IzobraževanjeCenter za permanentno izobraževanje Cene ŠtuparIzobraževalni programi, ki jih financiraMestna občina <strong>Ljubljana</strong>, so zelo priljubljeniMirjana Ribič22Fotografije: Robert RibičMag. Bojan Hajdinjak, direktor Centra za permanentno izobraževanje Cene ŠtuparS katerimi ustanovami sodelujetepri izvajanju vseh programovizobraževanje?Mag. Bojan Hajdinjak: Ministrstvo zaizobraževanje, znanost, kulturo in športje plačnik programa osnovnošolskegaizobraževanja odraslih in nekaterihdrugih programov. Uspešno sodelujemoz Mestno občino <strong>Ljubljana</strong>, ki ima zelozanimive programe za Ljubljančane.Ti programi so najbolj obiskani. Polegtega sodelujemo tudi z Andragoškimcentrom Slovenije, Centrom za poklicnoizobraževanje, Ministrstvom za delo,družino in socialne zadeve, Ministrstvomza notranje zadeve in tudi s podjetji, kipošiljajo zaposlene na različne programeizobraževanja. Največkrat so to tuji jeziki.Zavod izvaja različne programe tudi vokviru razpisanih sredstev Evropskegasocialnega sklada, Evropskega skladaza begunce in Evropskega sklada zavključevanje državljanov tretjih držav.Katere programe imate na voljo všolskem letu <strong>2012</strong>/2013?Mag. Bojan Hajdinjak: Za leto<strong>2012</strong>/2013 imamo naslednje prenovljeneprograme: administrator, bolničarnegovalec, gastronom hotelir, trgovec,ekonomski tehnik, gastronomski tehnik,ekonomski tehnik, gastronomskoturističnitehnik, kozmetični tehnik,logistični tehnik, poklicni tečajTečajniki pri pouku slovenščine.Izobraževanje odraslih v Ljubljani se iz leta v leto povečuje tudi zaradi subvencij, ki jih zagotavljajo Mestna občina <strong>Ljubljana</strong> innekateri evropski skladi. Veliko je zanimanje za učenje tujih jezikov in drugih znanj, ki jih odrasli lahko pridobijo kot samoplačniki.Kako lahko svoj prosti čas obogatimo z različnimi znanji upokojenci, zaposleni, nezaposleni, socialni ogroženi, kje in kako se lahkotujci učijo slovenščine, kako naj se starši skupaj učijo s svojimi otroki, smo izvedeli v Centru za izobraževanje Cene Štupar, ki ževeč kot 50 let skrbi za izobraževanje odraslih. O tem smo se pogovarjali z direktorjem mag. Bojanom Hajdinjakom, Alido ZagorcŠuligoj, profesorico italijanščine in organizatorko izobraževanja odraslih ter vodinjo projektov Centra Cene Štupar, Metko Premerl,dolgoletno profesorico slovenščine, srbohrvaščine in makedonščine, ki je v Centru Cene Štupar zunanja sodelavka pri izpitnikomisiji iz slovenščine na osnovni ravni, in učenci Radenkom Neškovićem, Martino Čančar in Alen Fetićem, ki smo jih v Centru ujeli,ko so opravljali pisni in ustni izpit iz osnovnega programa slovenskega jezika in so zbrali pogum, da so prišli pred mikrofon. Deloprofesorjev in tudi organizatorjev pouka je zanimivo, pestro in tudi lepo. V njihovih pisarnah na stenah in omarah visijo prisrčnerisbe učencev iz vseh krajev sveta in ganljiva pisna sporočila. Po opravljenih izpitih se učenci družijo s profesorji ob prigrizku inpogovoru. Večina med učenci pravi, da so po tečajih novi ljudje: z več samozavesti in volje, da pridobljeno znanje poglabljajo.predšolske vzgoje. Občani se v tehprogramih izobražujejo za: prometnega,ekonomskega in turističnega tehnikain tudi za vzgojitelja in vzgojiteljicopredšolskih otrok. Te programeudeleženci plačujejo sami.Vaš center je že več kot 50 let znan poizobraževanju tujih jezikov. Katerihjezikov se je mogoče učiti pri vas?Mag. Bojan Hajdinjak: Učenje tujihjezikov poteka od prve do četrte stopnje.Poučujemo angleščino, francoščino,nemščino, italijanščino in druge