Ljubljana, št. 9, 2012

Intervjupredsednik Republike Slovenije:»Ljubljana kot središče slovenskegaoptimizma, to je moja velika želja«nekaj več postoriti. Že pred časom smo uredili tudi zunanjofasado. Nekaj malega smo naredili, seveda pa bi se dalo ševeč. Zagotovo se da vnesti v bivanje neke vrste normalnost.Predlagal bi, da bi se v Ljubljani zgledovali po Berlinu, ki imaveliko starih meščanskih hiš, ki so jih zelo lepo obnovili zapotrebe sodobnega bivanja.Ljubljana je kot glavno mesto države Slovenije tudikulturno, znanstveno in gospodarsko središčedržave. Kako se vam je v času vašega mandatapredsednika Republike Slovenije ta središčna vlogaLjubljane izkazovala ob obiskih drugih slovenskihmest doma in v slovenskem zamejstvu? Je Ljubljanarazumljena tudi kot povezovalno domovinskosredišče, ki lahko zaceli neproduktivno ideološkorazklanost, in kako lahko mesto to svojo vlogoše okrepi, morda tudi posebej v sodelovanju spredsednikom republike?Slovenija je zelo policentrična in v tem smislu je kulturnegaživljenja povsod zelo veliko. Vsak malo večji kraj ima tudidvorano, kulturni dom, nekateri so to sploh zelo lepomoderno uredili. Vitanje ima celo nov moderni muzej, kiima tudi funkcijo modernega kulturnega središča. Mislim,da moramo v Sloveniji gojiti ta policentrizem in se upretirazmišljanju, da mora biti vse v Ljubljani. Ni potrebno, da jevse v Ljubljani. Seveda pa je dobro, če ima Ljubljana nekoraven meščanske kulture, ki jo je treba nenehno dvigovati.S tega stališča je izredno pomemben Cankarjev dom, zelokoristen je Festival Ljubljana, tu so se začele uveljavljati tudizelo moderne oblike v Kinu Šiška. To so stvari, ki so lahkosamo v Ljubljani. V dvomilijonski Sloveniji ne morete imetiveč kot enega odličnega festivala, ne morete imeti več kotenega Cankarjevega doma. Mislim, da je tudi Ljubljanski gradpotencial, ki je v veliki meri izkoriščen, bi pa lahko imel večprogramov, koncertnih, razstavnih in drugih. Tega nikoli nemore biti preveč.Če bi poskušal opisati z eno definicijo, bi rekel, Ljubljanapotrebuje rastoče ravni sodobne meščanske kulture,Ljubljana je za to ustvarjena in na ta način Ljubljana lahkopremaguje razne ideološke konflikte. Gre pravzaprav zato, da bi dvigovali nivo, za ustvarjanje višje ravni. Umetnostje tu izrazito direktno vključena. Če se to naredi, so drugereči odrinjene, niso več pomembne. Nazadnje sem bil naotvoritvi v Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer je nastal novumetniški produkt igre zvoka in luči. Ko to doživljate, vidite,da obstaja ustvarjalna energija, ki odrine ob stran ideološkeali kakšne druge provincialne sentimente, ki pri nas ovirajopolitiko, ovirajo kulturo itd. Skratka, na ta način lahkoLjubljana veliko prispeva.Kakšno je bilo vaše sodelovanje z Mestno občinoLjubljana, kaj najbolj cenite pri prebivalcihLjubljane, ki jih tuji obiskovalci praviloma vidijo kotgostoljubne, sproščene in pripravljene na vsakršnopomoč, kaj pa morda v mentaliteti in ravnanjumeščank in meščanov tudi pogrešate ali bi jim želelipoložiti na srce?Kot gostitelj raznih tujih obiskovalcev sem imel kar nekajsimpatičnih izkušenj. Ko je bila tukaj britanska kraljica, je bilazelo zadovoljna s svojim sprehodom po mestu, ki je vsemLjubljančanom, zlasti pa Ljubljančankam, ostal v prijetnemspominu. Ljudje so hoteli kraljico videti od blizu in sonaredili prisrčen ambient, ona, ki ima veliko izkušenj s temiambienti, pa je to razumela in je bila