtu Ljubljana 14. oktobra je spremljal bogat kulturni program, ki je navdušil množico mladihobiskovalcev. Novo izobraževalno središče sta omogočila donacija sklada Švicarski prispevki združeni Evropi in dolgoletni podpornik KD Življenje.Z donacijo sklada Švicarski prispevki združeni Evropi in s pomočjo dolgoletnih domačih podpornikov KD Življenje je 14. oktobra odprla svoja vrata zaširšo javnost prva izobraževalna kmetija slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Z namestitvijo 11 avtohtonih pasem domačih živali na enemmestu želijo v ljubljanskem živalskem vrtu ljudem približati nekatere že močno ogrožene vrste domačih živali in hkrati prispevati k zavesti o pomenukmetovanja ter ohranitvi izjemne biotske pestrosti slovenske kulturne krajine. Novi stanovalci živalskega vrta so tako zdaj postali trije predstavnikislovenskih pasem konj: lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj; štiri pasme ovc: belokranjska in istrska pramenka, bovška ovca in jezerskasolčavka; cikasto govedo, štajerska kokoš, drežniška koza in krškopoljski prašič ter kranjska čebela. Ob tej priložnosti smo si pozorno ogledali ta našpomemben izobraževalni in naravovarstveni center, ki priteguje vse generacije, posebej pa radovedne otroške oči.Sodoben živalski vrt je v bistvunaravovarstveni centerVelik zemljevid na vhodu v zeleni parkobiskovalca najprej seznani s tem,kdo vse so njegovi prebivalci in kjenatančno prebivajo. Na malo manj kot20 hektarih površine z več kot 6,5 kmsprehajalnih poti domuje v ljubljanskemživalskem vrtu približno 500 različnihdomorodnih in tujerodnih vrst živalskihprebivalcev. Prevladujejo sesalci in ptiči,gojijo pa tudi plazilce, dvoživke, nekajvrst žuželk, pajkov in polžev. Ljubljanskiživalski vrt je bil ustanovljen leta 1949, naobmočje tivolskega krajinskega parkana jugozahodnem delu Rožnika, kjerga Ljubljančani in Slovenci obiskujemodanes, pa so se preselili leta 1951.Kot je povedala Barbara Mihelič,strokovna vodinja ZOO Ljubljana,je živalski vrt danes spremenil svojpomen. »Sodoben živalski vrt jepravzaprav naravovarstveni center.Morskih leopardov je na primerdanes več v živalskih vrtovih kot vnaravi in podobno velja že za mnogoživalskih vrst. Živalski vrtovi so postalinepogrešljiva genska banka, možnost zaumetno vzrejo t. i. rezervne populacije.Živalski vrtovi so danes v tem pogleduneprecenljive in nenadomestljivezakladnice znanja, kako živali vzrejatine le z reprodukcijo, ampak tudizato, da vrsta preživi, ohrani nagone,naravne vzorce vedenja in da ohranimonjihovo gensko pestrost. Živalske vrtove(združene v Evropski in svetovni zveziživalskih vrtov) obišče letno okoli600 milijonov obiskovalcev in zato sopostali največja neformalna institucija zaFoto: Vida RezarBelokranjska pramenka.Foto: Petra HrovatinBovška ovca.Foto: Rafko RokavecCikasta krava Jagoda.Foto: Petra HrovatinIstrska pramenka.Foto: Petra HrovatinJezerska solčavka.Foto: A. KastelicKrškopoljski prašič na paši.Foto: Andreja SimonišekPosavski konj v vpregi z lojtrnikom.Foto: Nezika PetricŠtajerska kokoš.

Izobraževanjeavtohtonih pasem domačih živali21Zmanjšajte stroške zaogrevanje, električnoenergijo in vodoBrezplačni obisk energetskegasvetovalca projekta AchieveTomislav TkalecFoto: Metka Žan LotričDrežniška koza.izobraževanje o živalih.« Sicer pa velja,da si živalski vrtovi znotraj Evropskegazdruženja živalskih vrtov (EAZA) živalimed seboj ne prodajajo, ampak si jih leizmenjujejo. Nabor živali v ljubljanskemZOO je po besedah Barbare Miheličkompromis, ki ga krojijo sredstva inkapacitete. Slovenija z edinim živalskimvrtom ne more biti specializirana samoza slovenske domorodne vrste živali,ampak mora imeti tudi predstavnikenekaterih tujerodnih vrst. »Predvsempa je prav, da v našem živalskem vrtupokažemo tisto, po čemer smo izjemni,saj smo po biološki raznovrstnostieno najpestrejših območij, enanajbogatejših dežel Evrope, po jamskifavni oziroma podzemnih živalihpa veljamo za svetovno velesilo poraznovrstnosti živih bitij na enotopovršine.«Živalski vrt danes in jutriŽivalski vrt Ljubljana letno obiščeokoli 280 000 obiskovalcev. Ker se vživalskem vrtu odvijajo poleg ogledatudi številne druge živahne aktivnostiin programi za družine in otroke,nas je zanimalo, kakšno je sožitjemed obiskovalci in živalmi. Pa tudi,kakšen bi bil pravzaprav živalski vrtprihodnosti? »Ker se smo v krajinskemparku in nas določa naravovarstvenazakonodaja, smo pri novih gradnjahin širitvi precej omejeni. Toda manj jelahko več. Manj živali, te pa v lepšihbivališčih. Moja vizija živalskega vrtaprihodnosti je, da bi predstavljalipredvsem tisto, po čemer smo izjemni.Tisto, kar tujec išče v Sloveniji in kar bimorali bolj poznati in ceniti tudi doma.Naš ponos je naša biodiverziteta, potem smo zares izjemni in močni,« jepoudarila Barbara Mihelič.Na sprehodu po živalskem vrtu smoopazili še eno prijazno obvestilo, tablo skronološkim seznamom vseh mladičev,ki so leta 1911 ugledali luč sveta vljubljanskem živalskem vrtu. Minikoza,miniovca, drežniška koza, muflon,Foto: Vida RezarSlovenski hladnokrvni konj.kapibara, afriški jež in gibon so novi(naravni) prirastek in ponos v vrtu. Inkdo skrbi za vse te živali? Za vsako vrstoživali skrbita dva ali štirje oskrbniki,glede na velikost in zahtevnost živalioziroma ograde. Živalim je treba vsakdan počistiti prostore, jih enkrat alidvakrat dnevno nahraniti (spet odvisnood vrste živali), poleg tega pa tudispremljati njihovo vedenje in zdravjeter jih po potrebi peljati k veterinarju.Živalski vrt Ljubljana se lahko pohvaliz mnogimi dejavnostmi, ki jih ponujanjihov bogat program za otrokein družine. Tukaj si lahko omislitepraznovanje rojstnega dne, enodnevnotaborjenje, preživite del počitnic, seodločite za nočno vodenje, postaneteza en dan oskrbnik živali, praznujetekresno noč ali noč čarovnic, se srečatez Miklavžem in dedkom Mrazom,preživite naravoslovni dan, hraniteživali, nakupujete v ZOO trgoviniciin še marsikaj. Vsemu temu se je zdajpridružila še Slovenska kmetija.Na novi Slovenski kmetiji tudiprogram Kmet za en danAna Bordjan, biologinja in vodinjaprojekta Slovenska kmetija, je povedala:»Z ohranjanjem teh pasem želimoprispevati k ohranjanju kulturnekrajine in ozaveščanju ljudi. Povezalismo se s šolami in pripravljamoposebne knjižice o tem, kaj so našeavtohtone pasme, kakšne so njihoveposebnosti, kolikšna je njihovaogroženost, številčnost, koliko mlekadajejo, katere izdelke pridobivamos pomočjo teh živali ipd. Začenjamoprogram Kmet za en dan, kjer bodolahko otroci spoznavali, kakšno ježivljenje na kmetiji in morda pomolzlikravo, očistili hlev, nahranili živali terspoznali, kako je sedeti v traktorju inbiti pravi kmet.«Dragocen prostor preživetjaIn kaj so značilnosti in posebnostislovenskih avtohtonih pasem, prvičFoto: Petra HrovatinLipicanec.zbranih na enem mestu (kot sose pošalili, na eni zadnjih kmetij vLjubljani)? Če omenimo le nekatere:lipicanski konj, ena najstarejšihkulturnih pasem konj na svetu, veljajoza vztrajne, dolgožive živali, danes jihpo svetu živi le še okrog 3000. Današnjecikasto govedo izvira iz domačega, zelomajhnega rdečkastega goveda, ki se jepaslo na strmih in skromnih alpskihpašnikih ter bilo pozneje oplemenitenoz večjim avstrijskim pincgavskimgovedom, ki je daje več mleka.Bovške ovce, doma iz Zgornjesoškedoline, slovijo po svoji skromnosti inodpornosti, dolg gobček jim omogoča,da dosežejo tudi težko dostopnorastlinje. Pisani krškopoljski prašiči soznani po odpornosti in hitri rasti itn.Izvor izbranih živali na tej enkratnikmetiji geografsko pokriva tako rekočvso slovensko pokrajino oziromanjene robne predele. Genska banka,ki se tako vzpostavlja v živalskemvrtu, in vsa znanja, ki jih bodo obtem pridobili za prihodnost, pa bodonemara pomagali preživeti tem vednoredkejšim predstavnikom domačihpasem, ki jih že močno ogroža križanjez drugimi vrstami, spremenjeniživljenjske razmere idr. »Vemo, da sobili nekoč pogoji za vzrejo živali pri naspogosto zelo skromni, zato so nastalein se ohranile predvsem tiste pasme,ki so bile skromne in vzdržljive. Šelev zadnjem času, ko je zaradi svetovnetrgovine in sodobnega kmetovanjahrana postala široko dostopna inpoceni, tudi pri nas lahko obstanejopasme, ki so zahtevnejše. Takonekatere sodobne pasme zamenjujejostare, raznolike pasme, ki so biledobro prilagojene na tukajšnja manjšapodročja in so nastajala več tisočletij.Šele v zadnjem času se zavedamopomena te pestrosti udomačenihrastlin in živali, kjer je vsaka lastnostizgubljena za vedno. Zato si danespovsod po svetu prizadevajo, da jihohranijo,« so nam povedali strokovnjakiiz ljubljanskega živalskega vrta.Čas kurilne sezone je že tukaj, stroškiza energijo in vodo pa so iz leta v letovišji. Ti stroški predstavljajo vednovečje breme za vse večje številogospodinjstev in posameznikov.Najlažji način znižanja teh stroškovje zmanjšanje rabe energije in vode.Pogosto se tudi ne zavedamo našedejanske porabe toplote, električneenergije in vode ter ne vemo, ali smovarčni ali potratni. Ne vemo, kateranaprava porabi največ elektrike, alinam okna zadovoljivo tesnijo in kakšniso enostavni ukrepi za izboljšanjestanja. Za iskanje rešitev pri varčevanjuz energijo preprosto nimamo časa alipa ne vemo, kje dobiti zanesljive inuporabne informacije, ki bi nam bile vpomoč.Društvo Focus na območju Mestneobčine Ljubljana izvaja evropski projektAchieve, katerega cilj je zmanjšanjerabe energije in vode v gospodinjstvih.Naši energetski svetovalci opravljajobrezplačne obiske gospodinjstev,v sklopu katerih analizirajo stanjeter pregledajo porabo električneenergije, toplote in vode. Na podlagitega pregleda svetovalci izračunajo,kje v gospodinjstvu je mogoče najboljučinkovito privarčevati energijo, čemursledi priprava sklopa priporočil. Tapriporočila in napotki za zmanjšanjerabe energije so gospodinjstvupredstavljena v sklopu drugega obiska,ko svetovalci v gospodinjstvu namestijotudi brezplačne naprave za varčevanje zenergijo (varčne sijalke, tesnila za oknain vrata, varčevalne nastavke za pipe intuše, podaljšek za elektriko s stikalomza izklop ipd.). Pri tem je pomembno,da je izbira naprav prilagojenasituacijam v različnih gospodinjstvih.Učinek teh naprav pa je mogoče zlahkameriti v kWh, kar seveda pomeniprihranke v evrih.Za brezplačni obisk energetskegasvetovalca ter brezplačni paket napravza zmanjšanje rabe energije se lahkoprijavijo gospodinjstva oz. posameznikina območju Mestne občine Ljubljana,ki prejemajo socialno pomoč alipa njihovi prihodki ne presegajo300 evrov na člana gospodinjstva.Energetski svetovalec bo gospodinjstvobrezplačno obiskal po predhodnemdogovoru. Najcenejša je namreč tistaenergija, ki je ne porabimo!Za brezplačni energetski pregledvašega doma in brezplačni paketnaprav za zmanjšanje rabe energijese prijavite na: e-naslov: achieve@focus.si, M: 040/ 83 83 16, poštninaslov: Focus, društvo za sonaravenrazvoj, Trubarjeva 50, 1000Ljubljana.

IzobraževanjeCenter za permanentno izobraževanje Cene ŠtuparIzobraževalni programi, ki jih financiraMestna občina Ljubljana, so zelo priljubljeniMirjana Ribič22Fotografije: Robert RibičMag. Bojan Hajdinjak, direktor Centra za permanentno izobraževanje Cene ŠtuparS katerimi ustanovami sodelujetepri izvajanju vseh programovizobraževanje?Mag. Bojan Hajdinjak: Ministrstvo zaizobraževanje, znanost, kulturo in športje plačnik programa osnovnošolskegaizobraževanja odraslih in nekaterihdrugih programov. Uspešno sodelujemoz Mestno občino Ljubljana, ki ima zelozanimive programe za Ljubljančane.Ti programi so najbolj obiskani. Polegtega sodelujemo tudi z Andragoškimcentrom Slovenije, Centrom za poklicnoizobraževanje, Ministrstvom za delo,družino in socialne zadeve, Ministrstvomza notranje zadeve in tudi s podjetji, kipošiljajo zaposlene na različne programeizobraževanja. Največkrat so to tuji jeziki.Zavod izvaja različne programe tudi vokviru razpisanih sredstev Evropskegasocialnega sklada, Evropskega skladaza begunce in Evropskega sklada zavključevanje državljanov tretjih držav.Katere programe imate na voljo všolskem letu 2012/2013?Mag. Bojan Hajdinjak: Za leto2012/2013 imamo naslednje prenovljeneprograme: administrator, bolničarnegovalec, gastronom hotelir, trgovec,ekonomski tehnik, gastronomski tehnik,ekonomski tehnik, gastronomskoturističnitehnik, kozmetični tehnik,logistični tehnik, poklicni tečajTečajniki pri pouku slovenščine.Izobraževanje odraslih v Ljubljani se iz leta v leto povečuje tudi zaradi subvencij, ki jih zagotavljajo Mestna občina Ljubljana innekateri evropski skladi. Veliko je zanimanje za učenje tujih jezikov in drugih znanj, ki jih odrasli lahko pridobijo kot samoplačniki.Kako lahko svoj prosti čas obogatimo z različnimi znanji upokojenci, zaposleni, nezaposleni, socialni ogroženi, kje in kako se lahkotujci učijo slovenščine, kako naj se starši skupaj učijo s svojimi otroki, smo izvedeli v Centru za izobraževanje Cene Štupar, ki ževeč kot 50 let skrbi za izobraževanje odraslih. O tem smo se pogovarjali z direktorjem mag. Bojanom Hajdinjakom, Alido ZagorcŠuligoj, profesorico italijanščine in organizatorko izobraževanja odraslih ter vodinjo projektov Centra Cene Štupar, Metko Premerl,dolgoletno profesorico slovenščine, srbohrvaščine in makedonščine, ki je v Centru Cene Štupar zunanja sodelavka pri izpitnikomisiji iz slovenščine na osnovni ravni, in učenci Radenkom Neškovićem, Martino Čančar in Alen Fetićem, ki smo jih v Centru ujeli,ko so opravljali pisni in ustni izpit iz osnovnega programa slovenskega jezika in so zbrali pogum, da so prišli pred mikrofon. Deloprofesorjev in tudi organizatorjev pouka je zanimivo, pestro in tudi lepo. V njihovih pisarnah na stenah in omarah visijo prisrčnerisbe učencev iz vseh krajev sveta in ganljiva pisna sporočila. Po opravljenih izpitih se učenci družijo s profesorji ob prigrizku inpogovoru. Večina med učenci pravi, da so po tečajih novi ljudje: z več samozavesti in volje, da pridobljeno znanje poglabljajo.predšolske vzgoje. Občani se v tehprogramih izobražujejo za: prometnega,ekonomskega in turističnega tehnikain tudi za vzgojitelja in vzgojiteljicopredšolskih otrok. Te programeudeleženci plačujejo sami.Vaš center je že več kot 50 let znan poizobraževanju tujih jezikov. Katerihjezikov se je mogoče učiti pri vas?Mag. Bojan Hajdinjak: Učenje tujihjezikov poteka od prve do četrte stopnje.Poučujemo angleščino, francoščino,nemščino, italijanščino in druge tujejezike. Tečaji tujih jezikov so namenjenivsem tistim, ki bi želeli pridobiti osnovnoznanje, in seveda tistim, ki si želijo znanjenadgraditi. Tudi ti tečaji so za udeleženceplačljivi.Omenili ste sodelovanje Mestnoobčino Ljubljana. Katere programefinancira občina in kakšno jezanimanje zanje?Mag. Bojan Hajdinjak: V sodelovanjuz Mestno občino Ljubljana imamo zaLjubljančane celo paleto brezplačnihprogramov. Sodelovanje se je začelo predtremi leti. Brezplačni tečaji tujih jezikovso namenjeni upokojencem Ljubljanein socialno šibkim prebivalcem Mestneobčine Ljubljana. Tečaj obsega 50 ur. Taprogram je odlično obiskan in imamo žerezervacije tudi za naslednje leto.Kaj pa drugi programi, ki jih financiraMestna občina Ljubljana?Mag. Bojan Hajdinjak: Prek javnihrazpisov, ki jih objavlja občina Mestnaobčina Ljubljana, že tretje leto izvajamoprograme splošnega neformalnegaizobraževanja odraslih. Namenizobraževalnih programov je zviševanjesplošne izobraženosti in razvoj ključnihkompetenc odraslega prebivalstva vRepubliki Sloveniji za dejavno vključevanjev življenje in delo.Eden izmed zelo popularnih programov jeprogram UŽU MI (vseživljenjsko učenje),ki ga je razvil Andragoški center Slovenijein je namenjen odraslim prebivalcem,ki se želijo izobraževati naprej, si zvišatistopnjo izobrazbe in s tem kvalitetoživljenja. Namenjen je odraslim prebivalcemnašega glavnega mesta. Udeleženci tegaprograma pridobivajo učne tehnike innavade učenja za vsakdanje potrebein za potrebe delovnega okolja terpovečujejo motivacijo za učenje, se naučijoizpolnjevanja obrazcev ter sestavljanjadopisov, življenjepisa, vlog, pritožb itd. zapotrebe v vsakdanjem življenju, spoznavajoosnove računalništva, interneta, elektronskepošte ter izpolnjevanja obrazcev prekinterneta, sestave dopisov na računalniku, seseznanjajo s spletnim bančništvom, razvijajokomunikacijske spretnosti, spoznavajopravice in dolžnosti odraslih v družbi, konastopajo v različnih socialnih vlogah in šekaj. Usposabljanje traja 120 pedagoških ur.Učenje programa UŽU MI poteka v oblikidelavnic, iger vlog, v skupinah, samostojnoin nekaterih drugih oblikah. Ti programi seponavadi začnejo maja.Naslednji program je UŽU BIPS, ki ga jerazvil Andragoški center Slovenije in jenamenjen staršem otrok prve triade, kiželijo spoznati različne učne tehnike inmetode za pomoč svojim otrokom priopismenjevanju. Pogoj za obisk tečaja jepotrdilo o šolanju otroka v nižjih razredihosnovne šole (prva triada). Starši obiskujejoprogram skupaj z otroki. Skupaj z otrokispoznavajo različne učne tehnike inmetode za pomoč svojim otrokom priopismenjevanju, učijo se tudi tehnike zaurjenje računskih spretnosti otrok in osnovuporabe računalnika. Prav tako starši inotroci spoznavajo izobraževalne, kulturnein druge ustanove, ki so lahko v koristotrokom. Program traja 75 pedagoških ur,50 ur organiziranega dela in 25 ur vodenegadomačega dela.Slišali smo, da je zelo obiskan programSlovenščina za starše, ki ga obiskujejotudi tisti občani Ljubljane, ki jim jeslovenščina drugi govorni jezik. Kajponuja ta program?Mag. Bojan Hajdinjak: ProgramSlovenščina za starše je neformalniprogram, ki je namenjen staršem otrokvrtcev oz. učencev osnovnih šol naobmočju Mestne občine Ljubljana, ki se vvsakdanjem življenju srečujejo s težavamipri izražanju v slovenskem jeziku. Staršiin otroci se učijo obvladati navadnesocialne položaje: pozdrav, prošnjo,zahvalo, opravičilo, voščilnice in takonaprej. Starši se tudi naučijo oblikovatibesedila za šolske potrebe: opravičila zaotroke, vabila, pritožbe, čestitke, prošnje,izpolnjevati različne obrazce, kot sovloga za uveljavljanje pravic iz javnihsredstev, vloga za uveljavljanje posebneolajšave za vzdrževane družinske članepri informativnem izračunu dohodnine,vloga za pridobitev osebnih dokumentovin podobno. Starši, ki jim slovenščina nimaterni jezik, se lahko naučijo spretnostiza aktivno sodelovanje na roditeljskihsestankih in govorilnih urah. Na tečajuje veliko praktičnih primerov, dialogamed udeleženci in učitelji in dela zinformacijskimi viri pisnih izdelkov. Obzaključku usposabljanja udeleženci pišejointerni preskus znanja in pridobijo potrdiloo udeležbi. Program traja 70 pedagoških ur.Katere programe pa imate za tujce,ki si želijo pridobiti slovenskodržavljanstvo?Mag. Bojan Hajdinjak: Naš center kotpooblaščena ustanova Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani – Centra za slovenščinokot drugi/tuji jezik, opravlja preverjanjeznanja slovenščine na osnovni ravni. Zazaposlene tujce v Sloveniji imamo pravtako program učenja slovenskega jezika naosnovni ravni in višjih ravneh. Udeleženci,ki so zaposleni, plačujejo izobraževanjeplačujejo sami.