tujejezike. Tečaji tujih jezikov so namenjenivsem tistim, ki bi želeli pridobiti osnovnoznanje, in seveda tistim, ki si želijo znanjenadgraditi. Tudi ti tečaji so za udeleženceplačljivi.Omenili ste sodelovanje Mestnoobčino <strong>Ljubljana</strong>. Katere programefinancira občina in kakšno jezanimanje zanje?Mag. Bojan Hajdinjak: V sodelovanjuz Mestno občino <strong>Ljubljana</strong> imamo zaLjubljančane celo paleto brezplačnihprogramov. Sodelovanje se je začelo predtremi leti. Brezplačni tečaji tujih jezikovso namenjeni upokojencem Ljubljanein socialno šibkim prebivalcem Mestneobčine <strong>Ljubljana</strong>. Tečaj obsega 50 ur. Taprogram je odlično obiskan in imamo žerezervacije tudi za naslednje leto.Kaj pa drugi programi, ki jih financiraMestna občina <strong>Ljubljana</strong>?Mag. Bojan Hajdinjak: Prek javnihrazpisov, ki jih objavlja občina Mestnaobčina <strong>Ljubljana</strong>, že tretje leto izvajamoprograme splošnega neformalnegaizobraževanja odraslih. Namenizobraževalnih programov je zviševanjesplošne izobraženosti in razvoj ključnihkompetenc odraslega prebivalstva vRepubliki Sloveniji za dejavno vključevanjev življenje in delo.Eden izmed zelo popularnih programov jeprogram UŽU MI (vseživljenjsko učenje),ki ga je razvil Andragoški center Slovenijein je namenjen odraslim prebivalcem,ki se želijo izobraževati naprej, si zvišatistopnjo izobrazbe in s tem kvalitetoživljenja. Namenjen je odraslim prebivalcemnašega glavnega mesta. Udeleženci tegaprograma pridobivajo učne tehnike innavade učenja za vsakdanje potrebein za potrebe delovnega okolja terpovečujejo motivacijo za učenje, se naučijoizpolnjevanja obrazcev ter sestavljanjadopisov, življenjepisa, vlog, pritožb itd. zapotrebe v vsakdanjem življenju, spoznavajoosnove računalni<strong>št</strong>va, interneta, elektronskepo<strong>št</strong>e ter izpolnjevanja obrazcev prekinterneta, sestave dopisov na računalniku, seseznanjajo s spletnim bančni<strong>št</strong>vom, razvijajokomunikacijske spretnosti, spoznavajopravice in dolžnosti odraslih v družbi, konastopajo v različnih socialnih vlogah in šekaj. Usposabljanje traja 120 pedagoških ur.Učenje programa UŽU MI poteka v oblikidelavnic, iger vlog, v skupinah, samostojnoin nekaterih drugih oblikah. Ti programi seponavadi začnejo maja.Naslednji program je UŽU BIPS, ki ga jerazvil Andragoški center Slovenije in jenamenjen staršem otrok prve triade, kiželijo spoznati različne učne tehnike inmetode za pomoč svojim otrokom priopismenjevanju. Pogoj za obisk tečaja jepotrdilo o šolanju otroka v nižjih razredihosnovne šole (prva triada). Starši obiskujejoprogram skupaj z otroki. Skupaj z otrokispoznavajo različne učne tehnike inmetode za pomoč svojim otrokom priopismenjevanju, učijo se tudi tehnike zaurjenje računskih spretnosti otrok in osnovuporabe računalnika. Prav tako starši inotroci spoznavajo izobraževalne, kulturnein druge ustanove, ki so lahko v koristotrokom. Program traja 75 pedagoških ur,50 ur organiziranega dela in 25 ur vodenegadomačega dela.Slišali smo, da je zelo obiskan programSlovenščina za starše, ki ga obiskujejotudi tisti občani Ljubljane, ki jim jeslovenščina drugi govorni jezik. Kajponuja ta program?Mag. Bojan Hajdinjak: ProgramSlovenščina za starše je neformalniprogram, ki je namenjen staršem otrokvrtcev oz. učencev osnovnih šol naobmočju Mestne občine <strong>Ljubljana</strong>, ki se vvsakdanjem življenju srečujejo s težavamipri izražanju v slovenskem jeziku. Staršiin otroci se učijo obvladati navadnesocialne položaje: pozdrav, prošnjo,zahvalo, opravičilo, voščilnice