Intervju4Dr. Danilo Türk,državniške dogodke v Sloveniji; tu smo imeli kosilo zapredsednike <strong>št</strong>irih sosednjih držav in kosilo za britanskokraljico, kar se je izkazalo za zelo funkcionalno. Seveda bibilo lepo, če bi bila tam tudi garaža, da se Grad razbremeniavtomobilov in bi imeli urejeno tako, da se ta del čim boljcivilizira, razvije in uporabi za vse tovrstne prireditve.Foto: Staša Cafuta TrčekPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo TürkKnjiga vtisov, mestna spominska knjiga in mestna zlata knjiga v Mestni hiši so polne navdušujočih zapisovo Ljubljani, prav take so tudi izjave tujih turistov, ki jih mesečno objavljamo na tem mestu. Zanimalo nasje, kako slovensko glavno mesto in njegov intenziven razvoj vidi predsednik Republike Slovenije in od leta1970 (z eno prekinitvijo) tudi Ljubljančan dr. Danilo Türk, ki je v iztekajočem se mandatu gostil pomembnesvetovne državnike, med njimi tudi v javnosti najbolj odmeven obisk britanske kraljice.Čas vašega prvega predsedniškega mandata sovpadaz veliko preobrazbo slovenske prestolnice. Kakose vam to spreminjanje Ljubljane kaže v vlogipredsednika Republike Slovenije? Kako so gamorda komentirali tudi vaši državniški gostje oz.sogovorniki?<strong>Ljubljana</strong> je dejansko doživela veliko preobrazbo in postajaveliko srednjeevropsko mesto z zelo živahnim centrom inv vseh pogledih zelo razvitimi dejavnostmi. To dogajanje jeusmerjala celotna urbanistična politika. Najvažnejše se mizdi to, da je tak razvoj izjemno pomemben za državljane,ker to daje resnično vtis dinamičnega glavnega mesta, kar<strong>Ljubljana</strong> je in kar predstavlja s svojim videzom, svojimiurbanimi pridobitvami in funkcijami. Ko sem bil preteklosoboto na dogajanju ob akciji za zaščito in reševanje, je tosovpadlo z zelo živahnim utripom v Ljubljani. Tudi vsi našigostje opažajo to živahnost. Tukaj sem gostil obiskovalko zDunaja, ki mi je rekla – z malo pretiravanja, pa ne preveč –,da je <strong>Ljubljana</strong> v svojem centru videti bolje kot Dunaj. Tuje zelo veliko življenja in to naredi poseben vtis. Imel semna obisku tudi <strong>št</strong>iri predsednike vseh sosednjih državob 20-letnici države. Oni so doživeli Ljubljanski grad incenter mesta kot zgodovinsko podobo Ljubljane in urejeniKongresni trg kot sceno večerne prireditve, ki je zeloimpresionirala. Organizatorji so izjemno dobro uporabilistavbo Filharmonije in zlasti stavbo Univerze. Tisti pogledje bil impresiven in to so mi povedali tudi predsedniki.Takih kombinacij starega centra mesta, ki lepo živi, inzgodovinskega trga kot scene za prireditve po svetu ni pravveliko.Katere druge nove pridobitve v javnem prostoruLjubljane sami najbolj cenite?Zame je to celotna ureditev Brega – od Čevljarskega mostudo Špice, ves ta del. Tukaj grem večkrat na sprehod. Tudisama Špica je lepo urejena na zelo zanimiv in nov način. Zdise mi, da je tam potencial, da se življenje organizira na novenačine, še zelo velik. Vsaka stvar pa seveda zahteva nekajčasa. To je krasen prostor, ki obeta zanimive nove vsebine,ideje, kaj vse bi se lahko tam dogajalo, kakšne prireditveso tam možne, kaj je mogoče narediti za otroke, kaj zaumetnike ... Sam o tem nimam dobre predstave, a potencialse mi zdi izjemno velik. Tudi most do Botaničnega vrta jezelo lepo rešil povezavo, tako da je tisti del za nekoga, kiLjubljano pozna od prej, zanimiv, ker izkazuje še dodatenpotencial, ki se bo lahko še razvil.Se pravi, da tudi vas veseli velika evropska nagrada zaprostor, ki jo je <strong>Ljubljana</strong> prejela za ureditev nabrežijin mostove na Ljubljanici v Barceloni?Prav gotovo. O teh priznanjih sicer ne vem veliko, a se mizdi, da je bila dana pravična nagrada; kaj pa to predstavljav evropskih primerjavah, morate vprašati koga, ki