Ljubljana, št. 9, 2012

Promet13Foto: Volker Hoffman, Matija Ovsenek, Vita KontićUkrepi, kot so Izboljšana varnost na mestnih avtobusih za potnike, Varne poti v šolo, Zmanjšanje dovoljene hitrosti na nekaterih območjih in Prilagajanje storitev javnega prevoza glede napotrebe, so povečali prometno in splošno varnost ter dostopnost (javnega potniškega prometa in s tem mestnega središča) za obravnavane ciljne skupine.Eden od rezultatov prizadevanj MOL in drugihpartnerjev CIVITAS Elana za boljše »kolesarsko«življenje v Ljubljani je povišanje deleža s kolesomopravljenih poti v mestu, ki se je v času projektapovečal za 27 odstotkov. Vseh zaslug zagotovo nemoremo pripisati projektu, katerega sodelavci – tudiv projektu zaposleni koordinator za kolesarjenjev MOL – so se med drugim intenzivno ukvarjali spromocijo kolesarjenja in izboljšanjem razmer zato obliko mobilnosti, izdelavo Celovite kolesarskestrategije in delovanjem Kolesarske platformeLjubljane. Dobršen del sta »opravila« sistembrezplačne izposoje koles Bicike(LJ), ki ima žeskoraj 39.000 registriranih letnih uporabnikov inboljša kolesarska infrastruktura v mestu. Kolesasmo prav tako vpeljali v »vozni park« MOL; z njimisodelavci nadomeščajo vožnje s službenimi vozili.Teh 50 koles in šest hibridnih vozil za Mestno upravoje »ozelenilo« 10 odstotkov voznega parka MOL.Testirali smo tudi uporabo čistega rastlinskega oljakot pogonskega goriva in pripravili strategijo zarazvoj elektromobilnosti v Ljubljani. V projektu smoizvedli številne ankete in študije, katerih rezultatibodo uporabljeni za oblikovanje priporočil zanadaljnje ukrepe.Pomemben del pri vsem tem je opravila skupina zaevalvacijo na Inštitutu Jožef Stefan, ki je ocenjevalaučinke ukrepov na podlagi prometnih, okoljskih,družbenih in ekonomskih kazalnikov. »Nekateriukrepi so se izkazali kot boljši, nekateri pa kot maloslabši pristop k izboljševanju prometnih razmer in znjimi povezanimi posledicami v Ljubljani. Rezultatiso pri posameznih ukrepih dokazali zmanjšanjeonesnaženja zraka in raven hrupa, skrajšanjepotovalnih časov avtobusov, izboljšanje storitevjavnega potniškega prometa, večje zavedanjemeščanov o prometnih težavah in povečanjefinančnih koristi. Večji učinek pa lahko pričakujemos trajno uvedbo tovrstnih ukrepov,« je povedal vodjaocenjevanja v projektu dr. Davor Kontić z InstitutaJožef Stefan.Predlogi za boljšo kakovost življenja v Ljubljani sozajeti tudi v novi Prometni politiki MOL do leta 2020,ki med drugim gotovo prispeva k bolj premišljenimodločitvam pri izbiri potovalnih sredstev ter kzmanjšanju negativnih vplivov prometa na okoljein počutje prebivalcev ter obiskovalcev Ljubljane.Čeprav se je projekt CIVITAS Elan zaključil, celostnogledano, pišemo zgodbo, ki se lahko samo nadaljuje.Skupaj smo najmočnejšiProjekt CIVITAS Elan je bil eden od projektov v okviruevropske pobude CIVITAS Plus (kratica je izpeljanaiz CIty-VITAlity-Sustainability), namenjen razvojutrajnostnega, čistejšega in energetsko varčnejšegaprometa v petih evropskih mestih: Ljubljani, Gentu,Zagrebu, Brnu in Portu. Ključni poudarek je bil vprizadevanju za spremembo potovalnih navadmeščanov in obiskovalcev.»To je bil v osnovi demonstracijski projekt, kar pomeni,da je Evropska komisija sofinancirala testno uvedboukrepov po evropskih mestih, da bi iz njih videla, kateriukrepi imajo večji ali manjši doprinos k izboljševanjudejanskih prometnih razmer v posameznih mestih (t.i. laboratorij na prostem). To naj bi služilo kot podlagaza izdelavo novih politik v prometnem sektorjuna ravni EU. Osnova za slednje je bila organizacijasistematičnega zbiranja in analize teh podatkov, ki jev okviru CIVITAS-a delovala kot evalvacija ukrepov,« jepojasnil Kontić.Projekt je bil vreden 