Izobraževanje23Alida Zagorc Šuligoj Metka Premerl Radenko NeškovićAlen FetićNa izpit iz slovenščine se lahko prijavivsakdo, tudi če se prej ni izobraževalpo programu Slovenščina za tujce ali čeni opravil katerega koli pripravljalnegatečaja. Kandidati, ki so prosilci zaslovensko državljanstvo in so nepismeni,lahko opravljajo izpit iz govornegasporazumevanja v slovenščini naosnovni ravni, če ob prijavi predložijoustrezno dokazilo, ki ga izda Ministrstvoza notranje zadeve. Vse tečaje in izpitetujci plačujejo sami, če so v Slovenijizaposleni.Nekatere programe izvajamo tudiv sodelovanju z Ministrstvom zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport inMinistrstvom za delo, družino in socialnezadeve. Udeležba v teh programih je zaudeležence brezplačna, saj operacijofinancira Evropska unija iz Evropskegasocialnega sklada ter Ministrstvo zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport.Potencialni udeleženci, zlasti nezaposleniobčani pridobivajo informacije preknaše spletne strani in na Zavodu zazaposlovanje RS.Kateri projekti izobraževanja so senajbolj prijeli v zadnjih nekaj letih?Alida Zagorc Šuligoj: Tečaj slovenščineza državljane tretjih držav je bil lani zelomočan projekt, ki smo ga izpeljali napodlagi Javnega naročila Ministrstva zanotranje zadeve. V dveh letih smo imeliveč kot 1 300 udeležencev tega projekta,ki ga financira Sklad za vključevanjedržavljanov tretjih držav. Izvedli smotudi in še izvajamo javno naročilo učenjaslovenščine prosilcev za mednarodnozaščito in učno pomoč za njihove otroke.Izvajamo tudi program javnega naročilaučenja slovenščine za begunce, ki čakajona status mednarodne zaščite. Zelo dobroobiskan program je dvig ravni pismenosti(izvajamo usposabljanje za življenjskouspešnost različne vrste). To so programiAndragoškega centra Slovenije. V okviruneformalnega izobraževanja imamoprograme, ki smo jih pri nas ustvariliskupaj z zunanjimi sodelavci. Programi sonamenjeni različnim ciljnim skupinam,udeležencem s posebnimi potrebami,zaposlenim in nezaposlenim in drugimskupinam.Kateri občani Ljubljane se najboljzanimajo za učenje tujih jezikov, ki gafinancira Mestna občina Ljubljana?Alida Zagorc Šuligoj: Mestna občinaLjubljana ima zelo simpatičen projekt,ker vključuje vsestransko izobraževanjeodraslih: od tujih jezikov do poklicnegausposabljanja. Ti programi so zelopopularni in tudi zelo obiskani. Najboljmnožično se učenja tujih jezikovudeležujejo ljubljanski upokojenci.Upokojenci morajo dokazati, da prejemajosocialno pomoč, s potrdilom o mesečnipomoči ali pomoči v enkratnem znesku.Kaj pa če ne prejemajo socialnepomoči in so samo prijavljeni naZavodu za zaposlovanje?Alida Zagorc Šuligoj: Če ima občanstatus nezaposlene osebe in je prijavljenna Zavodu za zaposlovanje, ne prejema panobene socialne pomoči, se teh tečajev nemore se udeležiti.Zakaj ta omejitev?Alida Zagorc Šuligoj: Brezposelne osebeimajo možnost izobraževanja prek aktivnepolitike zaposlovanja in jih Zavod pošiljana tečaje jezikov ali kakšne druge tečajeza poklicno usposabljanje, ki so plačani izEvropskega socialnega sklada, in nekatereprograme izvajamo tudi mi. Socialno šibekje lahko marsikdo, vendar nismo pristojni,da bi ocenjevali družinske proračune,zato smo se ob pomoči Mestne občineLjubljana odločili, da se iz občinskegaproračuna lahko pri nas izobražujejosocialno šibki ljubljanski upokojenci,ki nam prinesejo potrdilo, da dobivajosocialno pomoč.Ste tudi letos napolnili šolske klopi zupokojenci?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda in z njimise odlično razumemo. Najbolj se zanimajoza angleščino, nemščino in nazadnje tudiza italijanščino. Vse skupine so že polne.Kako se odvija program Beremoin pišemo skupaj, ki ga prav takofinancira Mestna občina Ljubljana?Alida Zagorc Šuligoj: Ta oblika ni bilatako znana, ker program izvajamo drugoleto. Letos smo naredili večjo promocijo inje odziv zelo velik. Svetovalke v osnovnihšolah presojajo, kateri otroci in njihovistarši potrebujejo tovrstni program.Petnajst osnovnih šol že čaka na vrsto zadrugo leto, ker so tako starši kot učiteljispoznali, da je program koristen. Programje namenjen predvsem staršem, ki seučijo, kako pomagati otroku pri učenju,sodelujejo pa tudi otroci.Letos smo bili tudi na roditeljskihsestankih in starši so navdušeni nad temprogramom.Na ta program prihajajo starši in otrocizelo različnih nacij in tudi različnegasocialnega statusa, če pa ne znajo dobroslovensko, program prilagajamo njihovimpotrebam, s poudarkom, da se dobronaučijo našega jezika. Pri tem jim zelopomagamo. Tuji državljani imajo lahkozačasno bivanje v Ljubljani, pomembnoje le, da otrok obiskuje osnovne šolo vLjubljani.Povejte nam izkušnje z učenci, ki jihučite v azilnem domu?Alida Zagorc Šuligoj: Naša učiteljicaima vsak dan pouk v azilnem domu, 4dni na teden, 48 ur na mesec. Programobsega osnovni in nadaljevalni tečaj;slednjega izvajamo dvakrat na letoin je zelo dobro obiskan. Že zdajdelamo podkategorije, ker ločenopoučujemo državljane iz Afganistana,Irana, ker večina med njimi ne govoriangleško, govorijo samo svoj jezik, kiga mi ne razumemo. Posebej imamoskupino beguncev z območja nekdanjeJugoslavije, s katerimi se dobrorazumemo. Na osnovnem tečaju imamo15 tečajnikov in vsako leto je velikozanimanje za nadaljevalni tečaj.Kako pa se sporazumevate z azilanti,ki govorijo samo svoj jezik?Alida Zagorc Šuligoj: Pri poučevanjusi pomagamo s simboli oz. z risbami,z mimiko, neverbalno komunikacijo,skratka, zabavno je, pa tudi naporno,ker velikokrat ponavljamo določenebesede, da se jih naučijo. Ko osvojijoneko osnovno besedišče, ki zajema stobesed, sledi naslednja stopnja. Zanje jenaš jezik težak. Program obsega 180 urizobraževanja, kar je za tujce, ki niso spodročja slovanskih jezikov, premalo. Zazilanti iz nekdanjih republik Jugoslavijeteh težav nimamo.Ali vas tujci iz tretjih državpresenetijo s kakšnim svojimprogramom?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda, vabijonas na predstave. Izkušnje našihprofesorjev z azilanti iz Kitajske, Tajskein tudi drugih držav so zelo lepe.Ste na katerega od svojih učencevposebej ponosni?Metka Premerl: Z velikim veseljemvam povem, da sem najbolj ponosna nasvojo učenko Marijo Šestak, slovenskoatletinjo, rojeno Martinović, ki jedoma iz Kragujevca, se pravi iz Srbije.Poročena je z atletom Matijem Šestakom.V Sloveniji je živela komaj tri mesecein je prišla k nam na osnovni tečajslovenščine. Bila je najboljša v skupiniučencev, ki so se učili slovenščine, kajtibila je vztrajna in zelo dosledna pripisanju nalog. Prav tako sva se velikoposvečali izgovorjavi slovenskih besed;popravljala sem ji vsak akcent in danesgovori slovensko, kot da bila rojenatukaj. Nanjo sem res zelo ponosna,obe sva se zelo potrudili in rezultat jeodličen. Pri jeziku je tako: Vsega se lahkonaučiš, tudi slovnice in pisanja, nihče tipa ne more pomagati, če nimaš posluhaza govorjeni jezik.So dekleta boljša pri učenju jezika inpri govoru?Metka Premerl: To je zelo različno. Prinekaterih imamo dobesedno krčne porode,ker težko izvlečemo iz njih kakšno besedo. Zneko deklico iz Avstralije sva vztrajno vadiliakcente, vendar se ni mogla naučiti pravilneizgovorjave. Desetkrat sem jo popravila,enajstič je spet izgovorila narobe.Kaj je bil razlog, da ste se vpisali v tečajslovenščine?Radenko Nešković, zaposlen vgradbeništvu: V Sloveniji živim deset let,delam v gradbeništvu in sem se šele letosodločil za učenje slovenščine v Centru CeneŠtupar. Program, ki sem ga opravil, obsega80 ur osnovnega pouka slovenščine. Tečajje zame odlična izkušnja, ker sem skozijezik spoznal tudi nekatere pomembneSlovence s področja književnosti. Vsemmojim rojakom, ki ne govorijo dobroslovenščine, priporočam tečaj, ker se jimbodo odprle nove dimenzije komunikacijes Slovenci, tako v zasebnih pogovorih kottudi pri iskanju zaposlitve. Osebno menim,da sem čakal predolgo, zdaj pa vidim, da nitako težko, kot sem si mislil. Posebej sem bilnavdušen nad prijaznimi profesorji. Tečajsem plačal sam.S kakšnim motivom ste se vpisali v tečajslovenščine?Martina Čančar, trgovka, doma izBosne: Pred enim tednom sem začela delativ Mercatorju, tukaj živim že tri leta. Zavedamsem, da je znanje jezika zelo pomembnoza komuniciranje in tudi vključevanje vvsakdanje življenje. Otrok hodi v vrtec inže govori slovensko, zato sem se tudi zaradinjega odločila za tečaj. Tečaja slovenščinenisem plačala, vendar sem se udeležila večkot 80 odstotkov predavanj. Prihodnji mesecbom izvedela, ali sem naredila pisni izpit,danes imamo še ustni izpit.Stroške izpita mi je pokril Sklad zavključevanje državljanov tretjih držav.Kdo vam je priporočil tečaj slovenščinev Centru Cene Štupar?Alen Fetić, vzdrževalec strojev v podjetjuYulon: Za nadaljevanje šolanja v programutrgovec sem se med drugim odločil napodlagi dobrih izkušenj mojega prijatelja, kije tukaj naredil srednjo šolo. Iz prejšnje šole,ki je žal nisem dokončal, poznam profesorjain direktorja Bojana Hajdinjaka, ki je učilmoje prijatelje in so bili z njim zadovoljni.V enem letu sem naredil 14 izpitov in zdajpripravljam zaključni izpit. Moja starša staiz Bosne, jaz pa sem se rodil v Ljubljani.V podjetju Yulon delam kot vzdrževalecstrojev, v prihodnje pa bom iskal službo vtrgovskem poklicu. Profesorji so prijazni inrazumevajoči do tistih, ki se šolamo ob delu.Šolanje sem si plačal sam.

Mestni štipendisti24Brigita Žinko,rojena pod srečno zvezdoNada BreznikDanašnji čas od vseh terja dobro psihično infizično kondicijo in lep videz. Športne dvorane,centri ugodja, vadbeni centri in tekaške steze,vsi ti objekti so zelo oblegani. Kaj je tisto, karstudio OZ razlikuje od drugih vadbenih centrov?Danes živimo v poplavi aktualnih diet in oblikvadbe, ki so za nekoga koristni, za drugega pa lahkoškodljivi. V Studiu OZ se ne pustimo zavesti trenutnimtrendom, ampak nas zanima edinstvenost vsakegaposameznika, telesno in duševno. Ugotovimo,kakšna prehrana in vadba je zanj najbolj primerna,da bo z lahkoto ohranjal dobro kondicijo in trdnozdravje. Posebnosti telesa lahko ugotovimo z genskimtestom, krvno sliko in drugimi testiranji, na podlagikaterih določimo, kakšna prehrana in vadba je zaposameznika najbolj primerna.Foto: Stane JeršičBrigita ŽinkoOb najinem zadnjem srečanju v Cankarjevem domu na lanskoletni podelitviDnevnikovih gazel najboljšim podjetnikom sem jo komaj spoznala. Večno nasmejananekdanja študentka se je preobrazila v elegantno, samozavestno mlado podjetnico,ki je svoje dolge lase zamenjala z moderno kratko pričesko. Ko je pred leti vdecembrskem prednovoletnem času še kot srednješolka prejemala štipendijo zanadarjene, mi je zaupala, da jo je prejela prav na svoj osemnajsti rojstni dan, malopred tem pa je na nekem srečelovu zadela osebni avto. Pridobitev štipendije sevedani imela nič skupnega s srečo ali žrebom, saj si jo je izborila v konkurenci najboljšihmed najboljšimi. Odlične ocene v gimnaziji ter številni klavirski nastopi so zagotavljalidobro študijsko kondicijo, igranju na klavir se je pridružilo še petje. Z zboromPerpetuum Jazzile je sodelovala na vrsti koncertov doma in po svetu. Študij je potekalbrez zatikanja in brez težav. Diplomirana mikrobiologinja, zdaj osebna trenerka indirektorica vadbenega studia, svoje strokovno teoretično znanje, obogateno z osebnoizkušnjo, prenaša na nove generacije. V lanskem letu je kot soavtorica učbenikaBiologija v gimnaziji prispevala poglavje Biološke osnove zdravega življenja. V kakšnopodporo in pomoč ji je to znanje pri delu v vadbenem studiu OZ, katerega direktoricaje, nam je zaupala v pričujočem pogovoru.Presenetljivo je, da si po diplomi izmikrobiologije ustanovila vadbeni studioza osebno zmago - OZ. Kako je prišlo do tega»preobrata«?Ob študiju sem si pridobila znanje o življenjskihprocesih v celicah in organizmih, kako seprehranjujejo in kaj vse potrebujejo za normalnodelovanje. Življenje je zame čudovita čarovnija inv veselje mi je bilo odkrivati te zakonitosti in jihopazovati z znanstveno-raziskovalnim delom vlaboratorijih. Moja prva prava zaposlitev je bila vfarmacevtskem podjetju – prodaja zdravil. Kmalusem ugotovila, da prisegam na zdravje, ravnovesje inpreventivo. Še vedno verjamem, da je človeško telozelo dognan inštrument in če z njim lepo ravnamo,samo poskrbi za telesno in duševno ravnovesje, brezzdravil. Znanje, ki sem si ga pridobila med študijem,sem želela prenesti ljudem in jih spodbuditi k zdravimnavadam, da bodo živeli bolj kakovostno in daljšeživljenje. Tako sem pridobila licence za inštruktoricofitnesa in pilatesa pri Fitnes Zvezi Slovenije. Z novimznanjem, močno voljo in veliko poguma sem leta 2009odprla svoj vadbeni studio, Studio OZ. Od takrat sem zdušo in srcem v tej zgodbi.Ali ti je tvoja izobrazba s področjamikrobiologije v podporo in pomoč prioblikovanju programov in kako?Na prvi pogled se zdi, da mikrobiologija nima kajdosti skupnega z osebnim trenerstvom. Vendarse moja izobrazba vedno bolj kaže kot izjemnakonkurenčna prednost. Ker procese v telesu dobropoznam, lahko veliko bolj kvalitetno svetujem gledevadbe in prehrane. Dobro poznavanje genetike mizelo koristi pri analizi genov naših obiskovalcev,saj lahko programe vadbe in prehrane oblikujemveliko bolj po meri posameznika. Na primer, če imanekdo gene, ki kažejo nagnjenje za pojav srčnožilnihobolenj ali je imel tovrstne dogodke v družini,bodo načrti vadbe oblikovani v smeri krepitve srčnemišice in ožilja ter zadostne prehranske podpore zomega-3 maščobami, antioksidanti in B-kompleksom.Nekdo drug je občutljiv na gluten ali ne prebavljamleka, zato mu je potrebno prilagoditi prehrano.Nekateri imajo povečan holesterol in krvni sladkor terpreveliko telesno težo, drugi pa se borijo z anoreksijo.Z upoštevanjem vseh posebnosti posameznikain širokim znanjem s področja vadbe in prehraneoblikujemo programe po meri posameznika.V želji, da vodiš studio ob upoštevanju vsehvidikov podjetništva, nadgrajuješ svojeizobraževanje. Katera nova znanja in veščine siboš pridobila z izobraževalnim programom, kiga trenutno obiskuješ?Razvoj Studia OZ me potiska v smer vodenja,strateškega odločanja, poslovnih sodelovanj itd., karje zame nekaj povsem novega. Doslej sem se zanašalana svojo intuicijo in očitno deluje (smeh). Zdaj paje čas, da razvijem oz. nadgradim tudi podjetniškoznanje in veščine. Zato sem se vpisala na mednarodništudij MBA (Master of Business Administration), ki mibo razširil obzorja na področju marketinga, financ,računovodstva, človeških virov, managementa idr.Profesorji prihajajo iz vsega sveta in imajo bogatoznanje s področja podjetništva. Večinoma so tudi samipodjetniki, zato teorijo dobro povezujejo s prakso.Praktične izkušnje, uspehi in napake ter analiza, zakajnekaj uspe ali ne – to se mi zdi uporabno znanje.Največ se naučim z izmenjavo izkušenj s sošolci, kiso večinoma zaposleni na vodilnih položajih večjihmednarodnih podjetij ali pa vodijo svoja podjetja.Pridobljeno znanje skušam čim prej prenesti v prakso.Za nadaljnji študij sem se odločila tudi zato, kerverjamem, da je nenehno izobraževanje in soočanje znovimi izzivi motor osebnostne rasti.

Kultura23. Bienale oblikovanjain oblikovanje doživetij25Aina ŠmidFoto: arhiv BIO2323. razstava Bienale oblikovanja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.Fotografiji: arhiv RRA LURV okviru letošnjega 23. Bienala oblikovanja je 2. oktobra vMestni hiši potekal prvi simpozij o storitvenem oblikovanjuz naslovom Oblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v organizaciji Regionalne razvojne agencijeLjubljanske urbane regije.Bienale oblikovanja (po novem brez opredelitve industrijski), ki se je v svoji 23. izdaji predstavil na osrednjem prizorišču Muzeja za arhitekturo in oblikovanje naFužinskem gradu in še na številnih lokacijah po Ljubljani, je prinesel svež veter v razumevanje tega, kar naj bi predstavljalo oblikovanje danes. Že napovedi, ki soga spremljale: Oblikovanje, ki spreminja svet! in Oblikovanje na presečišču raziskovanja, znanosti, tehnologij, digitalizacije in globalizacijskih procesov, povedomarsikaj o premikih in korakih, ki jih ubira novi BIO. Po oseminštiridesetih letih si je ta nekoč v srednji Evropi zelo ugledna prireditev, zdaj pa že nekoliko zbledelablagovna znamka, spet povrnila nekaj svojega starega pionirskega leska. Eden najstarejših mednarodnih oblikovalskih dogodkov je v svoji zgodovini prvič povabilk sodelovanju kustosinji iz mednarodnega prostora Margo Konings in Margriet Vollenberg iz znanega nizozemskega studia Organisation in Design, ki sta med437 prijavljenimi deli iz 38 držav izbrali 100 objektov na razpisano temo Razmerja v oblikovanju. Svež in kritičen, družbeno vpet in ekološko naravnan je 23. BIOpresegel običajen pregledni značaj tovrstnih manifestacij in se s svojo močno poudarjeno socialno, ekološko, pa tudi eksperimentalno držo približal sodobnemurazumevanju in refleksiji okolja, v katerem nastaja.Kakšna bo prihodnost projektov in izdelkov, ki smojih videli na razstavi?Direktor BIO Matevž Čelik je povedal: »Čeprav se povezavamed oblikovalcem in produkcijo danes dogaja na drugačennačin, lahko rečemo, da se oblikovanje vrača k svojemuizvoru. Če pogledamo Kralja in pionirje slovenskegaoblikovanja, je bil zanje eksperiment zelo pomemben.Ključen. Prav oni so odpirali prve razvojne oddelke vpodjetjih, da bi pokazali, kaj bi se še dalo proizvajati. Mislim,da obstajajo med tem, kar se v oblikovanju dogaja danes,kar smo skušali prikazati na glavni razstavi, in tem, kar seje dogajalo v zgodovini, neke vzporednice. Danes lahkorazberemo, da se je oblikovanje tam nekje v osemdesetihzelo podredilo ekonomiji, postalo predvsem komercialnastoritev, zato je nujno morala priti neka kontrareakcija vobliki kritičnega oblikovanja.«Prvi simpozij o storitvenem oblikovanju z naslovomOblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v Mestni hišiOb centralni razstavi na Fužinskem gradu je v okviruletošnjega BIO 23 potekal tudi bogat programspremljevalnih dogodkov, ki so odpirali različne vsebinena temo novih razmerij v oblikovanju. Med drugim je vzačetku oktobra potekal v Mestni hiši v sodelovanju zRegionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije,Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Uradomza intelektualno lastnino prvi simpozij o storitvenemoblikovanju z naslovom Oblikovanje doživetij: procesistoritvenega oblikovanja, ki je želel širši javnosti predstavitito v Sloveniji manj znano, v tujini pa zelo razvito inuveljavljeno panogo. Ta razmetoma mlada, a hitro rastočadisciplina in z njo potreba po oblikovanju storitev v razvitihdeželah predstavlja že okoli 80 odstotkov domačega brutoproizvoda, s tem pa tudi vedno večje število ljudi, ki jihzaposluje.Kaj pravzaprav je storitveno oblikovanje? »Storitvenooblikovanje je nova, celovita, interdisciplinarnain povezujoča panoga, ki na prvo mesto postavljauporabnika. Pomaga ustvarjati nove storitve in izboljševatiobstoječe, da bi bile za uporabnike še koristnejše inuporabnejše. Storitveni sektor v Sloveniji predstavljaveč kot 65 odstotkov bruto družbenega proizvoda, vnajrazvitejši Ljubljanski urbani regiji pa je ta delež še zadeset odstotkov višji. Storitve so pomemben del našegagospodarstva, kakovostne storitve pa potrebujemo tudina področju zdravstva, javne uprave in različnih javnihinstitucij,«je povedala mag. Lilijana Madjar, direktoricaRegionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.Če se zavedamo, da predstavlja rastoča ekonomija storitevtudi v Sloveniji že največji delež med gospodarskimipanogami, je bilo gostovanje domačih in tujihstrokovnjakov s tega relativno mladega področja zelodobrodošla informacija in uvajanje v svet sodobnihkreativnih industrij. Na simpoziju so sodelovali mag.Tina Pezdirc Nograšek, vodinja evropskega projektaCCALPS, mag. Barbara Predan, predavateljica na Oddelkuza industrijsko oblikovanje, avtorica knjig in nekaterihoblikovalskih razstav pri MAO, ki je predstavila stanjestoritvenega oblikovanja v Sloveniji, Daniel Letts, direktorpodjetja uporabnosti storitev in storitvenega oblikovanjater svetovalec za inovacije iz Londona, ki je predstavilnekaj uspešnih primerov dobre prakse storitvenegaoblikovanja v Skandinaviji in Veliki Britaniji, Ana Osredkariz Gorenje design studia, ki vodi različne projekteindustrijskega oblikovanja in je letos organizirala prviGlobal Service Jam v Ljubljani ter delavnice na temo javnihstoritev, in mag. Tina Zajec z Urada RS za intelektualnolastnino, specializirana za svetovanje podjetjem napodročju upravljanja z znamkami, modeli in avtorskimipravicami.Storitveno oblikovanje in varovanje intelektualnelastninePo besedah direktorja MAO Matevža Čelika postajastoritveno oblikovanje (podobno kot informacijsko)v našem vsakdanjem življenju vedno bolj pomembno,čeprav se tega niti ne zavedamo. Iz razstave letošnjegabienala, ki je prav tako to temo prepoznalo kotupoštevanja vredno, je izpostavil dva zelo zgovornaprimera storitvenega oblikovanja. Zelo natančnoizdelan slovenski projekt Varni na internetu, kiseznanja uporabnike glede varne rabe interneta inhkrati ponuja podporo žrtvam goljufij na internetu, jenamenjen tako širši javnosti kot majhnim in srednjimpodjetjem, drug zanimiv primer razmišljanja ostoritvenem oblikovanju pa je nizozemski projektoznačevanja oziroma navigacije z bojami iz pletenihvrbovih vej, ki pomagajo izletnikom pri čolnarjenju vnacionalnem parku Beisbosch kot označevalci plovnihpoti.Storitveno oblikovanje odpira pomembna vprašanjain izzive tudi z vidika varovanja intelektualne lastnine.Ker predstavljajo storitve tudi konkurenčno prednost,ki privablja tako kupce kot investitorje, je storitvepotrebno tudi zaščititi in zato je po besedah mag.Tine Zajc z Urada za intelektualno lastnino dobro, dastoritveni oblikovalci poznajo svoje pravice in jih znajopravilno zaščititi. Med drugim smo izvedeli, da je poštevilu registracij intelektualne lastnine za leto 2011 kar74 odstotkov registriranih tudi za storitve.Ena od ugotovitev simpozija, da organizacije in podjetjapo svetu izgubijo veliko denarja in časa prav zaradislabo oblikovanih storitev in da je dobro storitvenooblikovanje priložnost tako za poslovni uspeh kot tudiza zadovoljstvo uporabnikov, daje zagotovo misliti, da jepotencial te panoge v prihodnosti izjemen.