in takonaprej. Starši se tudi naučijo oblikovatibesedila za šolske potrebe: opravičila zaotroke, vabila, pritožbe, čestitke, prošnje,izpolnjevati različne obrazce, kot sovloga za uveljavljanje pravic iz javnihsredstev, vloga za uveljavljanje posebneolajšave za vzdrževane družinske članepri informativnem izračunu dohodnine,vloga za pridobitev osebnih dokumentovin podobno. Starši, ki jim slovenščina nimaterni jezik, se lahko naučijo spretnostiza aktivno sodelovanje na roditeljskihsestankih in govorilnih urah. Na tečajuje veliko praktičnih primerov, dialogamed udeleženci in učitelji in dela zinformacijskimi viri pisnih izdelkov. Obzaključku usposabljanja udeleženci pišejointerni preskus znanja in pridobijo potrdiloo udeležbi. Program traja 70 pedagoških ur.Katere programe pa imate za tujce,ki si želijo pridobiti slovenskodržavljanstvo?Mag. Bojan Hajdinjak: Naš center kotpooblaščena ustanova Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani – Centra za slovenščinokot drugi/tuji jezik, opravlja preverjanjeznanja slovenščine na osnovni ravni. Zazaposlene tujce v Sloveniji imamo pravtako program učenja slovenskega jezika naosnovni ravni in višjih ravneh. Udeleženci,ki so zaposleni, plačujejo izobraževanjeplačujejo sami.
Izobraževanje23Alida Zagorc Šuligoj Metka Premerl Radenko NeškovićAlen FetićNa izpit iz slovenščine se lahko prijavivsakdo, tudi če se prej ni izobraževalpo programu Slovenščina za tujce ali čeni opravil katerega koli pripravljalnegatečaja. Kandidati, ki so prosilci zaslovensko državljanstvo in so nepismeni,lahko opravljajo izpit iz govornegasporazumevanja v slovenščini naosnovni ravni, če ob prijavi predložijoustrezno dokazilo, ki ga izda Ministrstvoza notranje zadeve. Vse tečaje in izpitetujci plačujejo sami, če so v Slovenijizaposleni.Nekatere programe izvajamo tudiv sodelovanju z Ministrstvom zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport inMinistrstvom za delo, družino in socialnezadeve. Udeležba v teh programih je zaudeležence brezplačna, saj operacijofinancira Evropska unija iz Evropskegasocialnega sklada ter Ministrstvo zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport.Potencialni udeleženci, zlasti nezaposleniobčani pridobivajo informacije preknaše spletne strani in na Zavodu zazaposlovanje RS.Kateri projekti izobraževanja so senajbolj prijeli v zadnjih nekaj letih?Alida Zagorc Šuligoj: Tečaj slovenščineza državljane tretjih držav je bil lani zelomočan projekt, ki smo ga izpeljali napodlagi Javnega naročila Ministrstva zanotranje zadeve. V dveh letih smo imeliveč kot 1 300 udeležencev tega projekta,ki ga financira Sklad za vključevanjedržavljanov tretjih držav. Izvedli smotudi in še izvajamo javno naročilo učenjaslovenščine prosilcev za mednarodnozaščito in učno pomoč za njihove otroke.Izvajamo tudi program javnega naročilaučenja slovenščine za begunce, ki čakajona status mednarodne zaščite. Zelo dobroobiskan program je dvig ravni pismenosti(izvajamo usposabljanje za življenjskouspešnost različne vrste). To so programiAndragoškega centra Slovenije. V okviruneformalnega izobraževanja imamoprograme, ki smo jih pri nas ustvariliskupaj z zunanjimi sodelavci. Programi sonamenjeni različnim ciljnim skupinam,udeležencem s posebnimi potrebami,zaposlenim in nezaposlenim in drugimskupinam.Kateri občani Ljubljane se najboljzanimajo za učenje tujih jezikov, ki gafinancira Mestna občina <strong>Ljubljana</strong>?Alida Zagorc Šuligoj: Mestna občina<strong>Ljubljana</strong> ima zelo simpatičen projekt,ker vključuje vsestransko