zelo vesela. Potem so sev to vključili tudi turisti na čisto naraven, sproščen način, tuni bilo nobene posebne organizacije. Drugi tak primer je bil,ko sem štiri predsednike peljal po centru mesta, tudi oni so sstrani meščanov doživeli zelo prisrčno dobrodošlico.Tukaj je bil tudi emir države Katar, ki je eden najbogatejšihljudi na svetu. Živel je v hotelu Union, ko je bil tu nauradnem obisku in je šel potem sam zjutraj pred začetkomuradnega programa na sprehod po centru Ljubljane, se tamusedel in gledal, kako se ljudje gibljejo. Pripovedoval mi je,da je imel prijetna srečanja z ljudmi in je potem rekel, dabi tukaj kupil kakšno nepremičnino. Vendar pa mi nismokaj prida trgovci. Seveda bi bilo lepo, če bi katarski emirtukaj kupil nepremičnino; a potreboval bi pravo palačov centru mesta, o tem bi se pogovarjal. V Londonu gradiogromno stolpnico, eno najvišjih na svetu. To so dimenzije,ob katerih pa je vprašanje, ali smo mi na kaj takegapripravljeni. To so pozitivne stvari, ki jih tuji državnikipripovedujejo o svojih srečanjih z Ljubljano. Vidim tudi to,da prihajajo v Ljubljano čedalje bolj raznovrstne turističneskupine. Veliko je recimo Japoncev, Korejcev, Kitajcev,pa tudi različnih evropskih skupin in seveda velikoindividualnih turistov.Si ob takih vtisih državnikov in turističnih skupinsploh še lahko želimo boljšega odziva?Mestni upravi in mestnim veljakom bi svetoval, da naredijoambiciozen integriran turistični program Ljubljane. Tobi bilo za Ljubljano zdaj že potrebno. Predstavljajte siLjubljano kot majhno Prago. Praga je doživela neverjetenturistični razvoj, ki je bil absolutno pretiran in je Prago naneki način tudi zadušil. Praga je zelo lepo staro mesto, kije bilo dolgo časa izolirano, potem pa je doživelo pravoeksplozijo turizma. Ne mislim, da bi se morali zgledovativ tem smislu, ampak moramo imeti više zastavljen nivoambicioznosti, vse turistične funkcije bolj povezane in boljambiciozne.Mislim, da potrebujemo veliko več kongresnega turizma,veliko več skupin zahtevnih obiskovalcev. Vedeti moramo,da danes turisti ne ostajajo dolgo, vsepovsod, kamorgredo, pridejo za dan do tri dni. Danes se potuje drugačekot nekoč. Kongresni turizem je zelo razvita praktičnadejavnost, ki zaposluje milijone ljudi. Mislim, da je Ljubljanatu pod nivojem svojih zmožnosti.Zdaj smo imeli tukaj Evropsko centralno banko, njenupravni svet in celo vrsto evropskih bankirjev. Z njimi sembil na večerji v hotelu Union in moram reči, da se pri nasda pripraviti take dogodke na absolutni svetovni ravni,enakovredno kot v Londonu, New Yorku ali v Parizu,vprašanje pa je, kakšna je stopnja naše ambicioznosti, kakonarediti dogodke, ki pritegnejo to zahtevno organiziranoskupnost. Turizma namreč ne jemljem samo kot dopust,to so vse vrste potovanj in vse vrste aktivnosti. Imamodovolj infrastrukture, samo morali bi jo čim bolj učinkovitopovezati in čim bolj ambiciozno tržiti. Ne vem, ali smo vtem pogledu naredili vse, da bi bila naša tržna strategijadovolj ambiciozna, da bi Ljubljano dovolj postavili v center.Razumem, da so nekatera vprašanja odvisna od usodeAdrie Airways in letališča in od vsega, kar je vezano napromet. Tu imamo šibko točko. Jasno je, da mi nismokrižišče, kjer se ljudje tako in tako ustavljajo, tako da toje obremenitev. Na drugi strani pa je Ljubljana s svojimurbanim razvojem in s tem, kar je že dosegla, že ustvarilapotencial, ki bi ga bilo treba izkoristiti za veliko boljambiciozno