Četrtne skupnosti26- Povabilo k sodelovanju Meščanke in meščani ste prijazno povabljeni, da prispevateutrinke iz življenja v svojih četrtnih skupnostih, sporočate opridobitvah v vašem ožjem življenjskem okolju, pa tudi svojepredloge, pobude in vprašanja, na katera bodo odgovorilisodelavci Mestne uprave. Svoje prispevke pošljite na naslov: àMestna občina LjubljanaGlasilo LjubljanaMestni trg 11000 Ljubljanae-naslov: glasilo.ljubljana@ljubljana.si.ČetrtniFotografije: Marijana Kobe11. oktobra so se številni prebivalci ČS Center zbrali na spominski slovesnosti24 talcem, ki so 13. oktobra 1942 padli pod streli okupatorjevih fašističnihvojakov.ČS CenterDan ČS Center veselo,prijateljsko, poučno inspoštljivoMeta Verbič, Marijana KobeUstvarjalnost prebivalcev ČS CenterZa letošnji dan ČS Center 13. oktober velja poudariti,da je minil v prijetnem, prijateljskem, poučnem, patudi spoštljivem razpoloženju. Ob sicer tradicionalnozastavljenem programu prireditev na ta dan velja omenitidvoje. Prvič smo osrednjo kulturno-družabno prireditevza občane pripravili na Prulah, v dvorani, v kateri domujePlesni teater Ljubljana, nekoč pa je bil tam sedež KS Prule.S tem smo še en korak bliže našemu temeljnemu cilju, dapovežemo prebivalce posameznih sosesk naše četrtneskupnosti, ki danes šteje skoraj 25 000 prebivalcev vsehgeneracij.Prvič se je zgodilo, da se je po izidu naše zloženke ksodelovanju v kulturnem delu prireditev javil eden odprebivalcev – koncertni pianist Zoran Škrinjar. Sevedasmo njegovo pripravljenost na sodelovanje z veseljemsprejeli. Gospod Zoran nam je ob odprtju razstaveUstvarjalnost prebivalcev ČS Center pokazal in dokazal,kaj v življenju pomenita volja in pogum, ko te sredi študijadoleti izguba vida, pa vseeno vztrajaš in uspeš. Zoran,hvala! Hvala tudi vsem pridnim in spretnim rokam, kiustvarjajo idrijske čipke in svetovno znane Unicefovepunčke, umetniškim dušam, ki so nam polepšale stenedvorane s svojimi slikarskimi deli, oblikovalkama nakitain ne nazadnje našim najmlajšim, ki so v delavnicahpočitniškega varstva ustvarili drobne umetnine iz papirjain gline. Otvoritev razstave pa ne bi bilo popolna, čeje ne bi oplemenitili s kulturnim programom. PolegZorana Škrinjarja so nam ga pripravili učenci OŠ TonetaČufarja in folklorna skupina Kolovrat, ki deluje v okviruhumanitarnega društva Nikoli sam; pripravila nam jeposebno presenečenje; s svojim plesom nas je popeljala vstare čase na Ljubljansko promenado.Na dan ČS Center 13. oktobra se je v prostorih Plesnega teatra Ljubljana na Prulah odvijal pester kulturni program,na katerem so sodelovali koncertni pianist Zoran Škrinjar, učenci OŠ Toneta Čufarja, folklorna skupina Kolovrat, otrociiz Vrtca Pod gradom, enote Prule, baletke iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Karlo Rupnik iz Zavoda JanezLevec, učenci OŠ Prule, folklorna skupina Mestnega društva gluhih in pevski zbor Mlada srca iz Vodmata.Na Prulah je bilo veseloDvorana Plesnega teatra Ljubljana na Prulah se je začelapolniti precej pred napovedanim začetkom torkoveprireditve. Veliko mladih družin je prišlo kar iz bližnjesoseščine, kjer domuje Vrtec Pod gradom, Enota Prule.Malčki iz vrtca so bili namreč prvi na vrsti, da prebijejoled na prireditvi. In res so ga pod vodstvom svojihvzgojiteljic prebili z dvema pesmicama o prijateljstvu.Veseli in razigrani so nas spodbudili, da smo se jimspontano pridružili.Brv za pešce in kolesarje na Špici nas že nekaj časasimbolično povezuje s Konservatorijem za glasbo inbalet Ljubljana na drugi strani Gruberjevega prekopa.Glasbeniki se vedno odzovejo našemu vabilu, tokratpa nas je očaral nastop skupine baletk s koreografijonjihove mentorice Vesne Cestnik na glasbo DimitrijaŠoštakoviča.Iz Zavoda Janeza Levca nas je presenetil 17-letnigojenec Karlo Rupnik, ki sicer obiskuje poklicnogradbeno šolo, v srcu pa se je zapisal glasbi. Ni samopoustvarjalec, ampak tudi skladatelj. Na sintesajzerje zaigral dve skladbi. Skladba z naslovom Balada jenjegovo avtorsko delo. Pri njegovem glasbenem deluga spodbuja vzgojitelj Miralem Zec.Kot vsako leto doslej smo k sodelovanju na prireditvipovabili osnovno šolo v soseski, kjer prireditevpripravimo. Tokrat je bila to OŠ Prule. Čeprav so seučenci še pred prireditvijo udeležili tekmovanja vkrosu, niso odklonili sodelovanja. Vokalna skupina,solistka na prečni flavti in učenka, ki je prebralasvoj spis o prijateljstvu, so s svojo mentorico IrenoPančur prišli zadnji trenutek, še vsi zadihani, vendarpripravljeni na svoj nastop.Folklorna skupina Mestnega društva gluhih Ljubljana,naša stara znanka, če ne že kar prijateljica, je na oderpriplesala ob zvokih harmonike in nas z istrskimplesom popeljala iz Ljubljane v Istro. Še en dokaz več,da ne poznamo nikakršnih meja. Ko se je prireditevbližala koncu, je napočil trenutek za najstarejše po letih,pa mlade po srcu – članice pevskega zbora Mlada srcaiz Vodmata. Solistki zbora in kitaristka so z izboromtreh ljudskih pesmi zadele v polno. Še posebej s tistoRes hudi časi, ampak ob njihovem petju smo pozabilina vse hudo in slabo in se jim pridružili.Po končani prireditvi se je večina zadržala na druženju,ki se je nadaljevalo s prijetnimi pogovori, pa tudiob glasbi Karla Rupnika, ki so ga k temu nagovorilinekateri obiskovalci prireditve in z njim tudi zapeli.Posladkali pa smo se s kulinaričnimi dobrotami članicDU Tabor.Poučno je bilo kar dvakratPrvič na OŠ Toneta Čufarja, ki je bila letos gostiteljicaposebne Zgodovinske učne ure o zgodovini Slovencevv obdobju NOB in v obdobju osamosvajanja za učencedevetih razredov osnovnih šol v ČS Center. Spet so sesrečali mladi in predstavniki generacij, ki so doživele2. svetovno vojno in so aktivno sodelovali v NOB inpri osamosvajanju Slovenije. Vsako od obravnavanihobdobij naše zgodovine je imelo svoje sence, dobrestrani, svoje dileme, predvsem pa vrednote, ki jih nesmemo pozabiti in moramo svojo prihodnost graditina njih.Drugič pa je bilo poučno na dnevu odprtih vratna Srednji zdravstveni šoli. Dijaki in mentorji šolegostiteljice in Srednje šole za farmacijo, kozmetikoin zdravstvo ter gojenke Dijaškega doma Poljane sonam predstavili marsikaj koristnega za naše zdravje,nam izmerili tlak, srčni utrip, sladkor in opozorili namorebitne pomanjkljivosti ali pa nas pomirili, da sorezultati merjenj v redu. Vendar so nas kljub dobrimrezultatom opozorili, kaj moramo storiti, da bomoohranili svoje zdravje.Spoštljivo pri spomeniku 24 talcevV četrtek, 11. oktobra, pa smo se številni prebivalci ČSCenter zbrali pri spomeniku 24 talcev pri Poljanskigimnaziji na spominski slovesnosti, da se poklonimospominu 24 Ljubljančanov, ki so 13. oktobra leta 1942,pred 70 leti, padli pod streli okupatorjevih fašističnihvojakov. V najtežjih časih slovenskega naroda, v času, koje bila Ljubljana obdana z bodečo žico, so dali največ,kar lahko človek daruje za svobodo in samostojnostsvoje domovine. Dali so svoje življenje, da danes živimov samostojni, suvereni državi. Na to je v spominskemnagovoru opozoril Janko Heberle, predsednik ZB zavrednote NOB Ljubljana. Veliko o tistih časih pa sopovedali tudi dijaki Poljanske gimnazije z recitalom

Četrtne skupnosti27razgledipesmi Ivana Minattija, ki vsako leto znova dokazujejo,da se mladi zavedajo pomena ohranjanja vrednotNOB in spoštujejo vse, ki so te vrednote ustvarjali.Spominu 24 talcev so se s polaganjem vencev pokloniližupan Zoran Janković in predstavniki ZB za vrednoteNOB Ljubljana Center in krajevne organizacije 24talcev, Partizanski pevski zbor, številni praporščakipartizanskih enot Ljubljane, Društva TIGR in častni vodSlovenske vojske.Foto: arhiv ČS ŠiškaSvet ČS Šiška skoraj leto dni čaka, da bo pristojna služba zavarstvo spomenikov državnega pomena očistila z grafitipopisano fasado Plečnikove cerkve.ČS ŠiškaKulturno in športnorazmigana ŠiškaVesna BleiweisRojeno jedro prvega sonoričnega gledališčana svetuKonec letošnjega septembra sta vrata v svet prostorskoin programsko prenovljeni Vodnikovi domačiji odprlapredsednik RS dr. Danilo Türk in ljubljanski županZoran Janković. Načrti, dogodki in delovanje Ateljeja zasonorično umetnost so bili podrobno predstavljeni vprejšnji številki Ljubljane. Zato le: naj Šiška v svetu zaslovikot okolje, v katerem je rojeno jedro prvega sonoričnegagledališča – gledališča zvoka, svetlobe in neusahljiveustvarjalnosti v iskanju prvin, ki tudi zvočno zaznamujejonaše bivanje.S Kinom Šiška, Kulturno četrtjo in Vodnikovo domačijoŠiška dobiva zaokroženo podobo mestne četrti – stičiščeurbane kulture.Znamenita ŠiškarjaJesen se je v Šiški začela z otvoritvijo razstave o deluin življenju dveh znamenitih Šiškarjev. Slikar HinkoSmrekar je vil virtuozen risar in v karikaturi izjemnopronicljiv, porogljiv in duhovit upodobljevalec razmer inčasa, v katerem je živel. Italijani so ga 1. oktobra 1942 brezsodbe ustrelili kot talca v Gramozni jami.Prof. dr. Anton Dolenc, zdravnik, doktor medicinskihznanosti – njegovi strokovni domeni sta patologija insodna medicina, je ves svoj prosti čas namenil slikarstvu,glasbi in poeziji. V stroki, sliki, glasbi in poeziji je žlahtnoizražena razsežnost ustvarjalčeve osebnosti.Razstavo je v dvorani četrtne skupnosti pripraviloTuristično društvo Ljubljana Šiška, ki pod vodstvompredsednice Hiacinte Škoda zbira, ureja in javnostivsako leto predstavi bodisi podobo stare Šiške bodisiustvarjalnost njenih znanih nekdanjih in sedanjihprebivalcev. Ljubitelji zgodb o stari Šiški in njenih ljudehso ob otvoritvi dodobra napolnili dvorano.Vabilo na razmiganje telesa in duhaNa jugovzhodni strani telovadnice osnovne šoleValentina Vodnika (na Trgu komandanta Staneta)je četrtna skupnost že postavila šest načrtovanihvadbenih (fitnes) naprav na prostem. Četrtna skupnostjih je financirala iz sredstev, namenjenih za mala dela.Vrednost je okoli 7.600 evrov. Prepričani smo, da borekreacijska vadba na prostem pritegnila kar največokoliških prebivalcev vseh starostnih skupin.Vadbene naprave na prostem je oddelek za športMOL postavil na sotočju Glinščice in Pržanca. LeseneFoto: arhiv ČS Dravlje6. oktobra so v ČS Dravlje priredili dobro obiskan bolšjak, kiso ga poimenovali Draveljska bolha.naprave odlično služijo sprehajalcem na Poti spominovin tovaršitva. Za vse ljubitelje trimčkanja pa še to:kmalu bo odprta nova trim steza z lesenimi vadbeniminapravami. Tudi stezo je postavil oddelek za šport MOL.Ko pa bo v prostorih nekdanjega TVD Partizan ZgornjaŠiška oziroma nekdanje Ilirije ob Vodnikovi cesti zaživelnov družinski rekreacijski center, bo Šiška postalaprogramsko bogato središče za sproščanje duha intelesa. Več o programu si lahko preberete v tej številkiLjubljane.Jeseni so se v prostorih Mestne občine Ljubljana, skaterimi upravlja četrtna skupnost, spet začele različnedruštvene aktivnosti. Uporabniki teh prostorov narazličnih lokacijah (Jesenkova, Litostrojska in Kebetovaulica ter Trg komandanta Staneta) so predvsem društvaupokojencev in prostovoljske organizacije, ki vabijov različne delavnice, na predavanja in na povsemdružabne urice ob sproščenem klepetu. Pridružite se jim.Lahko pa se mladi pridružite tudi dejavnostimv Mladinskem četrtnem centru Šiška (sedež je vTugomerjevi ulici 2). Vodstvo centra vabi k sodelovanjutudi starejše, saj želi, da bi center postal eno od središčustvarjanja medgeneracijske tolerance in razumevanja.Pravijo, da bi center lahko postal most med modrostjo inmladostjo.Kaj pa žulji?Prebivalci ulice ob Žici in Kogojeve si še vedno preksvojih predstavnikov prizadevajo za ureditev lastninskihrazmerij oziroma vzpostavitev stanja na parkiriščih,kot je bilo pred »zasedbo« zasebnega lastnika oziromanajemnika zemljišča. Sodni mlini so mleli, meljejoin bodo še mleli …a kruha iz te nularice (vrsta moke)prizadeti prebivalci še nekaj časa ne bodo užili gledena trajanje sodnih postopkov med Mestno občino inzasebnikom. Dokler ne bodo postopki pravnomočnokončani, si župan Zoran Janković prizadeva umiritižogico tako, da od najemnika parkirišča in od lastnikabližnje garažne hiše zahteva oddajo prostorov podpogoji, ki jih imajo najemniki mestnih parkirišč in garaž.Bomo k že tako vroči »parkiriščni vojni« dobili dodatekše z gradnjo zasebnega parkirišča na zelenici obAdamičevi ulici med vrtcem in osnovno šolo? LastnikFoto: arhiv ČS ŠiškaSvet ČS Šiška se že dolgo neuspešno sprašuje, ali bo moralgradbeni material v celoti zgrmeti na pločnik, da se bodoinšpekcijske službe odločile glede pristojnosti za ukrepanjev primeru razpadajoče stavbe na Vodnikovi cesti 17 c.zemljišča (podjetje Videoart) je gradbeno dovoljenjepridobil leta 2010, zemljišče je že zagrajeno.Ulici Pod hribom in Mala Aljaževa naj bi bili urejeniv letu 2014. Tako so nam pisno julija letos zagotovilepristojne mestne službe, ko so obravnavaleuresničevanje prednostnih načrtov naše skupnostiza obdobje 2011–2012. Ulica Pod hribom je že letapotrebna temeljite sanacije, predvsem pa pločnika,saj naj bi bila ulica tudi varna šolska pot. Enosmernipromet je zagato s tranzitnim prometom na tej ulicipredvsem ob konicah omilil, ostaja pa neurejena,nevarna in dobesedno razpadajoča ulica, ki ni našlaprostora za ureditev v osnutku proračuna Mestneobčine Ljubljana za obdobje 2013–2014. V času javneobravnave proračunskih osnutkov je Svet četrtneskupnosti predlagal uvrstitev sanacije obeh ulic vpredlog proračuna. Sicer pa je v osnutku proračunovMOL za obe leti najti kar nekaj vlaganj v objekte inprograme vzgoje in izobraževanja, kulture, socialnegapodročja, prometa in varstva naravne ter kulturnedediščine.Ko pa smo že pri žuljih – dva sta res nemarna. Skorajleto dni že čakamo, da bo pristojna služba za varstvospomenikov državnega pomena očistila z grafitipopisano fasado Plečnikove cerkve in da se bodoinšpekcijske službe odločile glede pristojnosti zaukrepanje v primeru razpadajočega objekta naVodnikovi cesti 17 c. Bo padajoči gradbeni material resmoral v celoti zgrmeti na pločnik, da se bodo zganile?ČS DravljeUspela1. Draveljska bolhaNa sončno soboto prvega tedna v oktobru se je včetrtni skupnosti Dravlje uspešno rodila prireditev, kismo jo poimenovali Draveljska bolha in bo potekalavsako leto v začetku meseca oktobra. Mize in klopismo si sposodili od PGD Dravlje, za vse drugo smo