teprimerjave dobro pozna. Sam sem v mlajših letih kotmednarodni pravnik veliko časa hodil v Haag in Amsterdam.Tam imate neko drugo urbano okolje, ki je zelo povezanoz vodo, s kanali. V Ljubljani tega nismo dobro izkoriščali,zdaj pa se mi zdi, da vsi bregovi Ljubljanice lepo živijo, vsiti mostovi so dali neko novo vrednost tudi nabrežjem – odMesarskega mostu do Fabianijevega pri Cukrarni. To se mizdi dodatna kvaliteta, ki je nastala iz teh pridobitev. Na prvipogled se zdi, da je most namenjen temu, da hodimo čezreko, da je komunikacija, ampak most je še nekaj več, mostdaje življenje celotnemu območju in tu <strong>Ljubljana</strong> doživljazelo zanimiv razvoj.Kaj po vašem mnenju <strong>Ljubljana</strong> ta čas najboljpogreša, gledano z državniške perspektive, čeod<strong>št</strong>ejemo predsedniško rezidenco, za katero jeobčinski prostorski načrt zagotovil lokacijo?To bo nekoč že prišlo, tukaj ne gre za akutno pomanjkanje.Sam bi v Ljubljani želel imeti čim več prostorov za velikeumetniške in protokolarne dogodke. To se da rešitina načine, ki jih poznamo, bodisi v kakšni galeriji, naGospodarskem razstavišču, na Gradu. Zdi se mi, da jeGrad postal zelo zanimiva točka za večje razstave, pa tudi<strong>Ljubljana</strong> sofinancira vrsto nevladnih organizacij,zavodov in dru<strong>št</strong>ev s področja kulture, socialnegavarstva, zdravja, pomoči mladim, športa ipd. Skaterimi od njih ste sami navezali stike, katerenjihove programe ste podprli ali z njimi vzpostavilisodelovanje in na kakšne načine?Teh organizacij je zelo veliko in so zelo raznovrstne. Imamoveliko stikov, posebej z organizacijami na področju socialneskrbi, z organizacijami, ki so posebej namenjene invalidomin ljudem s posebnimi potrebami. <strong>Ljubljana</strong> resnično postajainvalidom prijazno mesto, ne mislim samo v smislu statusa,ampak v smislu dejanske skrbi zanje, tu se mi zdi, da je velikonarejenega. Potem je tu dru<strong>št</strong>vo Simbioza, ki mi je zelo prisrcu, ker z usposabljanjem starejših za uporabo računalnikaizkazuje zelo simpatičen način medgeneracijskegapovezovanja. Tu so potem še druge slovenske organizacije,ki imajo v Ljubljani svoje osrednje pisarne. Velikosodelujem z Rdečim križem, s Karitasom, s humanitarnimiorganizacijami, ki imajo razvite <strong>št</strong>evilne dejavnosti. V bistvuje tega sodelovanja zelo veliko.Kako pa predsednik države lahko te ustanovekonkretno podpre?Če vzamem za primer dru<strong>št</strong>va za boj proti raku, sem z njimv zelo tesnem odnosu. Star sem 60 let, za seboj imam trikolonoskopije. Gre za neke vrste kulturo skrbi za lastnozdravje, ki jo mora človek po 50. letu – pred tem tovrstnipreventivni pregledi še niso potrebni – izpolnjevati tudina ta način. Sam sem s programom Svit ves čas v tesnemsodelovanju. Tu ne gre samo za to, da podpiram njihovasporočila, prizadevanja, organizacijske prijeme, ampaktudi sam sodelujem v tem programu. Moja žena sodeluje vceli vrsti prostovoljskih organizacij, se vključuje v njihoveakcije in na ta način delava s temi organizacijami skupaj.Prejšnjo soboto sva šla po akciji civilne zaščite v restavracijoDruga violina, ki jo vodijo ljudje s posebnimi potrebami, sajželiva tudi na ta način pokazati, da podpirava to usmeritevvključevanja vseh ljudi v družbo. Sodelovanje se torej lahkoizrazi na najrazličnejše načine.Kakšen je vaš splošni vtis o življenju v Ljubljani?<strong>Ljubljana</strong> je prijazno mesto, kjer utrip ni pretirano neudoben.Dalj časa sem živel v New Yorku in ko sem se vrnil, sem imelobčutek, da živim v mirnem sanatorijskem kraju. Izjemaje občasna prometna gneča v centru, tudi na Pražakovi.