Ljubljana, št. 9, 2012

Intervju4Dr. Danilo Türk,državniške dogodke v Sloveniji; tu smo imeli kosilo zapredsednike štirih sosednjih držav in kosilo za britanskokraljico, kar se je izkazalo za zelo funkcionalno. Seveda bibilo lepo, če bi bila tam tudi garaža, da se Grad razbremeniavtomobilov in bi imeli urejeno tako, da se ta del čim boljcivilizira, razvije in uporabi za vse tovrstne prireditve.Foto: Staša Cafuta TrčekPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo TürkKnjiga vtisov, mestna spominska knjiga in mestna zlata knjiga v Mestni hiši so polne navdušujočih zapisovo Ljubljani, prav take so tudi izjave tujih turistov, ki jih mesečno objavljamo na tem mestu. Zanimalo nasje, kako slovensko glavno mesto in njegov intenziven razvoj vidi predsednik Republike Slovenije in od leta1970 (z eno prekinitvijo) tudi Ljubljančan dr. Danilo Türk, ki je v iztekajočem se mandatu gostil pomembnesvetovne državnike, med njimi tudi v javnosti najbolj odmeven obisk britanske kraljice.Čas vašega prvega predsedniškega mandata sovpadaz veliko preobrazbo slovenske prestolnice. Kakose vam to spreminjanje Ljubljane kaže v vlogipredsednika Republike Slovenije? Kako so gamorda komentirali tudi vaši državniški gostje oz.sogovorniki?Ljubljana je dejansko doživela veliko preobrazbo in postajaveliko srednjeevropsko mesto z zelo živahnim centrom inv vseh pogledih zelo razvitimi dejavnostmi. To dogajanje jeusmerjala celotna urbanistična politika. Najvažnejše se mizdi to, da je tak razvoj izjemno pomemben za državljane,ker to daje resnično vtis dinamičnega glavnega mesta, karLjubljana je in kar predstavlja s svojim videzom, svojimiurbanimi pridobitvami in funkcijami. Ko sem bil preteklosoboto na dogajanju ob akciji za zaščito in reševanje, je tosovpadlo z zelo živahnim utripom v Ljubljani. Tudi vsi našigostje opažajo to živahnost. Tukaj sem gostil obiskovalko zDunaja, ki mi je rekla – z malo pretiravanja, pa ne preveč –,da je Ljubljana v svojem centru videti bolje kot Dunaj. Tuje zelo veliko življenja in to naredi poseben vtis. Imel semna obisku tudi štiri predsednike vseh sosednjih državob 20-letnici države. Oni so doživeli Ljubljanski grad incenter mesta kot zgodovinsko podobo Ljubljane in urejeniKongresni trg kot sceno večerne prireditve, ki je zeloimpresionirala. Organizatorji so izjemno dobro uporabilistavbo Filharmonije in zlasti stavbo Univerze. Tisti pogledje bil impresiven in to so mi povedali tudi predsedniki.Takih kombinacij starega centra mesta, ki lepo živi, inzgodovinskega trga kot scene za prireditve po svetu ni pravveliko.Katere druge nove pridobitve v javnem prostoruLjubljane sami najbolj cenite?Zame je to celotna ureditev Brega – od Čevljarskega mostudo Špice, ves ta del. Tukaj grem večkrat na sprehod. Tudisama Špica je lepo urejena na zelo zanimiv in nov način. Zdise mi, da je tam potencial, da se življenje organizira na novenačine, še zelo velik. Vsaka stvar pa seveda zahteva nekajčasa. To je krasen prostor, ki obeta zanimive nove vsebine,ideje, kaj vse bi se lahko tam dogajalo, kakšne prireditveso tam možne, kaj je mogoče narediti za otroke, kaj zaumetnike ... Sam o tem nimam dobre predstave, a potencialse mi zdi izjemno velik. Tudi most do Botaničnega vrta jezelo lepo rešil povezavo, tako da je tisti del za nekoga, kiLjubljano pozna od prej, zanimiv, ker izkazuje še dodatenpotencial, ki se bo lahko še razvil.Se pravi, da tudi vas veseli velika evropska nagrada zaprostor, ki jo je Ljubljana prejela za ureditev nabrežijin mostove na Ljubljanici v Barceloni?Prav gotovo. O teh priznanjih sicer ne vem veliko, a se mizdi, da je bila dana pravična nagrada; kaj pa to predstavljav evropskih primerjavah, morate vprašati koga, ki teprimerjave dobro pozna. Sam sem v mlajših letih kotmednarodni pravnik veliko časa hodil v Haag in Amsterdam.Tam imate neko drugo urbano okolje, ki je zelo povezanoz vodo, s kanali. V Ljubljani tega nismo dobro izkoriščali,zdaj pa se mi zdi, da vsi bregovi