Četrtne skupnosti28Fotografije: Borut LikarRazstava Križem kražem po ČS Trnovo avtorja prof. dr. Boruta Likarja na Krakovskem nasipu je bila osrednji likovni dogodek na trnovskih spominskih prireditvah ob150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Razstavo si je mogoče ogledati še do 8. novembra.Foto: Davor Radič7. oktobra so gasilci vposkrbeli krajani Dravelj. Povabili smo tudi varovancedoma za starejše občane, ki deluje v bližini. StanovalciSmrtnikove 3 in 5, kjer je potekala prireditev, soposkrbeli za prigrizek in kavo. Medtem ko so staršikupovali ali prodajali rabljena oblačila, igrače inpredmete, so otroci asfalt okrasili z barvnimi kredami.ČS TrnovoSpominske prireditveob 150-letnicirojstva Jožeta PlečnikaBreda CajhenPraznovali smo s sodelovanjem številnih ustanovin posameznikov v naši četrtni skupnostiNaše trnovske prireditve, ki so potekale med 29.septembrom in 18. oktobrom, so se končale. Vodilnanit letošnjih prireditev je bil spomin na arhitekta JožetaPlečnika. Letos obeležujemo namreč 150-letniconjegovega rojstva, poleg tega je dan četrtne skupnostipovezan z njegovim imenom. Tudi letošnje prireditveso potekale po vnaprej premišljenem in napovedanemprogramu – program prireditev so dobila vsagospodinjstva v naši ČS – in so v celoti dosegle namen,ki so si ga zastavili organizatorji prireditev. Želelismo namreč vključiti čim več v naši četrtni skupnostidelujočih ustanov, društev, klubov, skupin, zborov inustvarjalnih posameznikov. To nam je lepo uspelo.Poleg tega je bil program oblikovan tako, da je bilzanimiv za vse dele Četrtne skupnosti Trnovo, v kateroso združene nekdanje krajevne skupnosti Murgle,Kolezija, Rakova jelša, Trnovo in Zeleni log.Kje vse smo v našem celotnem programu obujalispomin na Jožeta Plečnika?Na otvoritveni prireditvi v dvorani ČS Trnovo, ki joje odprl predsednik Sveta četrtne skupnosti ŽigaOven, je kustosinja v Plečnikovi hiši Ana Porok zizbranimi besedami spregovorila o Plečniku, njegovidomačiji v Karunovi ulici, predmetih, ki jih hrani, in onjegovih stvaritvah v Trnovem: mostu pred cerkvijo,Trnovskem pristanu, ureditvi porečja Gradaščice ino sakralnih predmetih in posegih na trnovski cerkvi.Na otvoritveni prireditvi je nastopil godalni kvartetGlasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik, z likovnimi izdelkina temo Plečnik skozi otroške oči pa so dvorano četrtneskupnosti okrasili učenci OŠ Kolezija, Livada in Trnovo,Vrtca Trnovo ter gojenci Mladinskega doma MalčiBelič. Razstava je bila na ogled do konca oktobra. Naotvoritvi se je predstavila tudi naša trnovska pesnicaNada Mihelčič.Ogled Plečnikove hišeV Plečnikovi hiši na Karunovi ulici so si v treh dnehobiskovalci lahko ogledali notranjost hiše in bogatozakladnico mojstrovih predmetov in izdelkov.Predavanje dr. Damjana Prelovška v polni Finžgarjevigaleriji v trnovskem župnišču je predstavilo Plečnikovenerealizirane pa tudi izvedene sakralne objekte ternjegov duhovni svet. Nedeljska maša v trnovski cerkviv Plečnikov spomin pa je z besedami župnika TonetaKompareta in ob sodelovanju Trnovskega oktetaizzvenela nadvse poduhovljeno. Na izviren način sose Plečnika spomnili učenci prve triade OŠ Livada.Obiskali so Plečnikovo domačijo in na odru osrednjeprireditve ubesedili vtise, ki so se vsakomur posebejzapisali v spomin.Osrednja prireditev na OŠ LivadaSicer pa je bila osrednja prireditev na OŠ Livadaposebno doživetje! Po pozdravu ravnatelja šoleGorana Popovića in predsednika odbora za pripravoprireditve Andreja Špraha je navzoče pozdravil tudižupan Zoran Janković, ki so ga vsi navzoči toplopozdravili. V svojem nagovoru je čestital prirediteljemin napovedal, kaj je v načrtu aktivnosti Mestne občineLjubljana za ČS Trnovo v prihodnjem obdobju. Ponjegovem nagovoru so se na odru zvrstili zbori,skupine, plesalci, folkloristi in predstavili zelo pesterin razgiban program. Pohvalo si zaslužijo prav vsisodelujoči. To so otroci iz Vrtca Kolezija, učenci zOŠ Livada, Kolezija in Trnovo, gojenci Doma MalčiBelič in Zavoda Dolfke Boštjančič, učenci Glasbenešole Ljubljana Vič-Rudnik, pevski zbor Društvaupokojencev Trnovo, folklorna skupina Cof intrnovska kultna zvezda Klemen Klemen. Presenečenjeso pripravila tudi nekatera trnovska društva: ribiško,čebelarsko in gasilsko, ki so v avli šole na stojnicahin pred šolo prikazala svojo dejavnost. K veselemuzaključku prireditve in k pogostitvi, pri kateri sopožrtvovalno sodelovali učenci in vsi zaposleni na OŠLivada, so se pridružili tudi prijazni učenci in učenkeBiotehniškega izobraževalnega centra.Vrhunec s pisateljem akademikomDragom JančarjemV KUD France Prešeren sta bili zelo uspešni dveprireditvi. Raper Klemen-Klemen je v pravemavgustovskem trnfestovskem vzdušju razgrelnapolnjeno dvorišče KUD France Prešeren, najmlajšiso prišli na svoj račun na lutkovni predstavi Moj dežnikje lahko balon. V Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnikpa so se v posameznih instrumentalnih in vokalnihtočkah izkazali učenci te šole.Na literarnem področju je bil osrednji dogodeksrečanje s pisateljem akademikom Dragom Jančarjem.Pogovor je povezoval prof. Andrijan Lah, ki jepredstavil življenje in delo našega najbolj prevajanegain s številnimi nagradami kronanega pisatelja, tudikandidata za Nobelovo nagrado. Nato se je razvilsproščen pogovor z umetnikom o različnih vidikihnjegovega ustvarjanja, o njegovem obsežnemknjiževnem opusu, o prevajanju in dojemanjunjegovih del in še kaj. Za vse je zmanjkalo časa.Trnovo v publikacijah in dokumentacijiRazstava na Urbanističnem inštitutu RS z naslovomTrnovo v publikacijah in dokumentaciji, ki jo je odprladirektorica dr. Breda Mihelič, je prikazala številnepublikacije, ki z različnih vidikov odkrivajo preteklost,sedanjost pa tudi lepote Trnovega. Hvala Inštitutu zamožnost gostovanja s to razstavo! Velike pozornosti jebila deležna tudi 50-minutna videoprojekcija Trnovoin Krakovo z Ljubljanico avtorja dr. Rafaela Cajhna,ki se je na monitorju prikazovala ves čas trajanjatrnovskih prireditev in jo je bilo mogoče spremljati izprehoda v zgradbi na Trnovskem pristanu 2. Osrednjalikovna prireditev, ki traja še do 8. novembra, jerazstava Križem kražem po ČS Trnovo na Krakovskemnasipu (razstavišču na prostem) avtorja prof. dr. BorutaLikarja. Razstavo odlikujejo odlični posnetki, kicelotno naše območje prikazujejo iz drugačnih zornihkotov in perspektiv, kot jih običajno zaznavamo.Avtor je ure in ure prežal na primerne trenutke, da jelahko v svoj objektiv zajel zaželeni prizor. Pri izborunajboljših od stoterih fotografij je avtorju svetovaltudi priznani mojster fotografije Oskar Dolenc. Naotvoritvi je trnovsko himno Lepa je trnovska farazapel učenec Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik RokCeglar, dr. Milan Orožen-Adamič pa je razstavo z lepimnagovorom odprl.Novost letošnjih trnovskih prireditevje ta, da so se nekateri samostojni organizatorjiprireditev želeli vključiti v program prireditev obdnevu naše ČS. Pobuda je bila sprejeta z vsestranskonaklonjenostjo. Tako smo prvič imeli v programušportni dogodek 22. Veslaško regato, ki jo vsakoleto pripravlja Veslaški klub Ljubljanica. Posebnopresenečenje je bil tudi predlog Skupine študentkBioetike za vsakogar v okviru Kulturnega centraVintgar. S to vključitvijo v program smo bili deležnivrhunskih predavanj treh eminentnih strokovnjakov:prof. dr. Mira Cerarja, predsednika Slovenskeakademije znanosti in umetnosti akademika prof. dr.Jožeta Trontlja in p. dr. Tadeja Strehovca.

Četrtne skupnosti29ČS Jarše slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo.Fotografije: Vera SinčičSvet ČS Moste je pripravil štiri septembrske rekreativne dneve, na katerih so športni poznavalci krajanom prikazali pravila za igranje petanke,uradno odprli zunanje fitnes naprave ob sprehajalni poti od Brodarjevega trga 10 proti vzhodu in postavili obvestilno tablo, prikazali pravilnotehniko nordijske hoje in vedoželjnim razložili balinarska pravila.Ljubljanica, reka tisočerih lepot in skrivnostiNa ladji Barjanka čolnarja Vojka Bašiča in obspremstvu vodiča Janeza Viranta, ki je pripovedovalo zgodovini Ljubljanice s posebnim poudarkom naPlečnikovih posegih, se je zadovoljno občinstvoprepeljalo na treh vožnjah.Svet ČS Trnovo se ob zaključku uspešnih trnovskihprireditev zahvaljuje vsem, ki so jih pripravljali,izvedli in omogočili. To pa so poleg Mestne občineLjubljana, ki zagotavlja sredstva za delovanje četrtnihskupnosti, tudi lokalni donatorji: BKS bank, GostiščeJulči, Mercator, Pekarstvo Orehek, Lokal Charleston,Vinarstvo Monvi in Kiosk sadja in zelenjave. Hvalavsem! - Uspeh letošnjih trnovskih prireditev je doberobet in izziv za prihodnje leto.ČS JaršePovabilo na telovadbo,martinovanje inpraznovanje ob koncu letaMitja PetjeV septembru se je odvijal ženski debatni večer ssvetovalko družinskega Centra ZPM Moste Poljeuniv. dipl. psihologinjo Kajo Polenik na temo Kajobremenjene ženske lahko storimo same zase v času,ki nam nalaga vse večje obveznosti? 7. oktobra je bilprevzem in blagoslov novega gasilskega vozila zaprevoz moštva, ki ga je delno financirala GZ Ljubljana.S povabljenimi gosti iz PGD Zadobrova, Tomačevo-Jarše in Vranoviči iz Bele krajine so dogodek zaključilis pravim gasilskim piknikom. Boter vozila je JanezPetkovšek.V čast dneva reformacije in prve slovenske knjige jebil 27. oktobra drugi jesenski večer, Sodelovali sopevski zbor iz OŠ Nove Jarše, pevski zbor sv. Martin,harmonikarji, kitaristi in recitatorji.Župnija pa vabi na obisk maše našega zavetnikasv. Martina na njegov god 11. novembra ob 9. uri,po kateri bo manjše martinovanje. Vabljene vsegeneracije!Decembra nas bo obiskal dobri mož sveti Miklavž inskupaj z angelčki in parklji obdaroval najprej po hišah,nato pa še najmlajše v župnijskem ateljeju z gledališkoigro. Priredili bodo tudi novoletno zabavo za mladedružine in člane društva. Več na: http://www.dpmsmartnoobsavi.si/Društvo upokojencev Šmartno vabi na telovadbov prostore gasilskega društva vsak ponedeljek inčetrtek. Več informacij na 031/ 836 536.ČS MosteSeptembrski rekreativnidnevi v MostahBarbara Šivec, Vera SinčičS pomočjo Športne zveze Ljubljane (vnadaljevanju ŠZLJ), Balinarskega športnegadruštva Nove Fužine (v nadaljevanju BŠD) inŠportno rekreativnega kluba Nove Fužine smoizvedli štiri rekreativne dni, ki so v večini potekalina površinah Balinarskega športnega društvaNove Fužine pri Brodarjevem trgu. V tem času smoposkušali občanom prikazati načine za aktivnejšein bolj zdravo preživljanje prostega časa v njihovineposredni bližini.6. septembra smo pripravili prikaz pravilne tehnikenordijske hoje, ki jo je izvedlo Športno rekreativnodruštvo Tacen v sodelovanju s ŠZLJ. Prikaz je potekalna teoretičnem in praktičnem nivoju. Občani pa soimeli tudi možnost, da se prijavijo na tečaj pravilnetehnike nordijske hoje, ki ga sofinancira Mestna občinaLjubljana in poteka v jesenskem ter spomladanskemčasu tudi na Fužinah. Sočasno je potekalo brezplačnomerjenje krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola.Zaradi velikega zanimanja občanov – tako za merjenjekot za nordijsko hojo – se je dan zavlekel v večer in prvirekreativni dan smo zaključili z dobrimi občutki gledeizvedbe ter obiska in upanjem, da bo tako tudi nanaslednjih dogodkih.13. septembra smo pripravili uradno otvoritevzunanjih fitnes naprav ob sprehajalni poti proti vzhoduod Brodarjevega trga 10 s postavitvijo obvestilne tableter prerezom traku. Predstavnik Športno rekreativnegakluba Nove Fužine je obiskovalcem prikazal pravilnovadbo na fitnes napravah. Nato smo obiskovalcemponudili zdravo hrano in pijačo, ki so jo skupaj zmentorico pripravili dijaki četrtega letnika Srednje šoleza gostinstvo in turizem. Pod šotorom so obiskovalcepogostili s piščančjimi rezanci z zelenjavo, jabolčnogibanico ter breskovim in borovničevim napitkom.Kljub slabemu vremenu dobre volje ni manjkalo in tudiobisk je bil zelo številen.20. septembra je BŠD na igriščih za petankopredstavilo pravila za igranje petanke ter natointeresentom tudi omogočilo igranje. Vsakaskupina-ekipa je imela svojega demonstratorja,ki je občanom tudi med igro dajal napotke gledepoložaja telesa in načinov metanja krogel. Sočasnoje potekalo merjenje telesne teže z analizo telesnemaščobe, mišične mase in količine vode v telesu, kije potekalo pod okriljem ZD Ljubljana, OE Moste-Polje. Mogoče nam je tega dne pomagalo sonce alipa resnično veliko zanimanje za igranje petanke,saj je bil ta dan obisk najbolj številen. Glede na zelozadovoljne udeležence pa lahko sklepamo, da jebila tudi predstavitev petanke zelo dobra.Vse nove in stare navdušence za igranje petanke biradi razveselili z novico, da je BŠD v sodelovanjus ČS Moste in s finančno pomočjo Mestne občineLjubljana zgradilo nov in uporaben športni poligonoziroma igrišče za petanko, kjer lahko tekmujesedem ekip. Igrišče leži zunaj ograjenih površinBŠD na prostoru nekdanjega igrišča za badmintonin je namenjeno tudi vsem občanom, ki so se ali seše bodo navdušili za to zvrst rekreacije.26. septembra so bili člani BŠD ponovno na voljoobčanom, tokrat na igriščih, ki so namenjena zabalinanje. Takoj zatem, ko so vrli balinarji popivnaliluže na baliniščih, so vedoželjnim občanomrazložili pravila balinanja, nato pa so se občanilahko preizkusili tudi v igranju oziroma tekmovanjutrojk. Dobro, da so igrišča osvetljena, saj se jeigranje spet zavleklo v večer. Sočasno je potekalotudi veliko zanimanje za brezplačno merjenjekrvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola.Za nami je še ena uspešna akcija, v kateri se jepokazalo, da si v Mostah znamo medsebojnopomagati, se zabavati in da smo seveda pravišportniki. Poskrbeli smo za mlado strokovnovodstvo in dober športni tim, ki je izvajal aktivnostiz obiskovalci. Lačne smo nasitili, žejne napojili,številnim pa omogočili dober nasvet, veliko dobrevolje, smeha in želje po novih aktivnostih. Gledena pozitivne odzive občanov, ki so se prireditevudeležili, bomo podobne rekreativne dneveposkušali organizirati tudi prihodnje leto.Zaključek rekreativnih dni pa ne pomeni, da vČetrtni skupnosti Moste počivamo, ampak se spolno paro pripravljamo na Velikančka, zadnjoprireditev v tem koledarskem letu. V torek, 11.decembra, bo na ploščadi Preglov trg v okviruprireditve od 14. ure dalje potekala Pravljičnatržnica z bogato ponudbo ročnih izdelkov posimboličnih cenah, naše najmlajše pa bo obiskalnaš zvesti dedek Mraz.

Četrtne skupnosti30Foto: Aleš FevžerLevo: Organizator Teka na Šmarno goro je najmlajše obdaril z gorenjskimi dobrotami.Desno: Baldacchini in Teklay v cilju.Renata Bolban: Pristanišče Zalog okoli leta 1750.ČS Šmarna gora33. Tekna Šmarno goroTomo ŠarfŠmarnogorska pobočja že desetletja služijoLjubljančanom kot poligon za nabiranjekondicije. Konec sedemdesetih let je biloobdobje rojevanja športno-rekreativnihtekmovanj in Tek na Šmarno goro je ena redkihprireditev, ki se je ohranila iz tega obdobja.Sprva povsem lokalna rekreativna prireditevse je v dobrih treh desetletjih razvilav vrhunsko športno tekmovanje, ki vzadnjih letih kot finale WMRA Grand Prixazaznamuje zaključek mednarodne in domačesezone gorskih tekov. Poleg domačihljubiteljev teka čez drn in strn Tek zadnjedesetletje privablja smetano svetovnegagorskega teka. Svoj pečat so Teku pustili asi,kot so 6-kratni svetovni prvak NovozelandecWyatt, prav tako 6-kratni svetovni prvakDegasperi, 5-kratni evropski prvak TurekArslan, legendarni Fregona, 3-kratni svetovnipodprvak Teklay, pa kraljice svetovnegagorskega teka, kot so Mayerjeva, Pichrtova,Bellotijeva, Zatorska, Mudge, Rota-Gelpi itd.Na zmagovalni stopnici so stali tudi naši asi,kot so Mitja in Mateja Kosovelj, Lucija Krkočin nenazadnje tudi Petra Majdič.Tako kot se je z leti spreminjala konkurenca, seje spreminjala tudi proga – prva leta je tekačevodila v spirali iz Tacna čez sedlo na Šmarnogoro, z osamosvojitvijo Slovenije pa smo progopriredili zahtevam za prvo državno prvenstvonovorojene države – dodali smo pentljo čezGrmado in tako progo podaljšali na 10 km.Sedanja proga po mnenju poznavalcev zahtevares popolnega gorskega tekača – močnega navzponu na Grmado, spretnega in hrabrega naspustu in vzdržljivega na ponovnem vzponuna Šmarno goro. Z leti smo širili tudi krogudeležencev – podmladku smo namenilinjihovi starosti primerne proge, vse s ciljem navsem znanem vrhu.Končno lahko tudi s povsem mirno vestjozatrdimo, da je Šmarnogorski tek spodbudilrazvoj gorskih tekov kot tekmovalnezvrsti v Sloveniji. Pohvalimo se lahkotako s tekmovalnimi kot organizacijskimidosežki – slovenski reprezentanti nas vsakoleto razveseljujejo z medaljami na največjihtekmovanjih, Slovenci pa smo v zadnjih letihgostili vse tekme iz mednarodnega koledarja.Letošnji tek je minil v znamenju »boja na nož«med ves čas vodilnim Eritrejcem Teklayemin zasledovalcem Baldachinijem, ki je imel vzadnjih metrih ščepec več moči. Med ženskamije suvereno zmago slavila NovogoričankaMateja Kosovelj. Teka se je udeležilo skoraj 200tekačev iz 13 držav.Organizatorji v prihodnjih letih želijo ohranitimočno mednarodno tradicijo, hkrati paželijo na šmarnogorske strmine privabitiveč domačih ljubiteljev tovrstne športnerekreacije – v Sloveniji je malo prireditev, kjer bise lahko rekreativci z ramo ob rami pomerili ssvetovnimi asi.Podrobnosti si lahko ogledate na spletni straniwww.smarnagora.comČS Polje150 let od zadnje ladjev zaloškem pristaniščuMag. Minka Jerebič»Leta 1862. so vlekli zadnjo ladijo po Savi goriproti Zidanemu Mostu, bila je polna živine. Inkakor bi bil duh časa hotel končati brodarstvona Savi z dogodkom, ki naj bi ostal ljudem šedelj časa v spominu, potopila se je ta ladija;ž njo vred pa je potonila skoro vsa živina,« jezapisal Ivan Vrhovec v svoji knjigi Čolnarji inbrodniki na Ljubljanici in Savi. Založani sov pristanišču Zalog tistega leta zaman čakalizadnjo ladjo, ki naj bi bila natovorjena z živinoin namenjena iz tedanje Hrvaške v Ljubljano.Po tej nesreči je »utonila« tudi rečna plovbapo Savi in Ljubljanici. Pristanišče v Zalogu jezačelo zgubljati svoj pomeni. Nekoč velikoin pomembno pristanišče je kljubovalo šedobrih 30 let, ko je bilo popolnoma zapuščeno.Pristanišče so kasneje predelali in nasuli obabregova in s tem onemogočili, da bi prihajaloproti staremu delu Zaloga do vsakoletnihspomladanskih in jesenskih poplav. Zadnjiudarec za čolnarje je bila železnica, ki jestekla leta 1857 iz Ljubljane v Trst. S tem je biločolnarjenje po Ljubljanici popolnoma uničenoin je kmalu povsem prenehalo. Do leta 1893 seje v zaloško pristanišče pripeljal še kakšen čoln(drevak ali tombas), ki je prevažal nekaj drv,peska, kamenja ali opeke.Zaloško pristanišče je bilo več kot 800 let zelopomembno. Ob pristanišču so bila poslopja, kotso skladiščni prostori, tržnica, Vrhovni urad zarečno plovbo, carinarnica, kovačnica, gostilnain »hotel«. Poleg pristanišča v Zalogu je bilapomembna tudi Zaloška cesta, ki je vodila odpristanišča Zalog do Ljubljane. Ob njej je bilokar 17 gostiln. Približno na polovici Zaloškeceste proti Ljubljani je stala velika cerkevDevice Marije, ki so jo obdajala sama polja intravniki. Kasneje je kraj Polje dobilo ime poDevici Mariji na polju.Ko je bila leta 1849 zgrajena železnica odZidanega mosta do Ljubljane, je živahnoživljenje v pristanišču Zalog začelo zamirati.Tako je v Zalogu ostalo brez dela velikokrajanov, ki so poprej delali v pristanišču.Veliko Založanov je delalo že pri izgradnjiželeznice, nato pa so se na železnici tudizaposlili. Vse do 70. let prejšnjega stoletja paje bil »kanal« v pristanišču Zalog pomembnozbirališče zaloških peric, tako poleti kot pozimi.Čeprav pristanišča Zalog ni bilo več, je prostorslužil kot »glavni vir dnevnih novic«.Prihodnje leto bo 120 let od uradnega zaprtjapristanišča Zalog. Zamenjale so se številnegeneracije, toda spomin na nekoč bogatoživljenje brodarjev, čolnarjev ter drugihdelavcev v pristanišču Zalog bo ostal živ tudi zaprihajajoče rodove.Vira:Matjažič, Stane. Naš Zalog. Društvo upokojencevZalog, 1998.Vrhovec, Ivan. Čolnarji in brodniki na Ljubljanici inSavi. Slovenska matica, Ljubljana, 1895.