<strong>Ljubljana</strong> je prijazno mesto, kjer ljudje sicer hitijo, ampak nepretirano, in prostor, kjer se da zelo lepo živeti, če kraj dobropoznate. To sicer velja za vsako mesto. Vendar se tu živi zeloprijetno, udobno, blizu zelo lepe narave, v New Yorku semorate peljati uro in pol, da pridete do prvega kraja, ki jepodoben slovenski naravni pokrajini, tako da je <strong>Ljubljana</strong> vbistvu prijeten kraj za bivanje.Kaj pa življenje v hiši, kjer stanujete in o kateri smopred časom prebirali, da ste vanjo pomagali vnestiprijaznejši način bivanja?V hiši nas ne živi veliko, osem družin, nekateri so tukajže od davno. Ko sva se z ženo vrnila, smo nekolikouredili stopnišče. V Ljubljani so namreč stopnišča v starihmeščanskih hišah še vedno zanemarjena, tu bi bilo treba
Intervjupredsednik Republike Slovenije:»<strong>Ljubljana</strong> kot središče slovenskegaoptimizma, to je moja velika želja«nekaj več postoriti. Že pred časom smo uredili tudi zunanjofasado. Nekaj malega smo naredili, seveda pa bi se dalo ševeč. Zagotovo se da vnesti v bivanje neke vrste normalnost.Predlagal bi, da bi se v Ljubljani zgledovali po Berlinu, ki imaveliko starih meščanskih hiš, ki so jih zelo lepo obnovili zapotrebe sodobnega bivanja.<strong>Ljubljana</strong> je kot glavno mesto države Slovenije tudikulturno, znanstveno in gospodarsko središčedržave. Kako se vam je v času vašega mandatapredsednika Republike Slovenije ta središčna vlogaLjubljane izkazovala ob obiskih drugih slovenskihmest doma in v slovenskem zamejstvu? Je <strong>Ljubljana</strong>razumljena tudi kot povezovalno domovinskosredišče, ki lahko zaceli neproduktivno ideološkorazklanost, in kako lahko mesto to svojo vlogoše okrepi, morda tudi posebej v sodelovanju spredsednikom republike?Slovenija je zelo policentrična in v tem smislu je kulturnegaživljenja povsod zelo veliko. Vsak malo večji kraj ima tudidvorano, kulturni dom, nekateri so to sploh zelo lepomoderno uredili. Vitanje ima celo nov moderni muzej, kiima tudi funkcijo modernega kulturnega središča. Mislim,da moramo v Sloveniji gojiti ta policentrizem in se upretirazmišljanju, da mora biti vse v Ljubljani. Ni potrebno, da jevse v Ljubljani. Seveda pa je dobro, če ima <strong>Ljubljana</strong> nekoraven meščanske kulture, ki jo je treba nenehno dvigovati.S tega stališča je izredno pomemben Cankarjev dom, zelokoristen je Festival <strong>Ljubljana</strong>, tu so se začele uveljavljati tudizelo moderne oblike v Kinu Šiška. To so stvari, ki so lahkosamo v Ljubljani. V dvomilijonski Sloveniji ne morete imetiveč kot enega odličnega festivala, ne morete imeti več kotenega Cankarjevega doma. Mislim, da je tudi Ljubljanski gradpotencial, ki je v veliki meri izkoriščen, bi pa lahko imel večprogramov, koncertnih, razstavnih in drugih. Tega nikoli nemore biti preveč.Če bi poskušal opisati z eno definicijo, bi rekel, <strong>Ljubljana</strong>potrebuje rastoče ravni sodobne meščanske kulture,<strong>Ljubljana</strong> je za to ustvarjena in na ta način <strong>Ljubljana</strong> lahkopremaguje razne ideološke konflikte. Gre pravzaprav zato, da bi dvigovali nivo, za ustvarjanje višje ravni. Umetnostje tu izrazito direktno vključena. Če se to naredi, so drugereči odrinjene, niso več pomembne. Nazadnje sem bil naotvoritvi v Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer je nastal novumetniški produkt igre zvoka in luči. Ko to doživljate, vidite,da obstaja ustvarjalna energija, ki odrine ob stran ideološkeali kakšne druge provincialne sentimente, ki pri nas ovirajopolitiko, ovirajo kulturo itd. Skratka, na ta način lahko<strong>Ljubljana</strong> veliko prispeva.Kakšno je bilo vaše sodelovanje z Mestno občino<strong>Ljubljana</strong>, kaj najbolj cenite pri prebivalcihLjubljane, ki jih tuji obiskovalci praviloma vidijo kotgostoljubne, sproščene in pripravljene na vsakršnopomoč, kaj pa morda v mentaliteti in ravnanjumeščank in