29 milijonov evrov, Evropskakomisija je od tega prispevala 18 milijonov evrov, kijih je za 65 ukrepov porabilo 38 partnerjev v celotnemprojektu. V Ljubljani smo s pomočjo 5,5 milijonaevropskih sredstev izvedli 17 lokalnih ukrepov in 4ukrepe, ki so skupni vsem petim mestom. Pri tem jesodelovalo 11 ljubljanskih partnerjev – poleg MOLše Ljubljanski potniški promet, Telargo, Slovenskeželeznice, Urbanistični inštitut RS, Univerza v Ljubljani –Fakulteta za družbene vede, Prometni institutLjubljana, Kmetijski institut RS, Regionalni center zaokolje – Slovenija, Institut Jožef Stefan in Etrel.»Veliko število partnerjev v Ljubljani je k projektuCIVITAS Elan pritegnila ravno ponujena priložnost, das skupnimi prizadevanji naredimo nekaj dobrega zase,za svoje družine in za svoje mesto. Zelo heterogenaskupina ljudi je hitro ugotovila, da ima veliko skupnegain učinek štiriletnega timskega dela je nedvomnopresegel morebiten seštevek posamičnih prispevkov,«je dodal Babić, ki je uspešno sodelovanje partnerjevponazoril s sloganoma »vsi za enega, eden za vse« ali»skupaj smo najmočnejši«.Z vključevanjem javnostido kakovostnih rešitevDa bi bili načrtovani in izvedeni ukrepi čim boljuspešni, smo dali velik poudarek na vključevanjemeščanov in splošne javnosti ter zato projektpodnaslovili kar Mobilizacija meščanov zakakovostno bivanje. Pojem »vključevanje javnosti«je v nekaterih drugih evropskih državah žeprecej razvit, pri nas pa smo ga poskusili okrepitiz dejavnostmi v CIVITAS Elanu. »O vključevanjujavnosti govorimo takrat, ko imajo različni deležnikiin zainteresirana javnost možnost, da lahkoizražajo svoja mnenja o problemih in potrebahter da so vključeni v oblikovanje rešitev za teprobleme. Sodelovanje javnosti povečuje kakovostnačrtovanja politik in kakovost različnih rešitev, sajv postopek sprejemanja odločitev vnaša lokalnoznanje, vrednote in potrebe ljudi, posledičnopa povečuje tudi sprejemljivost novih rešitev vjavnosti ter omogoča večjo podporo za njihovoizvedbo v praksi,« je razložila koordinatoricavključevanja javnosti v projektu Milena Maregaz Regionalnega centra za okolje za srednjo invzhodno Evropo.Od partnerskih mest tak pristop že leta uporabljajov Gentu, za Ljubljano in Zagreb pa lahko rečemo,da smo v zadnjem času precej napredovali.Vendarle bi bilo potrebno te nastavke šenadgraditi, saj je po besedah Marege v Sloveniji»raven participativne kulture v primerjavi znajbolj demokratičnimi družbami še vedno šibka.Prav zato pa so toliko pomembnejši vsi primeriuspešnega vključevanja javnosti, ki se odvijajopri nas. Projekt CIVITAS Elan je bil eden od takihprimerov, zagotovo pa bo potrebno na straniodločevalcev in na strani javnosti občutno okrepitiznanje, veščine in pripravljenost za aktivnosoudeležbo in s tem prevzem soodgovornosti zanove rešitve.« Mestna občina Ljubljana je denimonačrt obveščanja in vključevanja javnosti pripravilaza novo Prometno politiko MOL, zato lahkopričakujemo, da se bo dobra praksa iz CIVITAS-anadaljevala.Foto: Volker HoffmannNekateri ukrepi, ki niso bili »fizično« izvedeni, ampak so simulirali stanje po izvedbi, paso pokazali, da je mogoče pričakovati koristi na področju zmanjšanja onesnaženosti inučinkovitosti prometa (ukrepa Visokokakovostni koridor javnega prevoza in Upravljanje inracionalizacija dostave blaga v mestu).Foto: Vita KontićDodatne informacije v zvezi s projektom CIVITAS Elan in trajnostnim gibanjem po Ljubljani so na voljona spletnem mestu www.civitasljubljana.si, v MOB-i-LNICAH – infotočkah za kakovostno mobilnost (nalokacijah Turističnega informacijskega centra na Krekovem trgu 10, Adamič-Lundrovem nabrežju 2 inTrgu OF 6) ter v brošuri Mobilna Ljubljana in drugih tiskovinah CIVITAS Elana, ki so tam na voljo.