Nagradni fotonatečajMagična veduta mestaNagrajena fotografija Tine VelkavrhStane Jagodič, akad. slikar in publicist31Foto: Tina VelkavrhNagrajena fotografija Tine Velkavrh.Odkritje fotografske tehnikev prvi polovici 19. stoletja(Niepse, 1826, Daugerre,1839, Puhar 1848) pomeniveliko prelomnico v likovnemoziroma vizualnem ustvarjanju.Vendar ne zgolj v posnemanjuvidenega, realnega, skozifotografski objektiv, temvečtudi v kreativnem fantazijskemsmislu. Že konec 19. stoletjaso se pojavili trije znamenitifotografi, AmeričanaMujbridge, Eakins in FrancozMarey, ki so fotografski medijnadgradili z znanstvenotehničnimiinovacijami, kiso prinesle izredno slikovitevizualne rešitve, povezane sfizikalnim gibanjem človeka(homopraxiscope) in živali(zoopraxiscope) v horizontalniin krožni obliki. Omenjenafotomotivika je opaznovplivala na zgodovinskimodernizem slikarstva,risbe, kiparstva, grafike,ilustracije ter scenografije,dizajna in spodbudila razvojkinematografije.Tudi avtorica Tina Velkavrh,nagrajenka jesenskeganatečaja, je pri kreiranjufotografije izbrala posebenustvarjalni postopek in napovršino kroga, ki spominjana gramofonsko ploščo,predstavila svoj fantazijskipogled na mesto Ljubljano.V fokus preluknjanegaNagradni fotonatečaj Moja Ljubljanamagičnega lika, položenega natemno osnovo, je vkomponiralaljubljansko arhitekturo v oblikiprstana, kar spominja naslikovit kalejdoskop. Vendarna podobi ne prevladujekrožna mestna veduta, temvečnebo nad različnimi stavbamiz minimalnimi oblaki in zogromno mavrico, ki porušistrogo simetrijo kroga. Naspodnji strani kompozicije semavrici oblikovno pridružikrožni trak, ki predstavljaizrez stolpnice, kar sprožiobčutek optičnega kroženja.Celotna motivika daje videz,kot da je posneta z letala, in vopazovalcu sproži radovednost,s kakšnimi tehničnimisredstvi si je ustvarjalka splohpomagala. Z različnimi lečamiali s pomočjo zrcalnega trika,ki ga omogoča računalniškatehnologija? Vsekakor gre zaizredno slikovit in skrivnostenmotiv, ki spominja na vesoljniplanet, morda svetniško avroali celo koncentrični krog navodi. Tudi glede kontrastain barvitosti je fotografijabrezhibna.Zmagovalki so se približali:Ana Doles z imenitno serijomotivike Krisperjeve hiše, vkateri se obiskovalci različnihprofesij slikovito zrcalijo vrazgibanih okenskih steklih;Matevž Peršin s premišljenimposnetkom pešca z dežnikomna granitno tlakovanemPrešernovem trgu; MihaAjtnik s podobno motiviko, nakateri prevladujeta skivnostničloveški senci; Uroš Černigojz monumentalnim motivomna Kunaverjevi ulici, kjerdominira masiven blok, podnjim na igrišču pa pomenljivoštrli strgan koš za košarko;Matej Pilic z monokromatskofotografijo, ki prikazujedružabni dogodek v prijetnemrazpoloženju, medtem koIrena Krasnik preseneča sprepričljivimi motivi, posnetimiv ljubljanskem živalskemvrtu. Tudi naslednji avtorji:Barbara Lavrič Ravbar, AnžeMartinčič, Slavko Zupan, AnžePompe, Egon Cokan, GuidoSambi, Ljubo Raičevič, FranciMedved in Anže Carič soprispevali premišljeno izbranemestne motive, skladne vkompozicijskem in barvnemsmislu. Skratka, jesenski natečajje imenitno uspel.Avtor vsakokratnega izbranega posnetka motiva Ljubljane prejme 125 evrov. Fotografije za objavo vnaslednji številki pošljite najpozneje do 26. novembra 2012 na naslov: Mestna občina Ljubljana, glasiloLjubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana na CD-ju ali v fizični obliki ali na e-naslov: glasilo.ljubljana@ljubljana.si. Za vse prejete natečajne fotografije si Mestna občina Ljubljana pridržuje pravico, da jih objaviv tiskani in/ali spletni obliki glasila Ljubljana.

Turizem32Z ladjico po mestu II.Aina ŠmidPočasno kraško Ljubljanico z več kot 40 km površinskega toka od izvira pri Vrhniki do izliva v Savo si je na njeni poti majhen delček zase prisvojilo tudi glavnomesto. Ne samo, da se je najstarejši in najživahnejši del mesta v zgodovini vedno tiščal okoli reke, ki mu je bila včasih še mnogo bolj vir preživetja kot danes,Ljubljanica je začela v zadnjih letih spet odkrivati svoje čare. Res, da smo do srede petdesetih imeli Ljubljančani na reki tudi svoje priljubljeno kopališče(kdo se ne spominja filmov in zgodb o povojni mladeži, ki se je vse poletje sončila in vrtela na Špici), toda reka je potem za nekaj desetletij skoraj izginila iznašega življenja. Onesnažena in marsikje nedostopna zaradi zanemarjenih nabrežin je zaspala sen pozabljene princese, ki jo je bilo treba spet odkriti. Projektpreureditve nabrežij in mostov na Ljubljanici v starem mestnem jedru, ki intenzivno poteka že nekaj let (in je bil letos v Barceloni tudi prejemnik Evropskenagrade za urbani javni prostor ) zadnja leta pomembno oblikuje življenje v mestu.Fotografije: Dunja WedamZgoraj: Masivna macesnova ladjica Ljubljanica se po obliki vzoruje po blejski pletni. Spodaj: Pogled na živahno rečno plovbo, ki v zadnjih letih ob preurejenih nabrežjih Ljubljanice bogati življenje v mestu inturistično ponudbo. Poleg aktivnih plovil na Ljubljanici pa se je zlasti ob Trnovskem pristanu in Livadi razširila še ena vrsta rečne ponudbe v mestu. To so barčki na posebej prirejenih barkah, splavih, ki ponujajo nasvojih palubah in mizicah na bregu značilno družabno gostinsko vzdušje majhnih alternativnih barov.Znamenitosti na potiČe vzamemo za izhodišče Tromostovje, enega najboljprepoznavnih mestnih simbolov, ki ga je v letih 1930in 1932 pri preurejanju nabrežja Ljubljanice zasnovalarh. Jože Plečnik, nas vodi pot naprej s pogledomna Filipov dvorec, ki je nastal po potresu 1895, in nadrugi strani na 300 let staro Slovensko filharmonijos častnimi člani v svoji zgodovini, kot so bili Hayden,Beethoven, Paganini in Brahms, kot dirigent pa jetu med letoma 1881 do 1882 deloval tudi GustavMahler. Pod nekdaj lesenim Čevljarskim mostom,ki so ga v srednjem veku poseljevale čevljarskein obrtniške lope, v tridesetih letih 20. stoletja paga je prenovil arh. Plečnik kot široko ploščad zvisokimi stebri, ki povezuje mesto z Mestnim trgom,nas pelje pot naprej mimo Novega trga s palačoSlovenske akademije znanosti in umetnosti, mimoZoisove palače na Bregu in Gallusovega nabrežjas starotrškimi fasadami ter Stiškim dvorcem iz 17.stoletja, kjer danes domuje Akademija za glasbo,vse do Šentjakobskega mostu. Od tod nas peljeLjubljanica med lepimi novourejenimi bregoviKrakovskega nasipa in Grudnovim nabrežjem podnovopostavljenim obnovljenim litoželeznim MostomHradeckega, ki velja za enega največjih tehničnihdosežkov svojega časa. Zadnji most na poti do Špiceje rdeči opečnati Prulski most, nazaj proti mestu pa sepod grajskim gričem, ki dominira nad starim mestom,peljemo spet mimo Tromostovja pod arkadamiPlečnikove tržnice do novega, med Ljubljančani zelopriljubljenega Mesarskega mostu, delo arh. JurijaKobeta, s kipi Jakova Brdarja in naprej do staregasecesijskega Zmajskega mostu iz leta 1901 (enegaprvih železobetonskih v Evropi), kjer zeleni zmajistražijo vhod v mesto.Daljši izleti z ladjicoPosebna ponudba iz žabje perspektive pa so izletidaleč od mestnega jedra, globoko v oazo krajinskegaparka na Barju. Ponudnikov je več, ker pa gre zadaljše ekskurzije, ki trajajo po želji od 3 do 8 ur, se jepotrebno prej najaviti in dogovoriti z lastnikom. NaLjubljanskem zmaju, ki potegne običajno do Podpečiali do Močilnika, so nam povedali, da jih najamejoskoraj izključno organizirane skupine, od vladnihslužb do različnih podjetij. Individualnih najemov,za recimo praznovanje rojstnega dneva, je bolj malo.Verjetno se tudi tukaj pozna kriza. In kakšno jepovpraševanje? Anže Volovšek, lastnik Ljubljanskegazmaja, pravi, da običajno izleti trajajo 4 ure (po 2 uriv eno smer), za goste pa pripravijo poleg prelepevožnje skozi zeleni naravni park tudi piknik na ladji sprecej bogato gostinsko ponudbo različnih menijev.Če ima vožnja skozi staro mesto svoj poseben čar, jeizlet na divjišče Barja, ki je bolj ali manj neobljudeno,čisto posebno doživetje. Porasli zeleni bregovi zvrbami, jelšami, brezami in izjemno favno, od sulcev,ščuk, klenov in piškurjev v vodi, do nutrij in viderter nad več kot stotimi vrstami ptic, z raco mlakarico,malim ponirkom, že omenjeno zelenonogo tukalico,vodomcem in še kakšnim rečnim prebivalcem.Je lahko vožnja po počasni Ljubljanici kdaj tudinevarna? V glavnem ne. Vodostaj je precej stalen,reguliran z zapornicami, če pa se pretok dvigne nad150 kubičnih metrov na sekundo, lahko postane tudinedolžna Ljubljanica prenevarna za plovbo. Takratvečina pametnih kapitanov ostane v privezu. Čepravse zdi, da je reka najbolj privlačna poleti, je vednoveč tistih, ki prisegajo na tople jesenske mesece in paveseli december.Poleg vozečih, aktivnih plovil na Ljubljanici pa se jezlasti ob Trnovskem pristanu in Livadi razširila še enavrsta rečne ponudbe v mestu. To so barčki na posebejprirejenih barkah, splavih, ki ponujajo na svojihpalubah in mizicah na bregu značilno družabnogostinsko vzdušje majhnih alternativnih barov. Mordase je prav tu, kjer se giblje več lokalnih kot turističnihobiskovalcev, prijel tisti »amsterdamski« duh bivanjain druženja na barkah v mestu. Recimo, da se na takonec najraje odpravijo tisti, ki jim je odveč ponudbamondenega centra in jim je bliže bolj sproščenodruženje pod vrbami, kjer se vmes prosto sprehajajotudi štirinožni kosmatici. Vsekakor pa je utrip mesta zladjice ali bregov reke treba poskusiti v živo!

TurizemTomo Zupančič, predsednik Društva rečnih kapitanov Ljubljana:»Rečni turizemima še velik potencial«Foto: Robert BogatajTomo ZupančičKdo so vaši gostje na ladjici?80 odstotkov naših gostov so tujci. Avgusta jezagotovo največ Italijanov, julija Avstrijcev inNemcev. Imamo tudi precej stalne skupineAmeričanov, posebej tiste, ki se pripeljejov Koper z velikimi ladjami. Opažamo patudi porast individualnih gostov. Vedno večje gostov iz vzhodnoevropskih držav, kotso Čehi, Rusi in Poljaki, pa tudi iz daljnegavzhoda, iz Tajske in Južne Koreje. Pa tudiod drugod, od Špancev do Brazilcev, čese tako izrazim, tukaj je navzoč ves svetv malem. Značilnost naših gostov je, daso to večinoma zrelejši ljudje, ne mladiz nahrbtniki. Ljudje, ki si radi udobno, ssvojega sedeža ogledajo lepote Ljubljane.Ste lastnik dveh ladjic in predsednikDruštva rečnih kapitanov Ljubljana.Ja, imam dve ladjici, Ljubljana I in LjubljanaII. S tem se ukvarjam že dvanajsto leto.Sedem let smo bili edini na reki, ki smovozili za neznanega kupca, zdaj pa se namje pridružilo že kar nekaj drugih. Društvo jestanovska, strokovna organizacija, ki skrbi zadvig varnostne in vsakršne kulture plovbepo reki Ljubljanici ter za izobraževanje. Čeprevedemo rečni kapitan v mednarodnijezik, to pomeni skiper, tisti, ki uporabljasvoje znanje v komercialne namene.Kako pa ste vi postali kapitan? Kakoste se sploh začeli ukvarjati s plovbo poLjubljanici?Oh, to je pa zgodba, ki ima že brado. Še vnekdanji državi sem bil med počitnicamiskiper v Kompas Yachtingu in učil tujcejadrati in uporabljati jadrnice. To je bil čas,ko je bil praktično še ves Jadran naš, da nerečem moj, tam sem si pridobil te, recimojim, mornarske izkušnje. Postal sem skiper.Šele po osamosvojitvi, ko je postala plovbapo Jadranu otežena zaradi znanih razmer,so se mi oči začele obračati k bližnji vodi.Tudi leta so naredila svoje. Tako sem bilv začetku kapitan turistične ladjice Julija,last Veslaškega kluba Ljubljanica, potempa sem naredil svojo ladjico, prvo, ki je bilanamenjena prav za ogled mesta s koritaZačel je med prvimi. Pred več kotdesetimi leti, ko na Ljubljaniciše ni bilo prevoznikov, ki biponujali reden ogled mesta, jeustanovil majhno podjetje Rečnitransport. Danes je ponudba,pa tudi konkurenca na rekiprecej bolj pestra, toda, kotnam pove kapitan in lastnikdveh ladjic Tomo Zupančič, ki jetudi predsednik Društva rečnihkapitanov Ljubljana, ima rečniturizem v glavnem mestu še velikpotencial.Ljubljanice. To tudi sovpada z ustanovitvijoZavoda za turizem leta 2001, ko se je začelatkati ta zgodba o turistični ekspanziji. Takojsmo se zavedali, da je Ljubljana turističnibiser, samo treba se bilo skloniti in pobratikamenček.V čem se vam pa zdi Ljubljanicaposebna? Kakšna reka je Ljubljanica?Rekel bi, da je naša reka čarobna. In je edinareka 300 km naokoli, ki pozimi nikoli nezamrzne. To pomeni, da lahko plujemo vpetek in svetek, poleti in pozimi. To je kraškareka, ki je poleti prijetno hladna, pozimi panikoli ne pade pod minus 4 stopinje Celzija.Verjetno se je z vami popeljalo že karnekaj znanih ljudi?Skoraj ga ni javnega človeka, ki ga ne bi obapoznala, da se še ni zapeljal z ladjico. Morampa reči, čeprav so tujci zelo navdušeni nadLjubljano, da največje vzklike presenečenjadoživljam od svojih someščanov, ko seprvič popeljejo po Ljubljanici. Mordaje danes drugače z novim Kongresnimtrgom, a Ljubljana nima širokih bulvarjevin trgov in marsikakšne lepe zgradbe si vLjubljani ni moč ogledati z ene perspektive.Ljubljanica pa nam omogoča prav to, dasi te za Ljubljano tako pomembne, lepe inlepo obnovljene hiše in mostove lahko sprimerne distance tudi ogledamo.ENOURNA VOŽNJA PO LJUBLJANICI VORGANIZACIJI TURIZMA LJUBLJANACena vožnje z ladjico: 8 € (odrasli),3–4 € (otroci do 12 let), do 4. letabrezplačno.Vodeni ogled s turističnim vodnikompoteka vsak dan ob 12. in 16. uri zladjico Ljubljana.Vstop iz pristana na Ribjem trgu.Cena vožnje s turističnim vodnikom:10 € (odrasli), 5 € (otroci do 12 let), do 4.leta brezplačno.Prvega decembra vabidobrodelni bazar SILADoroteja Omahen33Foto: arhiv SILALetošnji tradicionalni dobrodelni bazar SILA, na katerem je vsako leto mogočekupiti zanimiva novoletna darila, se bo 1. decembra od 10. do 15. ure odvijal naGospodarskem razstavišču v znamenju Indije. Naprodaj bo tudi nova kuharskaknjiga Okusi Indije, ki so jo napisale članice Slovenskega mednarodnega združenjažensk SILA, uredila pa jo je Doroteja Omahen.Dobrodelni bazar bo kot vsako leto potekal na Gospodarskem razstavišču vLjubljani od 10. do 15. ure. Ker bodo letos stojnice iz kar 37 držav v dveh dvoranah,domnevamo, da ne bo takšne gneče kot lani, ko je to nekajurno prireditev, na katerismo zbrale rekordnih 82.000 evrov v dobrodelne namene, obiskalo kar 6.500 ljudi. Nastojnicah naše članice in soproge tujih veleposlanikov prodajajo blago iz svojih držav,ki ga lahko kupite in podarite za decembrske praznike ter hkrati storite šenekaj dobrega za slovenske ljudi, ki živijo v hudem pomanjkanju. Ob robudogodka pa ves dan poteka zelo zanimiv mednarodni kulturni program.Rdeča nit letošnjega bazarja SILA bo Indija, ki je v Sloveniji in v svetu čedalje boljpopularna. Na bazarju bomo prodajali tudi novo, čudovito oblikovano in bogatoilustrirano kuharsko knjigo z indijskimi recepti, ki so jih prispevale članice združenjaSILA in smo jo konec oktobra predstavile v indijski restavraciji NAMASTE. To je žetretja dobrodelna knjiga izpod peresa članic in v založbi združenja SILA, ima kar 340strani ter praktično spiralno vezavo. V knjigi se tudi SILA predstavi v sliki in besedis 50 fotografijami. Cena je le 18 evrov. Kupite jo lahko na 080 11 99, 01 47 37 600,narocnine@delo.si ali www.etrafika.delo.si. Na voljo pa imamo še nekaj izvodovprejšnje knjige Okusi sveta s priljubljenimi in res zanimivimi recepti naših članic iz kar45 držav sveta po ugodni ceni 15 evrov.Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA se bomo že devetnajstičtrudile zbrati denar, ki ga bomo podarile pomoči potrebnim Slovencem. Letos bomopodprle 17 projektov. Med njimi so organizacije za pomoč otrokom in odraslim sposebnimi potrebami, dve družini z dolgotrajno bolnimi otroki, mladoletni iskalciazila, samske matere, žrtve družinskega nasilja, in brezdomci (OŠ Glazija, Celje; VDC –Varstveni delovni center Vrhnika–Idrija, Vrhnika; CKSG – Center za korekcijo sluha ingovora, Portorož; Društvo za cerebralno paralizo, Ljubljana; Zavod Pelikan Karitas,Ljubljana; CUDV – Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, Ig;VDC – Varstveni delovni center, Šentjur; VDC – Varstveni delovni center Polž, Maribor;Društvo Barka, Medvode; Fridolin – center za enake možnosti mladih, Velenje; Centerza sluh in govor, Maribor; Center Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo,Kranj; Kralji Ulice – Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev, Ljubljana; Vzgojnizavod.Slovensko mednarodno združenje žensk SILA je bilo ustanovljeno že leta 1993 in jeprostovoljno nepridobitno ter nevladno združenje. Naše članice so tuje državljanke,soproge diplomatskih in gospodarskih predstavnikov tujih držav ter mednarodnihorganizacij v republiki Sloveniji in tudi omejeno število Slovenk. Združenje skrbiza bogato družabno življenje, pomaga tujim članicam pri vključevanju v slovenskookolje in spodbuja športne, kulturne in izobraževalne dejavnosti. Tako na primerorganiziramo izlete, oglede kulturnih prireditev ter spoznavamo kulturno dediščinoin naravne znamenitosti Slovenije, pa tudi drugih dežel. Zelo pogosto pripravljamorazlične športne in kuharske aktivnosti ter jezikovne tečaje, precej časa in energije paposvečamo tudi dobrodelni dejavnosti.Članice združenja SILA pomagamo ljudem v stiski. KOT KUPCI NA BAZARJU SILA PABOSTE TUDI VI DAROVALI LJUDEM, KI POTREBUJEJO POMOČ. Toplo vabljeni nanaš dogodek! Vstopnine ni.

