Ljubljana, št. 9, 2012

Kultura23. Bienale oblikovanjain oblikovanje doživetij25Aina ŠmidFoto: arhiv BIO2323. razstava Bienale oblikovanja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.Fotografiji: arhiv RRA LURV okviru letošnjega 23. Bienala oblikovanja je 2. oktobra vMestni hiši potekal prvi simpozij o storitvenem oblikovanjuz naslovom Oblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v organizaciji Regionalne razvojne agencijeLjubljanske urbane regije.Bienale oblikovanja (po novem brez opredelitve industrijski), ki se je v svoji 23. izdaji predstavil na osrednjem prizorišču Muzeja za arhitekturo in oblikovanje naFužinskem gradu in še na številnih lokacijah po Ljubljani, je prinesel svež veter v razumevanje tega, kar naj bi predstavljalo oblikovanje danes. Že napovedi, ki soga spremljale: Oblikovanje, ki spreminja svet! in Oblikovanje na presečišču raziskovanja, znanosti, tehnologij, digitalizacije in globalizacijskih procesov, povedomarsikaj o premikih in korakih, ki jih ubira novi BIO. Po oseminštiridesetih letih si je ta nekoč v srednji Evropi zelo ugledna prireditev, zdaj pa že nekoliko zbledelablagovna znamka, spet povrnila nekaj svojega starega pionirskega leska. Eden najstarejših mednarodnih oblikovalskih dogodkov je v svoji zgodovini prvič povabilk sodelovanju kustosinji iz mednarodnega prostora Margo Konings in Margriet Vollenberg iz znanega nizozemskega studia Organisation in Design, ki sta med437 prijavljenimi deli iz 38 držav izbrali 100 objektov na razpisano temo Razmerja v oblikovanju. Svež in kritičen, družbeno vpet in ekološko naravnan je 23. BIOpresegel običajen pregledni značaj tovrstnih manifestacij in se s svojo močno poudarjeno socialno, ekološko, pa tudi eksperimentalno držo približal sodobnemurazumevanju in refleksiji okolja, v katerem nastaja.Kakšna bo prihodnost projektov in izdelkov, ki smojih videli na razstavi?Direktor BIO Matevž Čelik je povedal: »Čeprav se povezavamed oblikovalcem in produkcijo danes dogaja na drugačennačin, lahko rečemo, da se oblikovanje vrača k svojemuizvoru. Če pogledamo Kralja in pionirje slovenskegaoblikovanja, je bil zanje eksperiment zelo pomemben.Ključen. Prav oni so odpirali prve razvojne oddelke vpodjetjih, da bi pokazali, kaj bi se še dalo proizvajati. Mislim,da obstajajo med tem, kar se v oblikovanju dogaja danes,kar smo skušali prikazati na glavni razstavi, in tem, kar seje dogajalo v zgodovini, neke vzporednice. Danes lahkorazberemo, da se je oblikovanje tam nekje v osemdesetihzelo podredilo ekonomiji, postalo predvsem komercialnastoritev, zato je nujno morala priti neka kontrareakcija vobliki kritičnega oblikovanja.«Prvi simpozij o storitvenem oblikovanju z naslovomOblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v Mestni hišiOb centralni razstavi na Fužinskem gradu je v okviruletošnjega BIO 23 potekal tudi bogat programspremljevalnih dogodkov, ki so odpirali različne vsebinena temo novih razmerij v oblikovanju. Med drugim je vzačetku oktobra potekal v Mestni hiši v sodelovanju zRegionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije,Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Uradomza intelektualno lastnino prvi simpozij o storitvenemoblikovanju z naslovom Oblikovanje doživetij: procesistoritvenega oblikovanja, ki je želel širši javnosti predstavitito v Sloveniji manj znano, v tujini pa zelo razvito inuveljavljeno panogo. Ta razmetoma mlada, a hitro rastočadisciplina in z njo potreba po oblikovanju storitev v razvitihdeželah predstavlja že okoli 80 odstotkov domačega brutoproizvoda, s tem pa tudi vedno večje