strategijo turističnega razvoja.Kot predsednik države uživate veliko zaupanje, sajje vašo kandidaturo za drugi predsedniški mandatv devetih dneh predčasno podprlo več kot 13.000državljank in državljanov. Je bilo med njimi tudi velikoLjubljančank in Ljubljančanov?Veliko. Ljubljana je bila eno najbolj odzivnih mest. Nemorem reči natanko, koliko jih je bilo. Že prve dni smo zbraliveč kot tisoč podpisov v Ljubljani, ljudje so to z veseljemnaredili. Ljubljana je tudi mesto, kjer je koncentriranegaveliko slovenskega razmišljanja, veliko ljudi je, ki zelo skrbnospremljajo politiko, zelo dobro poznajo politično stanje, zelodobro poznajo tudi ljudi, ki se pojavljamo na politični sceni.Skratka, razumljivo je, da ima Ljubljana zaradi svoje političnerazvitosti v Sloveniji posebno vlogo. To ji vsi priznavajo. Velikonajpomembnejših stvari se zgodi tukaj, ne samo zaradi tega,ker so tu vlada, parlament in predsednik republike, ampaktudi zato, ker je Ljubljana to, kar je.Ali smo Ljubljančani in Slovenci že tako zreli, daznamo primerno ceniti institucijo predsednikadržave?Mislim, da smo v Sloveniji v tem pogledu na razvojni poti. Naeni strani ljudje spoštujejo funkcijo predsednika; sam imamsamo prijetne, dobre izkušnje iz vseh kontaktov z ljudmi.Po drugi strani pa je tako, da ljudje včasih od predsednikadržave pričakujejo stvari, ki jih ne more narediti, saj ima zeloomejene pristojnosti. Včasih so bolj kritični, pričakujejo, dabo predsednik udaril po mizi; to mi večkrat rečejo. Vem, dato lahko zbudi nekaj pozornosti, kaj več pa iz tega ne nastane.»Gostil sem obiskovalko z Dunaja, ki mi je rekla,da je Ljubljana v svojem centru videti bolje kot Dunaj.«5Zdi se mi, da je v Ljubljani odnos do predsednika republikedober. Predvsem živimo v državi, ki ima visoko stopnjovarnosti, Slovenija spada med 10 najbolj varnih držav na svetuin mislim, da smo na osmem mestu. Popolnoma normalno je,da predsednik hodi po mestu in doživi zelo prijazen odnos.Včasih pa je to tudi zabavno. Tako me je zadnjič kitajski pisateljv Društvu pisateljev vprašal, kako je mogoče, da pridem kartakole, medtem ko bi pri njih za tak prihod pripravljali terentri dni. Seveda so države zelo različne in obstaja razlika medKitajsko z milijardo tristo prebivalci in Slovenijo z dvemamilijonoma in prijazno kulturo velike krajevne skupnosti.Bi želeli Ljubljani nameniti še svoje posebnosporočilo?Rekel bi nekaj meteorološko-političnega. Bolj ko se bo bližaloktober koncu, bolj se bo bližalo obdobje, ko je v Ljubljaniveliko oblačnih in meglenih dni vse tam do januarja. Želelbi si, da bi letos to obdobje ne prineslo nobenih depresivnihobčutkov oz. nobenega dodatnega pesimizma. Želel bi, dabi bila Ljubljana center optimizma v Sloveniji. Ljubljana jeglavno mesto, je centralno mesto in bi bilo prav, da iz njenegaživljenja izžareva tisti optimizem, ki ga potrebujemo tudi kotdržava. To bi bila moja velika želja in te želje ni narobe izrekati,ne samo glede na predsedniške volitve, ampak tudi gledena letni čas, ko je Ljubljana bolj temna in bolj oblačna, boljmeglena. Vsakdo ima na to nek svoj spomin. Ko sem se samleta 1970 preselil v Ljubljano, so bile prve septembrske meglein hladni dnevi neke vrste prijetna sprememba, kajti potem sosledila dolga obdobja toplih in sončnih dni, zatem pa je prišloobdobje, ki je bolj temno. Dajmo to obdobje spremeniti v čimbolj svetlo. Ljubljana kot središče slovenskega optimizma, to jemoja velika želja.