Poročila34Ljubljanske novicewww.knjiznisejem.si28. slovenski knjižni sejemMaja VidergarMed sredo, 21. novembra, in nedeljo, 25.novembra, je pred nami 28. Slovenskiknjižni sejem. V dandanašnji svet nenehnihsprememb in prilagajanj nam z lagodnodomačnostjo prinaša stare novosti:termin konec novembra, ko se nas predMiklavževim poloti prvi nemir gledeprihajajočih praznikov, bogastvo pisanebesede v najrazličnejših oblikah in medijih,cvet slovenskih založb in založnikov, bogatspremljevalni program prodajne razstave,Cankarjev dom kot lokacija in brezplačenvstop.Pod budnim očesom Cankarjevegadoma, Zbornice knjigotržcev in knjižnihzaložnikov, ki deluje v okviru GZS, terupravnega odbora se je Slovenski knjižnisejem z leti razvil v največjo in osrednjo sknjigo povezano prireditev v Sloveniji, kipoteka prav v naši prestolnici in jo zagotovopozna vsak Ljubljančan in tudi vsakSlovenec, saj je v vznikanju najrazličnejšihprireditev to edini sejem, ki s ponosom inpravico nosi pridevnik slovenski. In tudiprvi. Ljubljane in naroda. Uradno 28., vresnici pa sejem obeležuje 40 let (prvih 13sejmov je bilo bienalnih, od leta 1997 daljepa sejem poteka vsako leto) nepretrganegadelovanja, širjenja knjige in ozaveščanjajavnosti je zagotovo pustilo pečat v našemprostoru. O tem pričajo številni obiskovalcisejma. Vsako leto jih naštejemo najmanj35.000, število pa se vztrajno povečuje.28. slovenski knjižni sejem kljub težkimčasom, ki jih čuti tudi založništvo, ostaja vvsem svojem sijaju. Res ni dovolj sredstev zavelike spremembe, bo pa vrsto dogodkovbogatilo sejem vse dni do nedelje zvečer.Seveda so osnovno gibalo Slovenskegaknjižnega sejma tudi novi naslovi, ki jih vknjigarni še niste videli, dober razlog, da seskupaj z nami družite s knjigami.Slovesna otvoritev 28. slovenskegaknjižnega sejma bo 20. novembra ob 18.uri v Linhartovi dvorani, kjer eminentnegovorce in kulturni program spremljatapodelitev osrednje, Schwentnerjevenagrade, ki jo nagrajenci prejmejo zaživljenjsko delo na področju založništva.Vsako leto podelimo tudi nagrado zanajlepšo slovensko knjigo, nagrado zanajboljši literarni prvenec ter priznanje zamladega prevajalca.Odprti oder Društva slovenskih pisateljev– Pokusimo besedo v Veliki sprejemnidvorani Cankarjevega doma tudi letos gostiugledne književnike in vrhunsko literaturo.Letos se bo v rubriki Pisateljska soba – spoti (vsak dan ob 16.00 uri) v živahnempogovoru z Boštjanom Gorencem Pižamopredstavilo več avtorjev (Brane Mozetič,Polona Glavan, Barbara Pogačnik, AndrejBlatnik in Aleš Šteger), ki so obiskali daljneknjižne sejme na vseh kontinentih in odtam prinesli vtise, sveže ideje, nove vezi. Zaotroke in mlade pisateljsko društvo vsakdan ob 10. uri pripravlja nastope vidnihustvarjalcev. V pogovoru s Klavdijo Zupanv sklopu pod imenom Moja literarnapokrajina (od srede, 21. novembra, dosobote, 24. novembra, vsak dan ob 17.30 uri)bodo priznani avtorji odstirali pokrajinskedimenzije svojega umetniškega ustvarjanja;v soboto Društvo slovenskih pisateljev nasvojem odru tako gosti Borisa Pahorja.Založniška akademija je strokovno jedroSlovenskega knjižnega sejma, na kateri soobravnavane smernice in aktualne tematikev založništvu. V četrtek in petek – 22. in 23.novembra – si bodo mikrofon podajali štirjemednarodni strokovnjaki: Eva HemmungsWirten, Torre Slatta, Jaume Vicens Barcelo,Kelvin Smith. Če želite slovenska stališčaprimerjati z izkušnjami od drugod, je obiskZaložniške akademije enkratna priložnost.Debatna kavarna v Prvem preddverjuCankarjevega doma je kraj, kjer najvidnejšipredstavniki vseh sfer javnega življenja,publicisti, medijski strokovnjaki, kulturniustvarjalci, poslovneži ... razpravljajo oaktualnih temah. Je prostor srečevanja,kresanja mnenj in odpiranja novih tem:založniških in knjigotrških, pa tudiaktualnih družbenih dilem duha časa.Mimoidoči lahko prisluhnejo in se debatampridružijo kot poslušalci ali kot aktivnisogovorniki. Med temami letošnjegasejma opozarjamo na debato o vprašanju,ali popkultura odvrača pozornost odpomembnih reči, kaj se lahko današnjidržavniki naučijo od antičnih filozofov,od Freuda in načela ugodja do vročihsledi hladne vojne, od kulture javneganastopanja in Steva Jobbsa pa tudi oslovenskem nacionalnem karakterju, o našipregovorni »sreči, na svoj žalosten način« inseveda o izzivih digitalizacije, e-knjigah insodobnih družabnih omrežjih ...Forum za obiskovalce v Drugempreddverju Cankarjevega doma vsakdan med 9. in 20. uro predstavlja različnevsebine knjig tako v glasbi kot besedi: kadarso predstavljene v obliki jedi in pijače, jihlahko tudi okusite. Namenjen je prav vsemgeneracijam, sejmu prinaša zabavnejši inlahkotnejši pridih.Šolski knjigosled v sodelovanju sštudenti Filozofske fakultete in Oddelkaza bibliotekarstvo učencem osnovnih insrednjih šol omogoča vodeni ogled poSlovenskem knjižnem sejmu.Ekipa kulturno-umetniškega programaCankarjevega doma v okviruKulturnovzgojnega programaCankarjevega doma prav za Slovenskiknjižni sejem pripravi nabor prireditev,namenjenih odraščajočim mladostnikomna vseh stopnjah šolanja. Na ogled inpokušino bodo tokrat: Martin in Gregor aliod junaka do bedaka, Gal v Galeriji, Markorepa in skače, Posluh! Recikliramo, Knjigao džungli.Skrbno pripravljen programnapoveduje zanimivo prireditev.Vabimo vas, da se prepričate in 28.slovenski knjižni sejem obiščete!Podrobno o programu:www.knjiznisejem.siFestival Godibodi 24. novembraKonec novembra se na Oder podzvezdami vrača festival sodobne avtorskein etnoglasbe Godibodi, tokrat ujet vpisanih jesenskih barvah. Festival spetletno tradicijo, ki se sicer odvija vsakopomlad, tudi tokrat prinaša glasbenenovosti pod okriljem Glasbene zadrugeCelinka in Zavoda Godibodi. Med drugimise bodo na Odru pod zvezdami predstavilpriznani nagrajeni pevec in skladatelj RudiBučar v družbi spremljevalne zasedbeIstrabend ter vsestranska pevka Eva Hrens skupino Sladcore. Festival Godibodi –jesen 2012 bo potekal 24. novembra 2012 zzačetkom ob 19.30.Zanimiv november vŠentjakobskem gledališčuPo izjemno uspešni premieri političnekomedije Ugrabitev D. Foja v režiji G.Tiča, ki je navduševala premiersko inabonmajsko publiko pretekli mesec, senam v Šentjakobskem gledališču Ljubljanaobeta nova premiera, znova komedija,o verjetno najslavnejšem in največjemigralcu svojega časa Edmundu Keanuz naslovom Kean IV. ruskega avtorjaG. Gorina v režiji njegovega rojaka V.Ljubutina. S tem pa novembrskih premierv tem našem najstarejšem repertoarnemljubiteljskem gledališču še ni konec, sajbo konec meseca (v nedeljo, 25. 11.) nasporedu še krstna uprizoritev igrice zaotroke, ki je nastala po motivih slovenskihljudskih pravljic, Zlata ptica v režiji članagledališča Ž. Sedmaka. To pa bo tudi ženekakšen uvod v zadnji mesec v letu, kobosta tudi v Šentjakobskem gledališčunajmlajše obiskovalce že tradicionalnoobiskovala dedek Mraz in Božiček.Poleg omenjenih premiernih uprizoritevin ponovitev bo novembrski program naŠentjakobskem odru na Krekovem trgu2 v Ljubljani postregel tudi z nekaterimiuspešnicami iz preteklih sezon. Tako bopo daljšem času znova na sporedu izvrstnasituacijska komedija Zbudi se, Katka! M.Grgiča v režiji B. Kobala, ki bo prav konecmeseca na gostovanju v Sežani doživelasvojo petdeseto ponovitev, pa komedijiKvartet R. Harwooda v režiji M. Bratuša,s katero bodo tudi v Šentjakobskemgledališču obeležili evropsko noč gledališč(17. november) in Zaigraj še enkrat,Sam W. Allena v režiji D. Mlakarja, s katerobodo Šentjakobčani sodelovali tudi nafestivalu Čufarjevi dnevi na Jesenicah.Potem ko so se z nedavno končanegaLinhartovega srečanja v Postojni vrnilis kar dvema prestižnima priznanjema(Linhartova plaketa za odmevne dosežkena področju ljubiteljskega gledališča inposebno priznanje strokovne žirije zapredstavo Kripl z Inishmaana), bo to novapriložnost za dokazovanje kakovosti invisoke uprizoritvene ravni Šentjakobskegagledališča Ljubljana. Več aktualnemprogramu na www.sentjakobskogledalisce.si.Arhitekturna razstava:11xena + 1 hišaV galeriji Dessa na Židovski stezi 2v Ljubljani je od 29. oktobra do 23.novembra 2012 vsak delovnik od 10.do 15. ure na ogled razstava 11xena + 1hiša. Predstavljenih je enajst sodobnihslovenskih enodružinskih hiš, zgrajenihmed letoma 2007 in 2012, ki so jihzasnovali slovenski arhitekti, in enododatno alternativno opcijo domovanja.Izbor hiš sta naredili arhitekti MajaIvanič, predsednica Društva arhitektovLjubljana, in Ana Struna Bregar, vodinjaHiše arhitekture ZAPS. Razstavljajo: ● BlažSlapšak, Dominika Batista, hiša Atrij A,Koseze, Ljubljana, 1969, 2007; ● Vesna inMatej Vozlič, hiša B, Novo mesto, 2007;● Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap,hiša Mali vrh, 2008; ● Bevk&Perovićarhitekti, hiša D v Rožni dolini v Ljubljani,2008; ● Aleš Prinčič, vila Fabbro v Vidmu,2009; ● Gregorc& Vrhovec arhitekti, hišav Podkorenu, 2009; ● Tatjana Kerčmar,Iztok Prosen, hiša ZTR1A v Mariboru,2010; ● Demšar arhitekti, hiša Bistričica,Kamnik, 2010; ● Dekleva Gregoričarhitekti, hiša Maui, Hawaii, ZDA, 2011;● Andrej Mlakar, Tatjana Mahovič, hišaPod gozdom, Trzin, 2012; ● Peter inBoštjan Gabrijelčič, hiša Suha, ŠkofjaLoka, 2012; ● COODO, modularne enoteCOODO, Brdo pri Kranju, 2012.Novembrski cikel predavanjSlovenska zgodovina naLjubljanskem graduV ciklu štirih predavanj bodo predavateljiosvetlili nekatere teme in dogodke,ki so v času od slovanske naselitve donastanka samostojne države Slovenijezaznamovali prostor med Alpami,Jadranom in Panonijo. Uvodno predavanje(6. novembra) akad. prof. dr. Petra Štihaz naslovom Na stičišču svetov; srednjivek na Slovenskem bo posvečenoobdobju, v katerem se je postaviljezikovno-etnični temelj, na katerem se jeskozi različne etnične povezave, političnetvorbe in identitete v dolgotrajnem procesuveliko pozneje oblikoval slovenski narod.Sledilo bo predavanje dr. Marka ŠtuhcaZgodnji novi vek na Slovenskem (13.novembra) z glavnimi značilnostmi tegaobdobja, med katerimi zagotovo najbolj

PoročilaFoto: arhiv ProstoRož20. oktobra so pred Kinodvorom odprli manjše urbano otroško igrišče na Kolodvorskiulici, ki ga je Mestna občina Ljubljana postavila v sodelovanju s Kinodvorom in skupinoProstoRož v okviru projekta Zemljevid želja. Igrišče je postavljeno v osi Kolodvorske ulicepred Kinodvorom. Prepoznaven značaj prostora ustvarjajo drevesna debla in krošnje. Zavodilno temo je bilo izbrano plezanje in opazovanje drevesnih krošenj. Na bele stebre sopritrjena tri različna plezala: drog, horizontalna lestev in plezalna mreža. Leseni stebri seigrivo zaključijo z rdečimi kroglami. Kot protiutež igralom, ki razvijajo gibalne sposobnosti,je ob zaključku igrišča obešena viseča mreža, namenjena počitku in opazovanju krošenj.Za varno podlago je znotraj območja uporabljen prod. Igrišče je zasnovano kot neograjenodprt javni prostor, ki je dostopen vsem in ga lahko uporabljajo otroci različnih starostnihskupin. V senci dreves se lahko zadržujejo mamice s svojimi malčki in obiskovalci Ljubljane,ki so pravkar izstopili na bližnji železniški postaji. Ob igrišču je daljša klop za posedanjestarejših generacij, ki lahko opazujejo otroško igro.izstopa vzpostavitev slovenščine kotpovsem razvitega knjižnega jezika.Kakšno podobo so imeli Slovencio cesarju Francu Jožefu I., enemuizmed najdlje vladajočih evropskihvladarjev, bomo izvedeli na tretjempredavanju iz cikla (20. novembra);pripravlja ga dr. Janez Cvirn innosi naslov Imago imperatoris;cesar Franc Jožef I. in Slovenci.Cikel bo sklenilo (27. novembra)predavanje dr. Boža RepetaDežela ali država, deželani alidržavljani? Slovenija in Slovenciv 20. stoletju; izvedeli bomo, kakoso Slovenci doživljali obdobje, vkaterem so preživeli dve svetovnivojni in zamenjali tri državneokvirje ter dočakali obdobjesamostojne države.Predavanja bodo potekala vModri dvorani, vsakič ob 18. uri.Podrobnejši spored teh in preostalihdogodkov na Gradu najdete naspletni strani: www.ljubljanskigrad.si, dodatne informacije pa tudi vInfo centru na Ljubljanskem gradu(T: 01/306 42 93).Mestni trgovci privabljajokupce z inovativnimpristopomMirjana RibičSrečanje mestnih trgovcev inTurizma Ljubljana v organizacijiZdruženja trgovcev mestaLjubljana (ZTML) – Sekcije malihtrgovcev pod okriljem GZSPodjetniško trgovske zborniceje potekalo 8. oktobra 2012.Srečanja se je udeležilo več kot 30trgovcev iz središča Ljubljane inpredstavniki omenjenih ustanov.Mag. Vida Kožar, direktorica GZSPodjetniško trgovske zbornice,je navzoče seznanila z letošnjimiaktivnostmi zbornice, o strategijidela je nekaj več povedal JankoMlakar, predsednik Sekcijemestnih trgovcev. O aktivnostihveselega decembra in prihodnjiFoto: Bor SlanaOd 24. oktobra do 16. novembra je v Steklenem atriju Mestne hiše odprta razstavailustracij slikarke Alenke Sottler za roman Tujec Albeta Camusa. Ilustracije za knjigo sonastale kot odziv na mednarodni natečaj londonske House of Illustration in založbeThe Folio Society za upodobitev Camusovega Tujca. Alenka Sottler se je s svojo izjemnoupodobitvijo uvrstila med šest finalistov.strategiji sta spregovorila AndrejKovačič, namestnik predsednikZTML in Maja Ravbar Jean,članica združenja. Barbara Vajda,direktorica Turizma Ljubljana,je predstavila sodelovanje inaktivnosti med Turizmom Ljubljanain GZS Podjetniško trgovskozbornico in ZTML za obdobje 2012in v letu 2013.Letošnje aktivnosti so potekale vznamenju slogana Kupuj in uživaj,kar je tudi v skladu s strategijomestnega trženja, ki jo izvajajo pozgledu avstrijskih mest. ProjektCvetje se je zelo dobro obnesel inga bodo razvijali še naprej. Članizdruženja imajo pred vhodomv trgovine cvetlična korita, ki jihljubljanski cvetličarji aranžirajo vskladu z letnimi časi, letos pa sopohiteli z jesenskimi okrasitvami.Združenje trgovcev mesta Ljubljane(ZTML) je v sodelovanju z MOLin Turizmom Ljubljana prvičorganiziralo Nakupovalni dan vokviru dogodka Noč na Ljubljanici.Direktorica PTZ mag. VidaKožar je pohvalila odziv trgovcev,ki so zadnji dan avgusta in prvi danseptembra odprli trgovine za nočnenakupe, čeprav je močno deževjepreprečilo večji obisk trgovin.Ljubljanski trgovci v središču mestaveliko pričakujejo od veselegadecembra.Andrej Kovačič, podpredsednikZTML, je pozval navzoče, dapredlagajo aktivnosti, ki bipritegnile kupce. »ZTML pripravljadecembrsko nagradno igro, v kateribodo lahko kupci izpolnjevalinagradne kupone. Sodelujočetrgovine bodo pripravile nagradev obliki darilnih paketov. Žrebanjenagrad bo predvidoma potekalokonec decembra v navzočnostižupana Zorana Jankovića. Onatančnih pravilih igre, financiranjuletakov in razdeljevanju letakov boZTML obvestilo trgovce.«Maja Ravbar Jean, članica ZTML,je posebej poudarila problemzaprtih trgovin v mestnem jedruob sobotah, v popoldanskemčasu: »Ljubljana je zelo lepa inzelo obiskana tudi ob sobotahin nedeljah, zato pri ZTMLpredlagamo, da v mestnem jedrutrgovine odpremo tudi ob sobotahpopoldan. Sprehod in ogled mestater nakupi so veliko bolj prijetniv mestnih središčih. Poleg tega jeparkiranje na mestnih ulicah obsobotah od 13. ure dalje brezplačno.Prebivalci okoliških krajev se bodotako z večjim veseljem odpravili naizlet v Ljubljano in izkoristili prostičas za umirjeno nakupovanje,ki ga zaradi pomanjkanja časane morejo opraviti med tednom.Gledano dolgoročno, bodo sobotepopoldan za vse trgovce zagotovorentabilne, tako kot so po vsehmestih v tujini, potrebno je samomalo potrpežljivosti. Če želimo,da bo zadeva uspešna, se moramoza ta korak odločiti skupaj in vsetrgovine odpreti sočasno. PriZTML predlagamo prvo soboto vdecembru ob novoletnih nakupih.O tem je nujno obveščati nanacionalnem nivoju in tukaj bomovsekakor potrebovali pomočMestne občine.«Ob svetovnem dnevupaliativne oskrbein HospicaBranka Lovrečič3512. oktobra je bila v organizaciji Slovenskega združenjapaliativne medicine pri Slovenskem zdravniškem društvuv Trubarjevi hiši literature okrogla miza Spregovorimo ominevanju, spreminjanju in smrti. Gostje Ifigenija Simonovič,Boris A. Novak, Alojz Ihan in Urška Lunder so ob vodenjuCarmen L. Oven spregovorili o tikanju smrtjo (Boris A. Novak),o soočenju izgube bližnjih, svojcev, prijateljev, pacientov.Pričujoči zapis je nizanje misli, ki so jih izrazili ti gostje indr. Manca Košir. Ni je večje prelomnice v življenju, kot jezaključevanje življenja. In ravno o umiranju običajno nimamoizkušenj in se pogovoru o tem izogibamo kot tabuju. Ko pase odpremo in si izkušnje tenkočutno med seboj delimo, nasizkušnja bližine smrti poveže s toplo čustveno naklonjenostjo.Zaradi izkušnje smrti smo si bili v petek zvečer v Trubarjevihiši literature vsi, čeprav neznanci, blizu.Medicina je na videz danes tako mogočna, da daje vtis, kot daodloča o življenju – da ali ne, kot da je smrt bolnika neke vrstesamomor. Svojci onkoloških bolnikov včasih zaradi tabuja smrtiželimo podaljšati »dejanje zdravljenja«, velikokrat prek resničnihželja bolnika. Smrt nam odpira najgloblje strahove, bojimo senjene usodnosti, bojimo se konca časa, ki ga prinaša. Mordaimamo še neizrečene misli, neopravljeno dejanje, občutekkrivde, slabo vest. Bolnik razume končnost svoje bolezni, svojcipogosto težko, ker se bojimo izgube dragega človeka, ker sebojimo pogovora z njim. Ob nastopu bližine umiranja je potrebapo pogovoru velikanska, po ogromno detajlih in informacijah.Svojci imamo vprašanja o bolečini, odgovornosti, skrbi zabolnika, imamo nezaupanje v zdravstvo ... Svojci se umiranjabojimo, ne znamo, ne upamo si voditi pogovora o tej strašnidokončnosti. Strokovni paliativni tim prinese pomoč, prineseuradne informacije in sočutje. Pripelje do potenciala, ki ga ne boveč – družinskega sestanka. Sami ga ne znamo voditi. Paliativnitim sproži in vodi pogovor v smer bolečine, zamer, kdo je dal/ni dal ljubezni, dediščine, zadnje želje … Ko bolnik sam pove,kaj čuti in kako vidi stvari, ko se svojci nehajo ščititi drug preddrugim, zbeganost mine, pride razumevanje in uvid.Smrt je zelo normalen dogodek, v življenju nujen, a odvisno odzrelosti človeka in od pripravljenosti, kako ga sprejema. Lahkoo smrti razmišljamo od svojih rosnih let, dobro je, da se v rednihintervalih nanjo pripravljamo v zrelih letih (»mogoče me jutri nebo«), lahko razmišljamo o svoji minljivosti ob prvih gubicah vnaših najlepših letih, a ko pride, pripravljeni ali ne, je smrt nekajdokončnega. Ko smrt gledamo od daleč (kako drugi umirajo),se nanjo ne moremo pripraviti. Smrt moramo doživeti. Umiranje»meni ljube osebe« je bistvena življenjska izkušnja. Je nekajizjemnega. Če smo od smrti sterilno odrezani, da je ne vidimo,se vrača skozi zadnja vrata podzavesti in nas hudo straši. Če pajo doživljamo skozi proces umiranja, skozi obrede, ki lajšajožalost, se je dotikamo ob odhajanju ljube osebe, se tikamo ssmrtjo. Ni več srhljiva, ne straši več. Na obrazih pokojnih puščatišino, mir. Naj nas vodi to sporočilo spokoja. Preden stopimok umirajočemu, se napolnimo z mirom, ne s svojo stisko, ne sstrahom, ne z napetostjo. Ne sprašujmo se o sebi, kako bomo aline bomo nekoga prizadeli. Vstopimo v svoj lasten notranji mir,tam bomo našli vse odgovore, vse geste, vse, kar je potrebnoob umirajočem postoriti. Bodimo skromni in pogumni, davstopimo v to neznano okolje smrti, pogumni, da vstopimo vsočutje. Beseda slovesa bo prava. Spregovorimo z umirajočim,kar je potrebno spregovoriti, razkrijmo sebe v tem, kar smo. Časumiranja je najbolj intimen čas. Sprejmimo čast, da smo lahkopoleg, da umirajoči v svoji najgloblji intimi »mene dovoli zraven«.Takrat bomo začutili milost, da smemo biti v svetem prostoruumiranja. Doživeli bomo globoko pomiritev, dotikali se bomoglobokega bistva, dotaknili se bomo tudi neskončnosti – darilasmrti. Poklanja nam izkušnjo za nas, ki imamo še življenje v sebi:v vsakdanjem življenju se pogovarjajmo tako odprto, kot bi se zumirajočim. Zdaj, danes se pogovarjajmo iz srca v srce, povejmosi vse bistveno, povejmo si to, kar si včasih upamo šele ob smrti:rad/a te imam.