meščanov tudi pogrešate ali bi jim želelipoložiti na srce?Kot gostitelj raznih tujih obiskovalcev sem imel kar nekajsimpatičnih izkušenj. Ko je bila tukaj britanska kraljica, je bilazelo zadovoljna s svojim sprehodom po mestu, ki je vsemLjubljančanom, zlasti pa Ljubljančankam, ostal v prijetnemspominu. Ljudje so hoteli kraljico videti od blizu in sonaredili prisrčen ambient, ona, ki ima veliko izkušenj s temiambienti, pa je to razumela in je bila zelo vesela. Potem so sev to vključili tudi turisti na čisto naraven, sproščen način, tuni bilo nobene posebne organizacije. Drugi tak primer je bil,ko sem <strong>št</strong>iri predsednike peljal po centru mesta, tudi oni so sstrani meščanov doživeli zelo prisrčno dobrodošlico.Tukaj je bil tudi emir države Katar, ki je eden najbogatejšihljudi na svetu. Živel je v hotelu Union, ko je bil tu nauradnem obisku in je šel potem sam zjutraj pred začetkomuradnega programa na sprehod po centru Ljubljane, se tamusedel in gledal, kako se ljudje gibljejo. Pripovedoval mi je,da je imel prijetna srečanja z ljudmi in je potem rekel, dabi tukaj kupil kakšno nepremičnino. Vendar pa mi nismokaj prida trgovci. Seveda bi bilo lepo, če bi katarski emirtukaj kupil nepremičnino; a potreboval bi pravo palačov centru mesta, o tem bi se pogovarjal. V Londonu gradiogromno stolpnico, eno najvišjih na svetu. To so dimenzije,ob katerih pa je vprašanje, ali smo mi na kaj takegapripravljeni. To so pozitivne stvari, ki jih tuji državnikipripovedujejo o svojih srečanjih z Ljubljano. Vidim tudi to,da prihajajo v Ljubljano čedalje bolj raznovrstne turističneskupine. Veliko je recimo Japoncev, Korejcev, Kitajcev,pa tudi različnih evropskih skupin in seveda velikoindividualnih turistov.Si ob takih vtisih državnikov in turističnih skupinsploh še lahko želimo boljšega odziva?Mestni upravi in mestnim veljakom bi svetoval, da naredijoambiciozen integriran turistični program Ljubljane. Tobi bilo za Ljubljano zdaj že potrebno. Predstavljajte siLjubljano kot majhno Prago. Praga je doživela neverjetenturistični razvoj, ki je bil absolutno pretiran in je Prago naneki način tudi zadušil. Praga je zelo lepo staro mesto, kije bilo dolgo časa izolirano, potem pa je doživelo pravoeksplozijo turizma. Ne mislim, da bi se morali zgledovativ tem smislu, ampak moramo imeti više zastavljen nivoambicioznosti, vse turistične funkcije bolj povezane in boljambiciozne.Mislim, da potrebujemo veliko več kongresnega turizma,veliko več skupin zahtevnih obiskovalcev. Vedeti moramo,da danes turisti ne ostajajo dolgo, vsepovsod, kamorgredo, pridejo za dan do tri dni. Danes se potuje drugačekot nekoč. Kongresni turizem je zelo razvita praktičnadejavnost, ki zaposluje milijone ljudi. Mislim, da je <strong>Ljubljana</strong>tu pod nivojem svojih zmožnosti.Zdaj smo imeli tukaj Evropsko centralno banko, njenupravni svet in celo vrsto evropskih bankirjev. Z njimi sembil na večerji v hotelu Union in moram reči, da se pri nasda pripraviti take dogodke na absolutni svetovni ravni,enakovredno kot v Londonu, New Yorku ali v Parizu,vprašanje pa je, kakšna je stopnja naše ambicioznosti, kakonarediti dogodke, ki pritegnejo to zahtevno organiziranoskupnost. Turizma namreč ne jemljem samo kot dopust,to so vse vrste potovanj in vse vrste aktivnosti. Imamodovolj infrastrukture, samo morali bi jo čim bolj učinkovitopovezati in čim bolj ambiciozno tržiti. Ne vem, ali smo vtem pogledu naredili vse, da bi bila naša tržna strategijadovolj ambiciozna, da bi Ljubljano dovolj postavili v center.Razumem, da so nekatera vprašanja odvisna od usodeAdrie Airways in letališča in od vsega, kar je vezano napromet. Tu imamo šibko točko. Jasno je, da mi nismokrižišče, kjer se ljudje tako in tako ustavljajo, tako da toje obremenitev. Na drugi strani pa je <strong>Ljubljana</strong> s svojimurbanim razvojem in s tem, kar je že dosegla, že ustvarilapotencial, ki bi ga bilo treba izkoristiti za veliko boljambiciozno strategijo turističnega razvoja.Kot predsednik države uživate veliko zaupanje, sajje vašo kandidaturo za drugi predsedniški mandatv devetih dneh predčasno podprlo več kot 13.000državljank in državljanov. Je bilo med njimi tudi velikoLjubljančank in Ljubljančanov?Veliko. <strong>Ljubljana</strong> je bila eno najbolj odzivnih mest. Nemorem reči natanko, koliko jih je bilo. Že prve dni smo zbraliveč kot tisoč podpisov v Ljubljani, ljudje so to z veseljemnaredili. <strong>Ljubljana</strong> je tudi mesto, kjer je koncentriranegaveliko slovenskega razmišljanja, veliko ljudi je, ki zelo skrbnospremljajo politiko, zelo dobro poznajo politično stanje, zelodobro poznajo tudi ljudi, ki se pojavljamo na politični sceni.Skratka, razumljivo je, da ima <strong>Ljubljana</strong> zaradi svoje političnerazvitosti v Sloveniji posebno vlogo. To ji vsi priznavajo. Velikonajpomembnejših stvari se zgodi tukaj, ne samo zaradi tega,ker so tu vlada, parlament in predsednik republike, ampaktudi zato, ker je <strong>Ljubljana</strong> to, kar je.Ali smo Ljubljančani in Slovenci že tako zreli, daznamo primerno ceniti institucijo predsednikadržave?Mislim, da smo v Sloveniji v tem pogledu na razvojni poti. Naeni strani ljudje spo<strong>št</strong>ujejo funkcijo predsednika; sam imamsamo prijetne, dobre izkušnje iz vseh kontaktov z ljudmi.Po drugi strani pa je tako, da ljudje včasih od predsednikadržave pričakujejo stvari, ki jih ne more narediti, saj ima zeloomejene pristojnosti. Včasih so bolj kritični, pričakujejo, dabo predsednik udaril po mizi; to mi večkrat rečejo. Vem, dato lahko zbudi nekaj pozornosti, kaj več pa iz tega ne nastane.»Gostil sem obiskovalko z Dunaja, ki mi je rekla,da je <strong>Ljubljana</strong> v svojem centru videti bolje kot Dunaj.«5Zdi se mi, da je v Ljubljani odnos do predsednika republikedober. Predvsem živimo v državi, ki ima visoko stopnjovarnosti, Slovenija spada med 10 najbolj varnih držav na svetuin mislim, da smo na osmem mestu. Popolnoma normalno je,da predsednik hodi po mestu in doživi zelo prijazen odnos.Včasih pa je to tudi zabavno. Tako me je zadnjič kitajski pisateljv Dru<strong>št</strong>vu pisateljev vprašal, kako je mogoče, da pridem kartakole, medtem ko bi pri njih za tak prihod pripravljali terentri dni. Seveda so države zelo različne in obstaja razlika medKitajsko z milijardo tristo prebivalci in Slovenijo z dvemamilijonoma in prijazno kulturo velike krajevne skupnosti.Bi želeli Ljubljani nameniti še svoje posebnosporočilo?Rekel bi nekaj meteorološko-političnega. Bolj ko se bo bližaloktober koncu, bolj se bo bližalo obdobje, ko je v Ljubljaniveliko oblačnih in meglenih dni vse tam do januarja. Želelbi si, da bi letos to obdobje ne prineslo nobenih depresivnihobčutkov oz. nobenega dodatnega pesimizma. Želel bi, dabi bila <strong>Ljubljana</strong> center optimizma v Sloveniji. <strong>Ljubljana</strong> jeglavno mesto, je centralno mesto in bi bilo prav, da iz njenegaživljenja izžareva tisti optimizem, ki ga potrebujemo tudi kotdržava. To bi bila moja velika želja in te želje ni narobe izrekati,ne samo glede na predsedniške volitve, ampak tudi gledena letni čas, ko je <strong>Ljubljana</strong> bolj temna in bolj oblačna, boljmeglena. Vsakdo ima na to nek svoj spomin. Ko sem se samleta 1970 preselil v Ljubljano, so bile prve septembrske meglein hladni dnevi neke vrste prijetna sprememba, kajti potem sosledila dolga obdobja toplih in sončnih dni, zatem pa je prišloobdobje, ki je bolj temno. Dajmo to obdobje spremeniti v čimbolj svetlo. <strong>Ljubljana</strong> kot središče slovenskega optimizma, to jemoja velika želja.