izobraževanjeodraslih: od tujih jezikov do poklicnegausposabljanja. Ti programi so zelopopularni in tudi zelo obiskani. Najboljmnožično se učenja tujih jezikovudeležujejo ljubljanski upokojenci.Upokojenci morajo dokazati, da prejemajosocialno pomoč, s potrdilom o mesečnipomoči ali pomoči v enkratnem znesku.Kaj pa če ne prejemajo socialnepomoči in so samo prijavljeni naZavodu za zaposlovanje?Alida Zagorc Šuligoj: Če ima občanstatus nezaposlene osebe in je prijavljenna Zavodu za zaposlovanje, ne prejema panobene socialne pomoči, se teh tečajev nemore se udeležiti.Zakaj ta omejitev?Alida Zagorc Šuligoj: Brezposelne osebeimajo možnost izobraževanja prek aktivnepolitike zaposlovanja in jih Zavod pošiljana tečaje jezikov ali kakšne druge tečajeza poklicno usposabljanje, ki so plačani izEvropskega socialnega sklada, in nekatereprograme izvajamo tudi mi. Socialno šibekje lahko marsikdo, vendar nismo pristojni,da bi ocenjevali družinske proračune,zato smo se ob pomoči Mestne občine<strong>Ljubljana</strong> odločili, da se iz občinskegaproračuna lahko pri nas izobražujejosocialno šibki ljubljanski upokojenci,ki nam prinesejo potrdilo, da dobivajosocialno pomoč.Ste tudi letos napolnili šolske klopi zupokojenci?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda in z njimise odlično razumemo. Najbolj se zanimajoza angleščino, nemščino in nazadnje tudiza italijanščino. Vse skupine so že polne.Kako se odvija program Beremoin pišemo skupaj, ki ga prav takofinancira Mestna občina <strong>Ljubljana</strong>?Alida Zagorc Šuligoj: Ta oblika ni bilatako znana, ker program izvajamo drugoleto. Letos smo naredili večjo promocijo inje odziv zelo velik. Svetovalke v osnovnihšolah presojajo, kateri otroci in njihovistarši potrebujejo tovrstni program.Petnajst osnovnih šol že čaka na vrsto zadrugo leto, ker so tako starši kot učiteljispoznali, da je program koristen. Programje namenjen predvsem staršem, ki seučijo, kako pomagati otroku pri učenju,sodelujejo pa tudi otroci.Letos smo bili tudi na roditeljskihsestankih in starši so navdušeni nad temprogramom.Na ta program prihajajo starši in otrocizelo različnih nacij in tudi različnegasocialnega statusa, če pa ne znajo dobroslovensko, program prilagajamo njihovimpotrebam, s poudarkom, da se dobronaučijo našega jezika. Pri tem jim zelopomagamo. Tuji državljani imajo lahkozačasno bivanje v Ljubljani, pomembnoje le, da otrok obiskuje osnovne šolo vLjubljani.Povejte nam izkušnje z učenci, ki jihučite v azilnem domu?Alida Zagorc Šuligoj: Naša učiteljicaima vsak dan pouk v azilnem domu, 4dni na teden, 48 ur na mesec. Programobsega osnovni in nadaljevalni tečaj;slednjega izvajamo dvakrat na letoin je zelo dobro obiskan. Že zdajdelamo podkategorije, ker ločenopoučujemo državljane iz Afganistana,Irana, ker večina med njimi ne govoriangleško, govorijo samo svoj jezik, kiga mi ne razumemo. Posebej imamoskupino beguncev z območja nekdanjeJugoslavije, s katerimi se dobrorazumemo. Na osnovnem tečaju imamo15 tečajnikov in vsako leto je velikozanimanje za nadaljevalni tečaj.Kako pa se sporazumevate z azilanti,ki govorijo samo svoj jezik?Alida Zagorc Šuligoj: Pri poučevanjusi pomagamo s simboli oz. z risbami,z mimiko, neverbalno komunikacijo,skratka, zabavno je, pa tudi naporno,ker velikokrat ponavljamo določenebesede, da se jih naučijo. Ko osvojijoneko osnovno besedišče, ki zajema stobesed, sledi naslednja stopnja. Zanje jenaš jezik težak. Program obsega 180 urizobraževanja, kar je za tujce, ki niso spodročja slovanskih jezikov, premalo. Zazilanti iz nekdanjih republik Jugoslavijeteh težav nimamo.Ali vas tujci iz tretjih državpresenetijo s kakšnim svojimprogramom?