Poročila36Foto: Nik RovanNa 17. Ljubljanski maraton se je letos prijavilo rekordnih 25.686 tekačev, a je zaradi izjemno slabegavremena z ohladitvijo in snegom na letošnji priljubljeni športni prireditvi startalo 16.954 tekačev iz 47 držav.Barbara Vajda, direktorica TurizmaLjubljana, je navzoče razveselila z novico,da je obisk turistov Ljubljane presegel vsedosedanje rekorde in se je povečal za nekajveč kot 7 odstotkov v primerjavi s prejšnjimileti. »Turistična statistika obiska Ljubljane jeodlična, kar je tudi priložnost za vas trgovce.Turistične obiske Ljubljane smo tudi skrbnonačrtovali skupaj s ponudbo hotelov. Vprihodnje smo ponudili tridnevne pakete zatuje goste in ponudbo predstavili na največjiTuristični borzi v Londonu. S tem v zvezipozdravljam idejo o odprtju trgovin v središčumesta tudi v popoldanskem času, ob sobotah.«Barbara Vajda je mestne trgovce seznanilatudi s pripravami za leto 2013. Poudarek je naosrednjem dogodku, ki bo zasul Ljubljano sturisti, poslovneži, športniki in ljubitelji športa,namreč EURBASKET, Evropsko prvenstvo vkošarki 2013 (od 4. do 22. 9. 2013).Trubarjeva zelena tržnica vabiVabimo vas na Trubarjevo zeleno tržnico,kjer se bo odvijala prodaja ekološkihpridelkov in izdelkov še 7. in 14.novembra med 12. in 19. uro, potemko sta minila dva uspešna tržnična dneva24. in 30. oktobra. Da bi omogočili dostopdo okusne, ekološko pridelane hranetudi tistim, ki ne morejo ujeti mestnetržnice, tudi v novembru prirejamoTrubarjevo zeleno tržnico! Poleg svežihin ekološko pridelanih živil ter izdelkovbo na Trubarjevi živahno zaradi delavnic,povezanih z ekološko pridelavo, kulturnihdogodkov in nove ulične opreme, kibodo popestrili Trubarjevo cesto in našotržnico. Vabimo vas, da Trubarjevo skupajz nami pozelenite tudi vi! - Info: trubarjeva.trznica@gmail.comOrganizacija: ProstoRož, soorganizacija:Inštitut za trajnostni razvoj, Zvezazdruženj ekoloških kmetov Slovenije –Zveza BiodarVabilo na krvodajalske akcijenovembra 2012Spoštovane krvodajalke in krvodajalcimesta Ljubljane! Območno združenjeRdečega križa Ljubljane vas prijazno vabi nakrvodajalske akcije v mesecu novembru,ki bodo potekale: ● 15. novembra 2012od 7.00 do 15.00 ure, ● 28. novembra2012 od 7.00 do 17.00 ure, ● 30.novembra 2012 od 7.00 do 15.00 urena Zavodu za transfuzijsko medicinoRS, Šlajmerjeva 6, Ljubljana. Hvala, kerdarujete kri za življenje!Za dodatne informacije pokličite OZRKLjubljana, Tržaška 132 Ljubljana,telefon: 01/ 42 53 419 in 040/ 871 589 alinam pišite na: kaplja@rdecikrizljubljana.siPredsednik OZRK Ljubljana Ivan HvalaZdruženje DrogArtje zasebna neprofitno volonterskaorganizacija, ustanovljena z namenom,da zmanjša škodljive posledice drog medmladimi. Glavna področja delovanja soinfo točka na Prečni ulici 6 v Ljubljani,terensko delo na prireditvah elektronskeglasbe, informiranje po terenu inklubih, izvajanje delavnic Izberi sampo osnovnih in srednjih šolah, da bi takozmanjšali škodo zaradi neprimernegauživanja alkohola med mladimi. V okviruZdruženja poteka tudi projekt Aftertaxi,ki si prizadeva za zmanjšanje številaprometnih nesreč. Na voljo so brezplačnikuponi za vožnjo s taksijem. Več o tem nawww.aftertaxi.si.Poleg terenskega dela, informiranja indelavnic pa izvajajo tudi svetovanje zamlade in njihove bližnje, ki imajo težavezaradi uživanja nedovoljenih drog inalkohola. Svetovanje je individualno,telefonsko ali prek spleta. Lahko jihpokličete na telefon 01/ 439 72 70 vsak danod ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00uro ali na gsm 041/ 730 800 vsak dan od 8.do 20. ure. Za vse informacije so na voljotudi po e-pošti: info@drogart.org.•Mednarodna delitevV okviru vseslovenskega projektapredavanj na temo Svet na pragupreobrazbe, ki jih društvo Share Slovenijakot del mednarodne mreže ShareInternational (Mednarodna delitev)organizira v letu 2012/2013 po večjihmestih v Sloveniji – v Ljubljani, Mariboru,na Ptuju, v Celju, Kopru, Sežani, Kranjuitd. – bo predavanje s tem naslovom vLjubljani potekalo v četrtek, 29. novembra2012, v ob 19. uri v Cankarjevem domu, vkonferenčni dvorani M3 (vhod iz Erjavčeveulice). Tema je v času prehoda dob in s temvsesplošne svetovne krize zanimiva inaktualna. Ponuja vpogled v spremembe,ki bodo v prihodnosti preoblikovalečloveško družbo in posameznikomomogočile bolj ustvarjalno in izpolnjenoživljenje. Vstop je prost. Več na www.share-international.net/slo.2. ustvarjalni festival ARTish24. novembra se bo v atriju ZRCSAZU (Novi trg 2) med 9. in 20. uroznova odvijal ARTish, tokrat že 12.ustvarjalni festival s prodajno razstavoavtorskih del okoli 50 slovenskihustvarjalcev. Stojnice se bodo šibilepod čudovitim unikatnim nakitom,oblačili in obuvali, pohištvom,ilustracijami, lutkami, dodatki zadom, keramiko, lesenimi izdelkiin mnogimi drugimi ročno izdelanimiunikati. Tudi tokrat bo potekalaizmenjava rabljenih oblačil (prinesešeno oblačilo in odneseš drugo). Pestrodogajanje bodo ves dan dopolnjevalebrezplačne delavnice, obeta pa se šekakšno ustvarjalno presenečenje. Več nawww.ARTish.si. Vstop je prost.5 zlatih odličij za plesalceKazine na Svetovnemprvenstvu v jazz in moderndisciplinahNa Svetovnem prvenstvu v modernin jazz disciplinah, ki je med 3. in 7.oktobrom potekalo v Frankfurtu, soplesalci Kazine osvojili kar 8 medalj,od tega 5 zlatih in 3 bronasta odličjaza povrh pa so v finalih posameznihkategorij osvojili še tri četrta, eno petoin eno šesto mesto. Med solistkami jesvetovna prvakinja v modernu v izjemnomočnem finalu postala med članicamiPetra Zupančič, kvaliteto slovenskega inkazinskega plesa je na tretjem mestu nasvetu potrdila še Klara Lainšček. Tudiv mladinski konkurenci solistk modernjim je pripadlo zlato z nastopom ArnikeMatko Juvančič. Med pari modern članije slavila dvojica Petra Zupančič in JanRavnik. Zlato je osvojila tudi modernmala članska skupina Kazine s točkoThe force in modern mala mladinskaskupina Kazine s točko Swiss knife.Plesalci delajo pod trenerskim vodstvomizjemnega Mitje Popovskega. Vkoreografiji Mirjam Podobnik stabron med jazz članskimi pari osvojilaTina Turk in Matej Voušek, z odličjemenako žlahtne barve pa je bila okronanatudi Barbara Krašovec za jazz solokoreografijo Mitje Popovskega.Energetika Ljubljana imanajnižjo ceno plina v Sloveniji1. novembra je Energetika Ljubljanapripravila novo konkurenčno cenozemeljskega plina, ki bo veljala najmanj do31. decembra 2012. Neto cena zemeljskegaplina bo tako do novega leta znašala0,3589 evra na standardni kubični meter,kar pomeni 30-odstotno znižanje gledena raven cen iz septembra 2012, po novemletu pa družba zagotavlja, da cena ne bopresegla 0,3970 evra na standardni kubičnimeter najmanj do konca ogrevalne sezone.Poleg znižanja cen zemeljskega plina zagospodinjske in poslovne odjemalce imaEnergetika Ljubljana še vedno v ponudbiakcijski paket Bodi aktiven, ki odjemalcemzagotavlja skoraj 40 odstotkov nižjo cenozemeljskega plina glede na raven cen izseptembra 2012.Dan smučanja v Guncljah17. novembra bo v Guncljah potekalaprva ljubljanska predstavitev smučarskihaktivnosti, ki so na voljo Ljubljančanom(in okoličanom). Kaj počnejo društva, kise ukvarjajo s snežnimi športi in kaj vsepri njih lahko počnete tudi vi – otroci aliodrasli, tudi če niste ravno vešči, bostetorej lahko izvedeli sredi novembra podsmučiščem oziroma skakalnicami vGuncljah.V Črnučah v enem letu novšportni parkČrnučam se obeta nov športni park,saj so ljubljanski župan in direktorjapodjetja Ludus podpisali pogodbo ojavno-zasebnem partnerstvu o ureditviŠportnega parka Črnuče. Investicija, ki jevredna 1,2 milijona evrov, bo vključevalašportno dvorano z notranjimi igrišči zaodbojko na mivki, ureditev zunanjih igriščza odbojko na mivki, tenis, košarko, malinogomet in parkirišča. Nov športni parknaj bi z delovanjem začel že prihodnjojesen.Razpis Bloudkovih nagrad inpriznanj za 2012Ministrstvo za izobraževanje, znanost,kulturo in šport poziva organizacije napodročju športa in druge organizacije terposameznike, da predlagajo kandidateza dobitnike najvišjih športnih priznanjpri nas za leto 2012. Glede na Zakon oBloudkovih priznanjih in Pravilnik odelu Odbora za podeljevanje Bloudkovihpriznanj bodo podelili Bloudkovenagrade za izjemen prispevek k razvojuslovenskega športa, vrhunski mednarodnidosežek, življenjsko delo v športu inBloudkove plakete za pomembenprispevek k razvoju slovenskega športa,pomemben tekmovalni dosežek,življenjsko delo v športu, pomembenprispevek k razvoju in popularizacijidoločene športne panoge oziroma športav Sloveniji. Pisni predlogi za priznanjemorajo biti poslani v zaprti ovojnici nanaslov: Ministrstvo za izobraževanje,znanost, kulturo in šport, Masarykova16, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zapriznanja Stanka Bloudka« najpoznejedo 14. decembra 2012. Razpis je objavljenna spletnih straneh Ministrstva zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport.Spremembe linij LPP v občiniMedvode in Vodice in novalinija 305. novembra je LPP uvedel spremembelinij v občini Medvode in Vodice. Novalinija 30, ki deloma poteka v enem indeloma v dveh plačilnih območjih, postajapovezovalna linija med Medvodami inVodicami; med drugimi novostmi stanajpomembnejši še dve prestopni stičiščiv Medvodah in Vodicah ter podaljšanjelinije 15. Linija 60 v Vodicah je dodatnookrepljena. S temi spremembami želi LPPzagotoviti vsem, ki dnevno potujejo vLjubljano, kakovostne in cenejše povezavez usklajenimi voznimi redi in enotnoplačilno kartico urbano.

Energetski kotičekPlinska revolucijaPokliči me!37Matjaž Valenčič, energetski svetovalecZemeljski plin je okolju najprijaznejšienergent med fosilnimi gorivi,energent 21. stoletja. Svetovnihzalog je dovolj vsaj za to stoletje. Vproduktih zgorevanja je veliko vlage,zato ga je primerno uporabljati vkondenzacijskih grelnikih. Gledena zanesljivost oskrbe in ceno jeustrezno nadomestilo kurilnemu olju.Prednost je v čistejšem zgorevanju,enostavni kondenzacijski tehnologijiin v možnosti celostne oskrbe objekta(ogrevanje, priprava sanitarnevode, kuhanje). Pri temperaturahdimnih plinov pod 55°C vodnapara kondenzira v kondenzat in pritem se sprosti latentni del toplote.Najboljši učinek kondenzacijskihplinskih grelnikov je v povezavi znizkotemperaturnimi ogrevalnimisistemi.Vendar vse te lepe lastnosti nepomenijo, da mora biti zemeljski plindrag energent. To, da je v Sloveniji mednajdražjimi v Evropi, približno 20 %nad povprečjem, je politika uvoznika,ki je bil mnogo let monopolist. Ševeč, ceno plina je vezal na ceno naftez rahlo časovno zamudo, zato jezemeljski plin tisti energent, ki se je vzadnjem letu največ podražil.Čeprav je že od 1. julija 2007 trgzemeljskega plina odprt, kar pomeni,da v vaše gospodinjstvo lahkodobavlja zemeljski plin katerikolislovenski dobavitelj, prehodov skorajni bilo. Vsi dobavitelji (razen enega)so imeli zelo podobne dolgoročnepogodbe in podobne maloprodajnecene, kar kaže na možne kartelnedogovore.Šele v sredini letošnjega septembrase je na trgu pojavil nov dobaviteljzemeljskega plina s približno 20 %nižjo, bata ceno 0,3999 €/Sm 3 . Odzivkupcev je bil pričakovan, po dolgihletih stoičnega prenašanja tihihpodražitev so množično odleteli knovemu dobavitelju. Vsak dan vsajtisoč prestopov. Ves teden je trajalo,preden so stari dobavitelji dojelidelovanje trga in poskusili obdržatikupce, ki jim še niso ušli. Vojna zakupce se je začela. Pri kateri ceni se bokončala? Pozor, zdaj je čas za branjedrobnega tiska. Ponudba staregadobavitelja, ki nudi eno leto popust nacenik (brez garancije cene) ob vezaviza dve leti, ni ugodna.Zamenjavo dobavitelja zemeljskegaplina je mogoče izvesti skladno spravili o delovanju trga z zemeljskimplinom. Kupci zemeljskega plinaimamo možnost izbirati meddobavitelji. Informacije o dobaviteljihin zamenjavi so objavljene na spletnistrani Javne agencije RepublikeSlovenije za energijo www.agen-rs.siv spletni aplikaciji informator.Pri izbiri dobavitelja je pomembnopoleg cene upoštevati tudi vse drugepogoje, ki jih ponujajo dobavitelji.To so predvsem časovna veljavnostpogodbe, odpovedni rok, plačilnipogoji in dodatne storitve. Izbraninovi dobavitelj lahko izpelje celotenpostopek zamenjave. Ne glede nadobavitelja pa ima odjemalec še zmerajsklenjeno pogodbo o dostopu dodistribucijskega omrežja s sistemskimoperaterjem distribucijskega omrežjazemeljskega plina, na katerega jeodjemalec priključen.Nižja cena plina je samo kratkotrajnoolajšanje za kupce. Trajno nižja bo,ko bo deloval trg, ko bomo kupcilahko izbirali plin iz plinovoda aliiz plinskega terminala v severnemJadranu. Kljub nižji ceni ne pozabitena ukrepe učinkovite rabe. Potrebnobo krepko zmanjšati rabo energije,potem pa bo vseeno, po čem bo.Še boljša rešitev bo prehod nadomače obnovljive vire energije.Brezplačne neodvisne strokovnenasvete o toplotni zaščiti, ogrevalnihsistemih, rabi obnovljivi virov,finančnih spodbudah ali znižanjustroškov poiščite v energetskosvetovalni pisarni Ensvet v Ljubljani,Dalmatinova 1 ali na spletni straniwww.ensvet.si. Svetovanje je vsaktorek in četrtek od 16.30 do 19.30.Prijavite se lahko vsak delavnik od8.00 do 12.00 na tel. 01/306 11 44 alipokličite brezplačni klicni centerENSVET med ponedeljkom in petkomod 9. do 14. ure na 080 1669 – kontaktza dejavnost energetskega svetovanjaza občane s področja učinkovite rabein obnovljivih virov energije.•Županovi dnevi odprtih vratŽupan Zoran Janković ima vsak prvitorek v mesecu dan odprtih vrat, ko jev pritličju Mestne hiše na Mestnem trgu 1med 14. in 17. uro osebno na voljo zapogovor z meščankami in meščani.V letu 2012 bo dan odprtih vrat še: 4.decembra.Najem poslovnih prostorovMestna občina Ljubljana oddaja večposlovnih prostorov v najem. Vseinformacije so objavljene na spletnistrani http://www.ljubljana.si/, dodatneinformacije so vam na voljo na tel. št.01/306-11-37.Zdravstvo in socialno varstvo: Ambulanta za ljudi brez zdravstvenegazavarovanja: tel.: (01) 437 20 10; Socialna delavka v Ambulanti za ljudi brezzdravstvenega zavarovanja: tel.: (01) 437 91 82; Klinični center: tel.: 01/ 522 50 50; TOM -telefon otrok in mladostnikov: tel.: 116 111; telefonski klic v duševni stiski (od 19. do7. ure): tel: (01) 520 99 00; telefon za starše pri Mladinskem domu Jarše (tor. in čet. od16. do 18, ure): tel.: (01) 543 43 23 ali e-naslov: stan-skupina.hisa@guest.arnes.si; SOS telefonza ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55 SOS telefon je namenjen ženskamin otrokom, ki so doživljali ali še vedno doživljajo nasilje v družini in drugih medosebnihodnosih ter potrebujejo pogovor. SOS telefon je namenjen tudi ženskam in njihovimotrokom, ki potrebujejo umik pred nasiljem v družini v Zatočišče za ženske in otroke – žrtvenasilja v Ljubljani. Prek SOS telefona se ženske lahko vključijo tudi v skupino za samopomočza ženske, ki so doživljale ali še vedno doživljajo nasilje. Na SOS telefon lahko pokličeteob delavnikih od 12. do 22., ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. Telefonskaštevilka 01 / 524 19 93 pa je telefaks, namenjen gluhim – žrtvam nasilja. Društvo SOStelefon, Svetovalni telefon za osebe z izkušnjo nasilja na delovnem mestu:031/ 722 333, vsak torek: od 17.00 do 20.00. ROZA ALARM! Prijavite homofobnodiskriminacijo in nasilje prek spletne prijave na naslovu www.ljudmila.org/lesbo/alarm. Namenjena je prijavam, obveščanju in poročanju o nasilju, zlorabah indiskriminacijah, katerih žrtve so geji, lezbijke, biseksualci in transspolne ter transseksualneosebe. Omogoča hitro in preprosto poročanje o kršitvah ter takojšen dostop do pomočiin podpore. Skupina SAA Ženske Slovenija predstavlja anonimno skupino dekletin žena, ki okrevajo od zasvojenskega seksualnega vedenja. Za dodatne informacije seobrnite na: saa.zenske@gmail.com ali 030/ 254 592 OA, Overeaters Anonymousje skupina za samopomoč osebam, ki okrevajo od odvisnosti s hrano (kompulzivnegaprenajedanja, bulimije, anoreksije). Za dodatne informacije se obrnite na http://oa-slovenija.com ali 051 755 291. Krizni center Ženske svetovalnice lahko pokličete 24 ur na danna telefonski številki: 040/ 260 656 in 031/ 233 211. Svetovalnica Fužine: Svetovanjein informiranje posameznikom, parom, družinam, ki so se znašli vpsihosocialnih stiskah in težavah; Preglov trg 15, tel.: 5206-442, vsak dan od 9. do 17. ure.svetovalnica.fuzine@siol.net, www.csd.ljmostepolje.si Program Korak: svetovanje,informiranje in pomoč uporabnikom nelegalnih drog in njihovim svojcem;Preglov trg 15, tel.: 5206-442, vsak dan od 9. do 17. ure svetovalnica.fuzine@siol.net; www.csd.ljmostepolje.si Center za psihološko svetovanje POSVET, Mestni trg 8, 1000 Ljubljana,uradne ure: vsak delovni dan od 12. do 19. ure, tel.: 01/251 29 50, faks: 01/421 77 95,e-naslov: posvet@posvet.org in info@posvet.org, spletna stran: www.posvet.org Pomočdružini na domu: Zavod za oskrbo na domu (ZOD), tel.:01/ 23 96 502, ZavodPristan: 01/ 54 79 579, 031/ 702 698. Društvo Al-anon za družine, v katerih je problemalkohol. Naslov: Lepi pot 6, Mirje, e-naslov: alanon@email.si; dežurni telefon: 041/ 590 789.Anonimni alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje? Pišite, telefonirajte, pridite!Naslov: P. p. 3512, 1001 Ljubljana, tel: 01/ 433 82 25, e-naslov: aa.slo@amis.net, spletninaslov: http:/www.aa-drustvo.si Društvo socialni forum za zasvojenosti inomame, Resljeva 11, Ljubljana: najava po tel.: 01/ 438 68 00, 01/ 438 68 05 ali na e-naslovutomazic.katja@siol.net; odprto od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, v ponedeljekin četrtek tudi od 17. do 19. ure Združenje DrogArt za zmanjševanje škodljivihposledic drog in alkohola med mladimi nudi individualno, telefonsko ali spletnosvetovanje. Pokličite na: 01/ 439 72 70 ali 041/ 730 800. Lahko nam tudi pišete na: info@drogart.org. Zavod MISSS – Mladinsko informativno svetovalno središčeSlovenije • Telefon MLADI MLADIM: usposobljen mladinski svetovalec odgovarja navprašanja vrstnikov po telefonu (01/510 16 76, 051/ 300 380), e-pošti, Facebooku in Msnju.Delovni čas: pon.– čet. 15.30 – 17.30. • POMP -psihosocialna pomoč družinampriseljencev: celostna obravnava družin in aktivno socialno-kulturno in ekonomskovključevanje priseljencev v skupnost: učenje slov. jezika, računalniško opismenjevanje,informiranje, medkulturno učenje in delavnice za otroke. • Svetovalnica Dravlje:Individualno in skupinsko svetovanje mladostnikom, staršem in strokovnim delavcem.Pomoč pri reševanju težav v obdobju odraščanja in vključevanja v socialno okolje, vsakdelovnik od 8. do 17. ure. Vse storitve so brezplačne. Več na www.misss.si ali 01/510 16 70.Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Masarykovi 23, Ljubljana nudi zagovorništvo,svetovanje ter podporo in pomoč v skupini za mladoletne in odrasle žrtve spolne zlorabe.Tel. 01/ 43 13 341 in na brezpl. št. 080 28 80 vsak dan od 9. do 17. ure, sre. od 9. do 19. ure, pet.od 9. do 15. ure, e-naslov: spolna.zloraba@siol.net, splet: www.spolna-zloraba.si. Zaupnitelefon Samarijan za pogovor v stiski – 24 ur na dan na brezplačni številki 116 123.Promet: Oddelek za gospodarske javne službe in promet: tel.: (01) 306 17 14;številka za zapuščena vozila: tel.: (01) 306 16 25; Redarstvo: tel.: (01) 306 16 32; AMZS, pomoč,vlečna služba, informacije: tel.: 19 87 Služba za pobude meščanov: tel.: (01) 306 12 82Okolje: JP Snaga, reklamacije, informacije in naročila: tel.: (01) 477 96 40 ali (01)477 96 67; JP Energetika, Center za pomoč uporabnikom: tel.: 080 28 82; dežurna številkaInšpektorata MU MOL, informacije o divjih odlagališčih, prevrnjenih smetnjakih in drugihdejavnikih onesnaževanja okolja: tel.: (01) 306 16 04 Varuh človekovih pravic, brezplačniklic in informacije: tel.: 080 15 30 Policija: tel: 113 Center za obveščanje, gasilci,reševalna postaja: tel.: 112 Dnevni center za starejše: Povšetova, tel.: 01/430 51 520Zavetišče za živali Gmajnice 30, tel.: 01/256 02 79. Uradne ure za obiskovalce -delavniki: od 11. do 12. ure in od 14. do 17. ure, sobote, nedelje in prazniki - od 12. do 15. ure.Za oddajo najdenih živali lahko pokličete kadarkoli 24 ur na dan in najdenčka oddaste.

