Ljubljana, št. 9, 2012

V središču8Natečaj za novo Ribjo brvčez LjubljanicoProf. Janez KoželjFotografiji: Nik RovanMaketa prvonagrajene Ribje brvi arhitektov prof. Petra Gabrijelčiča, Gregorja Cipota in Boštjana Gabrijelčiča, ki je bila skupaj z drugimi nagrajenimi rešitvami razstavljena v Levem atriju Mestne hiše.Namen natečaja, ki ga je letos razpisala Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, je bil pridobitinajustreznejšo arhitekturno rešitev in njenega projektanta. Prvi si je brv na tem mestu zamislil Maks Fabiani, arhitekt in urbanist, v svojemznamenitem načrtu za regulacijo popotresne Ljubljane že leta 1895. Leta 1913 je arhitekt Alfred Keller v okviru ureditev korita Ljubljanicepredvidel na tem mestu stopnice do vode. Njuni zamisli je nato povzel Jože Plečnik, ki je leta 1934 po preureditvi Kongresnega trga in Zvezdev iztek poti proti Stari Ljubljani med dvema razglednima pomoloma oblikoval monumentalno stopnišče, ki se nadaljuje skozi dva portala kpristanu Makalonca, kjer se zaključi z arkadno lopo. Sledilo je več načrtov brvi, zadnji načrt ločne brvi je v mojstrovem seminarju leta 1956zrisala Alenka Kham Pičman. Šele leta 1991 sta zamisel o brvi obudila takrat še študenta arhitekture Ira Zorko in Valentin Gorenčič, ko so začasnopostavili brv, narejeno iz nosilcev iz lepljenega lesa, ki so prej nosili oder za prenovo Tromostovja. Od takrat se je brv izkazala za nepogrešljivopovezavo vsakodnevnih in turističnih poti med Zvezdo in Staro Ljubljano kot tudi za priljubljeno razgledno točko in bližnjico med Magistratomin Parlamentom. Dotrajano leseno konstrukcijo brvi smo lansko zimo obnovili, da bi lahko dočakala svoje novo rojstvo in do takrat varno služilasvojemu namenuNa natečaj je prispelo 51 elaboratovKomisija je ugotovila, da je v razpisanem rokupravočasno prispelo 51 natečajnih elaboratov.Sodelujoči avtorji, arhitekti in konstruktorji, sopredlagali celo vrsto rešitev nove brvi, najrazličnejšihoblik in konstrukcij, kar izpričuje njihovoustvarjalnost kot tudi njihovo hotenje, da prispevajo klepoti Ljubljane, njene reke in njenemu simbolnemupomenu.Ocenjevalna komisija je prispele rešitve primerjala inpresojala po obliki tlorisa in fasade brvi, po prečnemin vzdolžnem profilu konstrukcije in še posebej gledena stik nove brvi z obema bregovoma, kar vse sodi kinženirski premišljenosti predlaganih zasnov. Najboljodločilni merili za izbor najboljših rešitev pa sta bilaskladnost nove brvi v odnosu do Plečnikovih mostovin ureditev Gerberjevega stopnišča z Makaloncona eni strani in izraz nove brvi v odnosu do duhasodobnosti na drugi. Najbolj pogosta vprašanja, ki sijih je žirija postavljala, so bila, ali naj bo podoba novebrvi monumentalna ali lahkotna, naj bo izrazita alinevtralna, naj bo čim bolj opazna ali zadržana, najbo tehnološko zahtevna ali enostavna. Ocenjevalnekomisije niso prepričali argumenti, da ne bi smelivarovati bogato oblikovane okolice baročne inPlečnikove Ljubljane z nevtralno minimalnoarhitekturo, češ da bi z njo osiromašili stremljenjaskupnosti in njene ideale, kot so zapisali v enem ododkupljenih elaboratov. Prav tako ni podprla zamisli,da je med Tromostovjem in Čevljarskim mostomprimerno