število ljudi, ki jihzaposluje.Kaj pravzaprav je storitveno oblikovanje? »Storitvenooblikovanje je nova, celovita, interdisciplinarnain povezujoča panoga, ki na prvo mesto postavljauporabnika. Pomaga ustvarjati nove storitve in izboljševatiobstoječe, da bi bile za uporabnike še koristnejše inuporabnejše. Storitveni sektor v Sloveniji predstavljaveč kot 65 odstotkov bruto družbenega proizvoda, vnajrazvitejši Ljubljanski urbani regiji pa je ta delež še zadeset odstotkov višji. Storitve so pomemben del našegagospodarstva, kakovostne storitve pa potrebujemo tudina področju zdravstva, javne uprave in različnih javnihinstitucij,«je povedala mag. Lilijana Madjar, direktoricaRegionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.Če se zavedamo, da predstavlja rastoča ekonomija storitevtudi v Sloveniji že največji delež med gospodarskimipanogami, je bilo gostovanje domačih in tujihstrokovnjakov s tega relativno mladega področja zelodobrodošla informacija in uvajanje v svet sodobnihkreativnih industrij. Na simpoziju so sodelovali mag.Tina Pezdirc Nograšek, vodinja evropskega projektaCCALPS, mag. Barbara Predan, predavateljica na Oddelkuza industrijsko oblikovanje, avtorica knjig in nekaterihoblikovalskih razstav pri MAO, ki je predstavila stanjestoritvenega oblikovanja v Sloveniji, Daniel Letts, direktorpodjetja uporabnosti storitev in storitvenega oblikovanjater svetovalec za inovacije iz Londona, ki je predstavilnekaj uspešnih primerov dobre prakse storitvenegaoblikovanja v Skandinaviji in Veliki Britaniji, Ana Osredkariz Gorenje design studia, ki vodi različne projekteindustrijskega oblikovanja in je letos organizirala prviGlobal Service Jam v Ljubljani ter delavnice na temo javnihstoritev, in mag. Tina Zajec z Urada RS za intelektualnolastnino, specializirana za svetovanje podjetjem napodročju upravljanja z znamkami, modeli in avtorskimipravicami.Storitveno oblikovanje in varovanje intelektualnelastninePo besedah direktorja MAO Matevža Čelika postajastoritveno oblikovanje (podobno kot informacijsko)v našem vsakdanjem življenju vedno bolj pomembno,čeprav se tega niti ne zavedamo. Iz razstave letošnjegabienala, ki je prav tako to temo prepoznalo kotupoštevanja vredno, je izpostavil dva zelo zgovornaprimera storitvenega oblikovanja. Zelo natančnoizdelan slovenski projekt Varni na internetu, kiseznanja uporabnike glede varne rabe interneta inhkrati ponuja podporo žrtvam goljufij na internetu, jenamenjen tako širši javnosti kot majhnim in srednjimpodjetjem, drug zanimiv primer razmišljanja ostoritvenem oblikovanju pa je nizozemski projektoznačevanja oziroma navigacije z bojami iz pletenihvrbovih vej, ki pomagajo izletnikom pri čolnarjenju vnacionalnem parku Beisbosch kot označevalci plovnihpoti.Storitveno oblikovanje odpira pomembna vprašanjain izzive tudi z vidika varovanja intelektualne lastnine.Ker predstavljajo storitve tudi konkurenčno prednost,ki privablja tako kupce kot investitorje, je storitvepotrebno tudi zaščititi in zato je po besedah mag.Tine Zajc z Urada za intelektualno lastnino dobro, dastoritveni oblikovalci poznajo svoje pravice in jih znajopravilno zaščititi. Med drugim smo izvedeli, da je poštevilu registracij intelektualne lastnine za leto 2011 kar74 odstotkov registriranih tudi za storitve.Ena od ugotovitev simpozija, da organizacije in podjetjapo svetu izgubijo veliko denarja in časa prav zaradislabo oblikovanih storitev in da je dobro storitvenooblikovanje priložnost tako za poslovni uspeh kot tudiza zadovoljstvo uporabnikov, daje zagotovo misliti, da jepotencial te panoge v prihodnosti izjemen.