Ljubljanice lepo živijo, vsiti mostovi so dali neko novo vrednost tudi nabrežjem – odMesarskega mostu do Fabianijevega pri Cukrarni. To se mizdi dodatna kvaliteta, ki je nastala iz teh pridobitev. Na prvipogled se zdi, da je most namenjen temu, da hodimo čezreko, da je komunikacija, ampak most je še nekaj več, mostdaje življenje celotnemu območju in tu Ljubljana doživljazelo zanimiv razvoj.Kaj po vašem mnenju Ljubljana ta čas najboljpogreša, gledano z državniške perspektive, čeodštejemo predsedniško rezidenco, za katero jeobčinski prostorski načrt zagotovil lokacijo?To bo nekoč že prišlo, tukaj ne gre za akutno pomanjkanje.Sam bi v Ljubljani želel imeti čim več prostorov za velikeumetniške in protokolarne dogodke. To se da rešitina načine, ki jih poznamo, bodisi v kakšni galeriji, naGospodarskem razstavišču, na Gradu. Zdi se mi, da jeGrad postal zelo zanimiva točka za večje razstave, pa tudiLjubljana sofinancira vrsto nevladnih organizacij,zavodov in društev s področja kulture, socialnegavarstva, zdravja, pomoči mladim, športa ipd. Skaterimi od njih ste sami navezali stike, katerenjihove programe ste podprli ali z njimi vzpostavilisodelovanje in na kakšne načine?Teh organizacij je zelo veliko in so zelo raznovrstne. Imamoveliko stikov, posebej z organizacijami na področju socialneskrbi, z organizacijami, ki so posebej namenjene invalidomin ljudem s posebnimi potrebami. Ljubljana resnično postajainvalidom prijazno mesto, ne mislim samo v smislu statusa,ampak v smislu dejanske skrbi zanje, tu se mi zdi, da je velikonarejenega. Potem je tu društvo Simbioza, ki mi je zelo prisrcu, ker z usposabljanjem starejših za uporabo računalnikaizkazuje zelo simpatičen način medgeneracijskegapovezovanja. Tu so potem še druge slovenske organizacije,ki imajo v Ljubljani svoje osrednje pisarne. Velikosodelujem z Rdečim križem, s Karitasom, s humanitarnimiorganizacijami, ki imajo razvite številne dejavnosti. V bistvuje tega sodelovanja zelo veliko.Kako pa predsednik države lahko te ustanovekonkretno podpre?Če vzamem za primer društva za boj proti raku, sem z njimv zelo tesnem odnosu. Star sem 60 let, za seboj imam trikolonoskopije. Gre za neke vrste kulturo skrbi za lastnozdravje, ki jo mora človek po 50. letu – pred tem tovrstnipreventivni pregledi še niso potrebni – izpolnjevati tudina ta način. Sam sem s programom Svit ves čas v tesnemsodelovanju. Tu ne gre samo za to, da podpiram njihovasporočila, prizadevanja, organizacijske prijeme, ampaktudi sam sodelujem v tem programu. Moja žena sodeluje vceli vrsti prostovoljskih organizacij, se vključuje v njihoveakcije in na ta način delava s temi organizacijami skupaj.Prejšnjo soboto sva šla po akciji civilne zaščite v restavracijoDruga violina, ki jo vodijo ljudje s posebnimi potrebami, sajželiva tudi na ta način pokazati, da podpirava to usmeritevvključevanja vseh ljudi v družbo. Sodelovanje se torej lahkoizrazi na najrazličnejše načine.Kakšen je vaš splošni vtis o življenju v Ljubljani?Ljubljana je prijazno mesto, kjer utrip ni pretirano neudoben.Dalj časa sem živel v New Yorku in ko sem se vrnil, sem imelobčutek, da živim v mirnem sanatorijskem kraju. Izjemaje občasna prometna gneča v centru, tudi na Pražakovi.Ljubljana je prijazno mesto, kjer ljudje sicer hitijo, ampak nepretirano, in prostor, kjer se da zelo lepo živeti, če kraj dobropoznate. To sicer velja za vsako mesto. Vendar se tu živi zeloprijetno, udobno, blizu zelo lepe narave, v New Yorku semorate peljati uro in pol, da pridete do prvega kraja, ki jepodoben slovenski naravni pokrajini, tako da je Ljubljana vbistvu prijeten kraj za bivanje.Kaj pa življenje v hiši, kjer stanujete in o kateri smopred časom prebirali, da ste vanjo pomagali vnestiprijaznejši način bivanja?V hiši nas ne živi veliko, osem družin, nekateri so tukajže od davno. Ko sva se z ženo vrnila, smo nekolikouredili stopnišče. V Ljubljani so namreč stopnišča v starihmeščanskih hišah še vedno zanemarjena, tu bi bilo treba