OdgovoriFotografije: Dunja Wedam38Iz prve rokeIzbrani odgovori Mestne uprave na javna vprašanjaDenarna darila otrokom ob rojstvu in oblike denarnepomoči socialno najšibkejšim občankam in občanomV Mestni občiniLjubljana smo seodločili, da bomona osnovi Odlokao denarni pomoči(v uporabi od 1.1. 2006) pomočob rojstvu otroka zagotovili socialno najšibkejšimobčankam in občanom. Tako je višina pomoči lahkonekoliko višja, kot če bi jo namenili vsem. Pomoč obrojstvu otroka znaša 380 evrov. V letu 2011 jo je prejelo91 otrok (v skupnem znesku 34.580 evrov). V letu 2011je 645 otrok prejelo pomoč ob začetku šolskega leta(98.040,50 evra), 1.449 otrokom pa je MOL mesečnoplačevala kosila (302.961,25 evra). Vlogo za dodelitevpomoči morajo zainteresirani nasloviti na pristojnicenter za socialno delo v Ljubljani, ki na podlagikriterijev, določenih v omenjenem odloku, odloči oupravičenosti do pomoči. Do pomoči so upravičenivsi, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnimdohodkom ne dosegajo minimalnega dohodkaza posameznega družinskega člana po Zakonu osocialnovarstvenih prejemkih, pa tudi tisti, ki do30 % presegajo minimalni dohodek in imajo stalnobivališče v MOL).Brezplačno oddajanje poslovnih prostorovMestne občine LjubljanaMestna občinaLjubljana vbrezplačnouporabo oddaja283 poslovnihprostorovpravnim osebam,nevladnim organizacijam in zasebnikom. Med njimiima vlada RS v uporabi 36 prostorov, UE izpostavaŠiška pa 34 prostorov. Možnost brezplačne uporabeposlovnega prostora je v veljavi od sprejetja Zakona ostvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l.RS, št. 14/2007). Na podlagi 30. člena Zakona o stvarnempremoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti(Ur. l. RS. št. 86/2010) je mogoče nepremično premoženje,ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, oddati vbrezplačno uporabo z neposredno pogodbo: ● osebamjavnega prava za opravljanje javnih nalog, razen javnimpodjetjem ali nevladnim organizacijam, ki delujejo vjavnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero soustanovljene, ● mednarodnim organizacijam, katerihčlanica je Republika Slovenija in imajo na ozemljuRepublike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek,predstavništvo ali pisarno. Prosilec za brezplačnouporabo poslovnega prostora ne sme opravljati profitnedejavnosti, prav tako mora imeti odločbo pristojnegaministrstva, da deluje v javnem interesu, ki je podlaga zatovrstno sklenitev pogodbe. Na podlagi vrste dejavnostiprosilca ter pomembnosti njegovega delovanja zaMestno občino Ljubljana, kot so npr. sofinanciraniprogrami s strani Mestne občine Ljubljana, poda pristojnioddelek Mestne občine Ljubljana mnenje o brezplačniuporabi poslovnega prostora. O tem, kdo bo lahkoprostor brezplačno uporabljal, določa najemodajalec.Sanacijska dela na občinskih javnih površinahSanacije so v tekuna naslednjihlokacijah:● celovita sanacijaNovega trga sebo nadaljevalaspomladi in bozaključena predvidoma do junija 2013 (predračunskiznesek 479.938 evrov); ● pravkar se končuje sanacijaograje in ureditev električne napeljave na Bregu(predračunski znesek 170.691 evrov); ● ureditevmeteorne kanalizacije ter obnova parkirišča v Tivolijuin Jakopičevega drevoreda je bila v večjem delukončana letos, z deli bodo nadaljevali spomladi,končana bodo predvidoma konec maja 2013; ● do15. novembra letos bo urejena kolesarska steza naCesti 27. aprila (predračunski znesek 205.000 evrov);● prometna ureditev ceste in pločnika z izvedboparkirišč in izvedbo dveh grbin na Litostrojski bopredvidoma končana do konca novembra 2012(predračunski znesek 101.240 evrov); ● konecoktobra so bila zaključena vzdrževalna dela naDalmatinovi ulici z ureditvijo pločnika in grbine.Kje dišijo pečeni kostanjiPrešernovtrg, Metalka,Cankarjevonabrežje,Breg-Novi trg,Kongresni trgnasproti Kazine,Miklošičeva cesta nasproti sodišča, Slovenskacesta, Ajdovščina, Ob tržnici Koseze, Zaloška cesta,Dunajska cesta nasproti Gospodarskega razstavišča,Celovška cesta ob avtobusnem postajališču predHalo Tivoli. Za Prešernov trg in Metalko sta bilarazpisa ponovljena, ker izbrana ponudnika nistaplačala uporabnine. Najdražja je najemnina zapostavitev hišice na Prešernovem trgu (25.837 evrov),najcenejša pa na Celovški cesti (malo nad 331 evrov)- V kostanjevih hišicah bodo kostanje pekli do 31.januarja 2013.Ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti zraka strdnimi delci PM 10 v LjubljaniK onesnaženostizraka z delcinajveč prispevajopromet, daljinskitransport nadolge razdalje,individualnakurišča (pozimi), resuspenzija in industrijski viri.Merilnik delcev ne razlikuje med delci, ki so naravnegaizvora, in tistimi, ki jih v okolje izpušča človek.Nekateri veliki naravni izvori so lahko oddaljenitudi več tisoč kilometrov, saj je za delce značilno, daob določenih vremenskih razmerah lahko potujejona dolge razdalje (npr. saharski prah). Po grobihocenah daljinski transport v Ljubljani prispeva 20 do25 % onesnaženja z delci. Ljubljana je v preteklostiizvedla celo vrsto ukrepov, ki so bistveno prispevali kzmanjšanju onesnaženosti zraka: ● ukinitev kotlovnicin priključitev na daljinsko toploto; ● do leta 1992 soprenehale delovati vse večje kotlovnice na premog inna mazut, ogrevanje je bilo izvedeno prek centralnegatoplovodnega sistema, ki ga s toploto oskrbujetaTermoelektrarna-Toplarna Ljubljana in Toplarna Šiška;● zamenjava individualnih kurišč v večstanovanjskihobjektih z izgradnjo centralnega ogrevanja in prehodna daljinsko toploto; ● izgradnja plinovodnega sistemaoskrbe z zemeljskim plinom kot komplementarnimsistemom oskrbe z energijo za zamenjavo obstoječihindividualnih kurišč na trda kuriva v enostanovanjskihhišah s prehodom na zemeljski plin; ● prehod naokoljsko sprejemljiva goriva, tako v TermoelektrarniLjubljana (z opustitvijo uporabe premogov z visokovrednostjo žvepla) kakor tudi v Toplarni v Šiški zzamenjavo mazuta z EL kurilnim oljem in dograditvijoplinskega kotla za pokrivanje trenutnih potreb potoploti; ● izgradnja vrečastih filtrov v TE-TO Ljubljana,ki so bistveno zmanjšale emisije trdnih delcev v zrak;● zaključek izgradnje avtocestnega obroča v letu1998, ki je Ljubljano delno razbremenil neposrednihškodljivih vplivov tranzitnega prometa; ● sklenitevnotranjega cestnega obroča s Fabianijevim mostom,ki omogoča uvedbo izboljšanega prometnegarežima z manj cestnimi zastoji in dodatno omejitvijodostopa z avtomobilom v mestno središče; ● zaporaožjega mestnega jedra za ves promet v letu 2008 smov Ljubljani zaprli ožje mestno jedro za ves promet;● urejanje parkirnih površin z izgradnjo parkomatov inpodzemnih garaž je prineslo zmanjšano povpraševanjupo rabi avtomobila v mestnem središču; ● na najboljprometnih linijah v mestnem središču vozi 20avtobusov, ki jih poganja metan in se po emisijskihstandardih uvrščajo v okolju prijazno kategorijo vozil,ter pet hibridnih avtobusov; ● sistem izposoje kolesaBicike(LJ). – Onesnaženost zraka z delci ni samo težavaLjubljane, ampak tudi širše regije in države.Pobuda za izgradnjo garažne hišena Ljubljanskem graduOddelekza urejanjeprostora je objavni razgrnitvisprememb indopolnitev OPNMOL prejelpobudo podjetja Ambient za izgradnjo garažnehiše na Gradu. Parkirna hiša naj bi bila namenjenaobiskovalcem prireditev. Z izgradnjo podzemneparkirne hiše bi ob prireditvah grajsko planoto bistvenorazbremenili mirujočega prometa in jo lahko nameniliizključno pešcem. Ker prireditve na Gradu privabijorazmeroma veliko število obiskovalcev in dvigalonima zadostnih kapacitet, namreč prometa na Gradni mogoče povsem ukiniti, povzroča pa danes pravikaos. Ukrep je tudi v skladu z novo prometno politikomesta. MOL bo pobudo podrobneje ovrednotila inverjetno umestila v prve nadaljnje spremembe OPNter s tem pravno formalno omogočila izgradnjo. Ker jeGrajski grič spomeniško zavarovan kot arhitekturni inumetnostni spomenik in spomenik oblikovane narave,bodo glede same umestitve in končnega projektapotrebna še usklajevanja s pristojnimi organi.

Okoljske meritveKakovost vode in zraka v Ljubljani39Kakovost pitne vode septembra 2012Centralni vodovodni sistem mesta Ljubljana in okolicese oskrbuje iz dveh vodnih virov, Ljubljanskega polja inLjubljanskega barja, kjer se podzemna voda izkorišča vpetih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid inBrest.Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode JP Vodovod-Kanalizacija izvaja na vseh oskrbovalnih območjihskladno z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04,35/04, 26/06, 92/06, 25/09) v okviru mikrobioloških infizikalno-kemijskih preiskav, katerih obseg je odvisen odocene tveganja za določeno vzorčno mesto oz. nadzornotočko sistema. Notranji nadzor izvajajo akreditiranilaboratoriji.Druge javno dostopne informacije uporabniki prejmejo:po elektronski pošti na naslovu voka@vo-ka.si,na spletni stani JP Vodovod-Kanalizacija www.vo-ka.si.Dodatne informacije o rezultatih notranjeganadzora pitne vode najdete v podmenijih naspletni strani www.jh-lj.si/vo-ka/informacije/kaksno-vodo-pijemoKakovost podzemne vode septembra 2012MV - predpisane mejne vrednosti za podzemno vodopo Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št.25/09)Mejne vrednosti za podzemne vode septembru2012 na nobenem merilnem mestu niso presegalemejnih vrednosti.Zrak v Ljubljani avgusta 2012V tabeli so predstavljeni podatki meritev onesnaženosti zrakana merilnem mestu ob križišču Tivolske ceste in Vošnjakoveulice. Na tem merilnem mestu smo avgusta 2012 zabeležili 9 dnis preseženo dnevno dovoljeno vrednostjo onesnaženosti z delciPM 10v zraku. Na letni ravni (od začetka januarja do konca junija)je bila mejna 24-urna vrednost delcev PM 10, ki znaša 50 mg/m 3 ,presežena 76-krat.V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011)veljajo naslednji normativi:SO 2(žveplov dioksid): Mejna urna vrednost je 350 mg /‌m 3 in ne smebiti presežena več kot 24-krat v koledarskem letu. Mejna dnevnavrednost je 125 mg/m 3 in ne sme biti presežena več kot 3-krat vkoledarskem letu.NO 2(dušikov dioksid): Mejna letna vrednost je 40 mg/m 3 . Mejnaurna vrednost je 200 mg/m 3 in ne sme biti presežena več kot 18-kratv koledarskem letu.NO x(dušikovi oksidi): Mejne vrednosti za skupne dušikove oksideniso določene.PM 10(delci): Mejna letna vrednost v koledarskem letu je 40 mg/m 3 . Mejna dnevna vrednost delcev PM 10je 50 mg/m 3 in ne sme bitipresežena več kot 35-krat v koledarskem letu.Benzen: Mejna letna vrednost za benzen je 5 mg/m 3 .Rezultati notranjega nadzora septembra 2012PARAMETERenota mejna vrednostOSKRBOVALNO OBMOČJEJARŠKI PROD KLEČE, BREST5. 9. 2012 5. 9. 2012pH 6,5 -9,5 7,8 7,7Elektroprevodnost (pri 20 0 C) µS/cm 2500 431 396Nitrat mg/l NO 350 7,5 7,7Nitrit mg/l NO 20,5

NAGRAJENI DOSEŽKIMESTNE OBČINE LJUBLJANAInformacijska jagoda 2012 za najboljši dosežek na področjuinformacijske družbeEnotna mestna kartica urbana in samopostrežni sistem izposoje koles Bicike(LJ) sta prejemnika informacijskejagode 2012, nagrade za najboljši dosežek na področju informacijske družbe. Obrazložitev nagrade navaja, daje »enotna mestna kartica urbana brezkontaktna pametna kartica, ki v Ljubljani med prvimi v Evropi omogočaplačevanje mestnih storitev, npr. vožnje z ljubljanskimi mestnimi avtobusi, parkiranja in storitve v knjižnicah.Samopostrežni sistem izposoje koles v Ljubljani Bicike(LJ) pa omogoča preprosto izposojo in vračilo koles.Število uporabnikov se bliža 15 odstotkom populacije Ljubljane, število vseh izposoj bo kmalu preseglo 1milijon. 3. oktobra so postavili nov rekord – 4.113 voženj v enem dnevu.« Nagrada je bila podeljena v okvirumednarodne konference Informacijska družba 2012, ki je potekala od 8. do 12. oktobra 2012 na Institutu JožefStefan v Ljubljani. Informacijska jagoda je nagrada za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, kizadeva širšo javnost. Podeljuje se vsako leto za dosežke v preteklem letu.Turistična kartica Ljubljane tretja najbolje ocenjenaturistična kartica v EvropiNa spletni strani Euro Test, ki jo upravlja nemška avtomobilistična zveza ADAC, je v ocenjevanju turističnihkartic v evropskih mestih turistična kartica Ljubljane zasedla odlično tretje mesto. Ocenjevalce je prepričalas tem, da v svoji ponudbi vključuje vseh deset največjih znamenitosti v mestu, imetniki pa uživajo izjemenpopust na njeno celotno ponudbo v višini 71 %. Med prednostmi so poudarili tudi zelo ugodno ceno kartice.Prvo mesto v ocenjevanju, v katero je bilo vključenih 16 turističnih kartic v 14 evropskih mestih, je zasedladunajska kartica, drugo mesto kartica norveškega glavnega mesta Oslo, turistična kartica Ljubljane pa ji sledina tretjem. Vse tri kartice so ocenjene z enako skupno oceno – dobro. Ocenjevanje je upoštevalo kriterije, kotso cena kartice, vključenost najpomembnejših mestnih znamenitosti in javnega prevoza v ponudbo kartice,dostopnost znamenitosti z javnim prevozom, dostopnost informacij o kartici na najpomembnejših prodajnihmestih ter na svetovnem spletu.Priznanje za vrhunske dosežke v slovenskem turizmuTurizmu LjubljanaPo izboru FIJET Slovenija – Društva slovenskih turističnih novinarjev je dobitnik letošnjega kristalnegatriglava, priznanja za vrhunske dosežke v slovenskem turizmu, javni zavod Turizem Ljubljana. Gre zapomembno priznanje za delo celotne ekipe javnega zavoda MOL Turizem Ljubljana v dobrih desetih letihdelovanja. V utemeljitvi je zapisano: »V dobrem desetletju delovanja je Turizem Ljubljana odigral pomembnovlogo v povezovanju nosilcev turistične in s turizmom povezane ponudbe slovenske prestolnice na osnovi večstrateških razvojnih dokumentov. Z odlično načrtovanimi in sistematično izpeljanimi aktivnostmi je omogočiluresničitev razvojnih in trženjskih potencialov Ljubljane in njenega zelenega zaledja, v zadnjih letih tudi spridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte tako za Ljubljano kot tudi za Osrednjeslovensko regijo.Turizem Ljubljana je zdaj tudi nosilec aktivnosti regionalne destinacijske organizacije Osrednja Slovenija,ki povezuje vseh 26 občin Ljubljanske urbane regije, aktivnosti na domačem in tujih trgih pa so že obrodilesadove. Turizem Ljubljana je z dobro izpeljanimi promocijskimi aktivnostmi na vseh pomembnih turističnihsejmih, intenzivnimi stiki z domačimi in tujimi novinarji ter kot turistična agencija za receptivni turizem inrazvejano mrežo stikov s tujimi partnerji v svet ponesel podobo Ljubljane kot izjemno prijetne in živahnesrednjeevropske prestolnice, v kateri potekajo številne prireditve na zgledno urejenih trgih, ulicah, na območjuTivolija in na nabrežjih Ljubljanice. Ljubljanica s svojimi nabrežji je z leti postala pravi magnet za prebivalcepa tudi obiskovalce Ljubljane. Zavod je investiral v turistično infrastrukturo na območju Tivolija, pomembnoje pripomogel tudi k urejanju nabrežij Ljubljanice, saj je namenska sredstva koncesijskih dajatev od posebnihiger na srečo leta sistematično usmerjal v investicije, kot so vzpostavitev pristanov na Ljubljanici, prenovaTrnovskega pristana, ureditev sprehajalne poti na Krakovskem nasipu in na Grudnovem nabrežju. Zavod jez dobro organiziranostjo in zavzetim strokovnim delom Ljubljano uveljavil kot kongresno mesto, zagotavljavzorno vodenje po mestu ter informiranje turistov tako v informacijskih centrih kot tudi z vsebinsko bogatimspletnim mestom Visit Ljubljana, ki je od nedavnega prilagojen tudi za vse vrste mobilnih naprav. Turističnakartica Ljubljane je tretja najbolje ocenjena v Evropi in je le eden izmed projektov, ki jih zavod izvaja kotodgovor na povečano turistično povpraševanje. Izmed drugih kaže omeniti še projekte Sožitje med mestom inpodeželjem, Gostoljubnost ljubljanskih hiš, Ljubljana – mesto doživetij, ki zajema številne investicije v turističnoinfrastrukturo na območju Ljubljane, in projekt Ljubljanski mozaik, ki združuje ponudnike s področjaljubljanskega turizma. Kljub krizi je Ljubljana v zadnjih dveh letih dosegla nadpovprečno dober turističniobisk, število gostov in število prenočitev pa sta se v obdobju zadnjih desetih let več kot podvojili. Leta 2001 jeLjubljano obiskalo 194.715 gostov, lani 425.163, leta 2001 je bilo ustvarjenih 391.421 prenočitev, lani 794.646,letošnjih načrtovanih 799.000 prenočitev pa bo zanesljivo preseženo.«Mestna občina Ljubljana je Planetu Zemlja prijazna občina 2012Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem letos tretjič zapored organiziralo natečajPlanetu Zemlja prijazna občina, in sicer v treh kategorijah: ● občine do 3.000 prebivalcev, ● občine do10.000 prebivalcev, ● občine nad 10.000 prebivalcev. Komisija, ki je odločala o podelitvi naziva Planetu Zemljaprijazna občina, je bila sestavljena iz predstavnikov Agencije RS za okolje, Zavoda za gozdove, Visoke šole zatehnologijo in sisteme, Gradbenega Inštituta ZRMK, Gospodarskega razstavišča Ljubljana in društva PlanetZemlja. Člani komisije so odločali na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnile sodelujoče občineVprašalniki so obsegali 4 področja: ● energetska varčnost, ● gozdovi, ● ravnanje z odpadki, ● ozaveščanjejavnosti. Mestna občina Ljubljana je prejela naziv Planetu zemlja prijazna občina 2012 v kategoriji nad10.000 prebivalcev, občina Vojnik v kategoriji do 10.000 prebivalcev, občina Vransko pa v kategoriji do 3.000prebivalcev.