razširiti brv v prostorno razgledišče oz. novitrg nad vodo.Prvonagrajeno delo avtorjev prof. PetraGabrijelčiča, Gregorja Cipota in BoštjanaGabrijelčičaAvtorji utemeljujejo svojo zamisel na prepričanju,da so Kellerjevo rečno korito in Plečnikove ureditveGerberjevega stopnišča, presledka v obrežni ograjiin arkadni loki pristana Makalonce opredelili vsenastavke za oblikovanje in postavitev brvi na temmestu. Najbolj spoštljiv in najmanj moteč odgovornanje naj tako daje čim bolj nevtralna in transparentnabrv. Njihovo stališče podpira tudi lega brvi medprostornima in bogato oblikovanima Tromostovjemin Čevljarskim mostom. Nova brv povzema obrisobstoječe, niti njena konstrukcija niti njena fasadanista vpadljivi, oblika nove brvi noče vzbujati nobenihasociacij in nobenih simbolnih pomenov. Namestonase opozarja na vseprisotnost Plečnikovearhitekture in jo na ta način naglasi. Tiho vpeta vobrežno ograjo brv mirno premošča reko in leži kotpreproga, položena v iztek stopnišča. Tudi predlaganabarva konstrukcije se zlije s površino aluminijastihpodnic. Brv je zasnovana tako, da zagotovi varenin neoviran prehod čez reko, talna konstrukcija vveč slojih ne zmrzuje, talne plošče iz aluminija se neobrabijo in ne drsijo, na ograji iz varnostnega stekla ješirok ročaj v obliki širokega naslonila iz plemenitegalesa, v katerega je vgrajena LED svetilka, ki osvetljujepohodno površino brvi. Zareza za odtekanje vodemed nosilcem steklene ograje in robom talnih ploščprispeva k elegantnemu videzu natančno in trajnoizvedene inženirske arhitekture.Jeklena konstrukcija brvi je zasnovana tako, da bibila čim manj opazna in brezizrazna. Sestavljajo jo trivzdolžna in 13 prečnih reber, ki so z jekleno pločevinopovezana v zaprt škatlast nosilec. Prečni prerez imaobliko plitvega trapeza, ki se iz statične višine 50 cmna sredini stanjša proti robovoma na polovico, da bi bilvtis konstrukcije čim bolj lahkoten.Najbolj premišljena je predlagana rešitev stika brvi zMakalonco, kjer se na 15 cm stanjšano čelo jeklenekonstrukcije opira na ležišči, umaknjeni izza fasadeobokov. Tako so avtorji dosegli, da se brv dotaknesrednjega oboka nad njegovim sklepnikom. Diskretenstik brvi z Makalonco omogoča vpenjanje jeklenekonstrukcije na masiven mostni opornik na drugembregu, ki ga avtorji povečajo oziroma podaljšajo spredelavo obstoječega betonskega opornika. Tudiinženirske rešitve opiranja in temeljenja brvi so vfunkciji varovanja Plečnikove arhitekture.Predlagana zasnova brvi je v skladu z načelom »z manjveč« prepričljivo utemeljena in dosledno izpeljanaod celote brvi do najmanjšega konstrukcijskegain arhitekturnega detajla. Brv ima vse lastnosti invse potrebne elemente, ki zagotavljajo stabilnostkonstrukcije in varnost prehoda. Zasnova brvi jepoenostavljena in očiščena vsega nepotrebnega dotiste stopnje, ko se ji ne da ničesar več odvzeti. Njenaoblika je očitna in sovpada s podano tehnično rešitvijopremostitve. V bogato oblikovanem prostoru delujezadržano in skladno, četudi ustvarja nasprotje s svojoenostavno in skromno arhitekturo. Predlagana zasnovav celoti ustreza vsem merilom v razpisu natečaja, zato jije žirija brez pomislekov soglasnoprisodila prvo nagrado.