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda, vabijonas na predstave. Izkušnje našihprofesorjev z azilanti iz Kitajske, Tajskein tudi drugih držav so zelo lepe.Ste na katerega od svojih učencevposebej ponosni?Metka Premerl: Z velikim veseljemvam povem, da sem najbolj ponosna nasvojo učenko Marijo Šestak, slovenskoatletinjo, rojeno Martinović, ki jedoma iz Kragujevca, se pravi iz Srbije.Poročena je z atletom Matijem Šestakom.V Sloveniji je živela komaj tri mesecein je prišla k nam na osnovni tečajslovenščine. Bila je najboljša v skupiniučencev, ki so se učili slovenščine, kajtibila je vztrajna in zelo dosledna pripisanju nalog. Prav tako sva se velikoposvečali izgovorjavi slovenskih besed;popravljala sem ji vsak akcent in danesgovori slovensko, kot da bila rojenatukaj. Nanjo sem res zelo ponosna,obe sva se zelo potrudili in rezultat jeodličen. Pri jeziku je tako: Vsega se lahkonaučiš, tudi slovnice in pisanja, nihče tipa ne more pomagati, če nimaš posluhaza govorjeni jezik.So dekleta boljša pri učenju jezika inpri govoru?Metka Premerl: To je zelo različno. Prinekaterih imamo dobesedno krčne porode,ker težko izvlečemo iz njih kakšno besedo. Zneko deklico iz Avstralije sva vztrajno vadiliakcente, vendar se ni mogla naučiti pravilneizgovorjave. Desetkrat sem jo popravila,enajstič je spet izgovorila narobe.Kaj je bil razlog, da ste se vpisali v tečajslovenščine?Radenko Nešković, zaposlen vgradbeni<strong>št</strong>vu: V Sloveniji živim deset let,delam v gradbeni<strong>št</strong>vu in sem se šele letosodločil za učenje slovenščine v Centru CeneŠtupar. Program, ki sem ga opravil, obsega80 ur osnovnega pouka slovenščine. Tečajje zame odlična izkušnja, ker sem skozijezik spoznal tudi nekatere pomembneSlovence s področja književnosti. Vsemmojim rojakom, ki ne govorijo dobroslovenščine, priporočam tečaj, ker se jimbodo odprle nove dimenzije komunikacijes Slovenci, tako v zasebnih pogovorih kottudi pri iskanju zaposlitve. Osebno menim,da sem čakal predolgo, zdaj pa vidim, da nitako težko, kot sem si mislil. Posebej sem bilnavdušen nad prijaznimi profesorji. Tečajsem plačal sam.S kakšnim motivom ste se vpisali v tečajslovenščine?Martina Čančar, trgovka, doma izBosne: Pred enim tednom sem začela delativ Mercatorju, tukaj živim že tri leta. Zavedamsem, da je znanje jezika zelo pomembnoza komuniciranje in tudi vključevanje vvsakdanje življenje. Otrok hodi v vrtec inže govori slovensko, zato sem se tudi zaradinjega odločila za tečaj. Tečaja slovenščinenisem plačala, vendar sem se udeležila večkot 80 odstotkov predavanj. Prihodnji mesecbom izvedela, ali sem naredila pisni izpit,danes imamo še ustni izpit.Stroške izpita mi je pokril Sklad zavključevanje državljanov tretjih držav.Kdo vam je priporočil tečaj slovenščinev Centru Cene Štupar?Alen Fetić, vzdrževalec strojev v podjetjuYulon: Za nadaljevanje šolanja v programutrgovec sem se med drugim odločil napodlagi dobrih izkušenj mojega prijatelja, kije tukaj naredil srednjo šolo. Iz prejšnje šole,ki je žal nisem dokončal, poznam profesorjain direktorja Bojana Hajdinjaka, ki je učilmoje prijatelje in so bili z njim zadovoljni.V enem letu sem naredil 14 izpitov in zdajpripravljam zaključni izpit. Moja starša staiz Bosne, jaz pa sem se rodil v Ljubljani.V podjetju Yulon delam kot vzdrževalecstrojev, v prihodnje pa bom iskal službo vtrgovskem poklicu. Profesorji so prijazni inrazumevajoči do tistih, ki se šolamo ob delu.Šolanje sem si plačal sam.