Mestni <strong>št</strong>ipendisti24Brigita Žinko,rojena pod srečno zvezdoNada BreznikDanašnji čas od vseh terja dobro psihično infizično kondicijo in lep videz. Športne dvorane,centri ugodja, vadbeni centri in tekaške steze,vsi ti objekti so zelo oblegani. Kaj je tisto, karstudio OZ razlikuje od drugih vadbenih centrov?Danes živimo v poplavi aktualnih diet in oblikvadbe, ki so za nekoga koristni, za drugega pa lahkoškodljivi. V Studiu OZ se ne pustimo zavesti trenutnimtrendom, ampak nas zanima edinstvenost vsakegaposameznika, telesno in duševno. Ugotovimo,kakšna prehrana in vadba je zanj najbolj primerna,da bo z lahkoto ohranjal dobro kondicijo in trdnozdravje. Posebnosti telesa lahko ugotovimo z genskimtestom, krvno sliko in drugimi testiranji, na podlagikaterih določimo, kakšna prehrana in vadba je zaposameznika najbolj primerna.Foto: Stane JeršičBrigita ŽinkoOb najinem zadnjem srečanju v Cankarjevem domu na lanskoletni podelitviDnevnikovih gazel najboljšim podjetnikom sem jo komaj spoznala. Večno nasmejananekdanja <strong>št</strong>udentka se je preobrazila v elegantno, samozavestno mlado podjetnico,ki je svoje dolge lase zamenjala z moderno kratko pričesko. Ko je pred leti vdecembrskem prednovoletnem času še kot srednješolka prejemala <strong>št</strong>ipendijo zanadarjene, mi je zaupala, da jo je prejela prav na svoj osemnajsti rojstni dan, malopred tem pa je na nekem srečelovu zadela osebni avto. Pridobitev <strong>št</strong>ipendije sevedani imela nič skupnega s srečo ali žrebom, saj si jo je izborila v konkurenci najboljšihmed najboljšimi. Odlične ocene v gimnaziji ter <strong>št</strong>evilni klavirski nastopi so zagotavljalidobro <strong>št</strong>udijsko kondicijo, igranju na klavir se je pridružilo še petje. Z zboromPerpetuum Jazzile je sodelovala na vrsti koncertov doma in po svetu. Študij je potekalbrez zatikanja in brez težav. Diplomirana mikrobiologinja, zdaj osebna trenerka indirektorica vadbenega studia, svoje strokovno teoretično znanje, obogateno z osebnoizkušnjo, prenaša na nove generacije. V lanskem letu je kot soavtorica učbenikaBiologija v gimnaziji prispevala poglavje Biološke osnove zdravega življenja. V kakšnopodporo in pomoč ji je to znanje pri delu v vadbenem studiu OZ, katerega direktoricaje, nam je zaupala v pričujočem pogovoru.Presenetljivo je, da si po diplomi izmikrobiologije ustanovila vadbeni studioza osebno zmago - OZ. Kako je prišlo do tega»preobrata«?Ob <strong>št</strong>udiju sem si pridobila znanje o življenjskihprocesih v celicah in organizmih, kako seprehranjujejo in kaj vse potrebujejo za normalnodelovanje. Življenje je zame čudovita čarovnija inv veselje mi je bilo odkrivati te zakonitosti in jihopazovati z znanstveno-raziskovalnim delom vlaboratorijih. Moja prva prava zaposlitev je bila vfarmacevtskem podjetju – prodaja zdravil. Kmalusem ugotovila, da prisegam na zdravje, ravnovesje inpreventivo. Še vedno verjamem, da je človeško telozelo dognan in<strong>št</strong>rument in če z njim lepo ravnamo,samo poskrbi za telesno in duševno ravnovesje, brezzdravil. Znanje, ki sem si ga pridobila med <strong>št</strong>udijem,sem želela prenesti ljudem in jih spodbuditi k zdravimnavadam, da bodo živeli bolj kakovostno in daljšeživljenje. Tako sem pridobila licence za in<strong>št</strong>ruktoricofitnesa in pilatesa pri Fitnes Zvezi Slovenije. Z novimznanjem, močno voljo in veliko poguma sem leta 2009odprla svoj vadbeni studio, Studio OZ. Od takrat sem zdušo in srcem v tej zgodbi.Ali ti je tvoja izobrazba s področjamikrobiologije v podporo in pomoč prioblikovanju programov in kako?Na prvi pogled se zdi, da mikrobiologija nima kajdosti skupnega z osebnim trenerstvom. Vendarse moja izobrazba vedno bolj kaže kot izjemnakonkurenčna prednost. Ker procese v telesu dobropoznam, lahko veliko bolj kvalitetno svetujem gledevadbe in prehrane. Dobro poznavanje genetike mizelo koristi pri analizi genov naših obiskovalcev,saj lahko programe vadbe in prehrane oblikujemveliko bolj po meri posameznika. Na primer, če imanekdo gene, ki kažejo nagnjenje za pojav srčnožilnihobolenj ali je imel tovrstne dogodke v družini,bodo načrti vadbe oblikovani v smeri krepitve srčnemišice in ožilja ter zadostne prehranske podpore zomega-3 maščobami, antioksidanti in B-kompleksom.Nekdo drug je občutljiv na gluten ali ne prebavljamleka, zato mu je potrebno prilagoditi prehrano.Nekateri imajo povečan holesterol in krvni sladkor terpreveliko telesno težo, drugi pa se borijo z anoreksijo.Z upo<strong>št</strong>evanjem vseh posebnosti posameznikain širokim znanjem s področja vadbe in prehraneoblikujemo programe po meri posameznika.V želji, da vodiš studio ob upo<strong>št</strong>evanju vsehvidikov podjetni<strong>št</strong>va, nadgrajuješ svojeizobraževanje. Katera nova znanja in veščine siboš pridobila z izobraževalnim programom, kiga trenutno obiskuješ?Razvoj Studia OZ me potiska v smer vodenja,strateškega odločanja, poslovnih sodelovanj itd., karje zame nekaj povsem novega. Doslej sem se zanašalana svojo intuicijo in očitno deluje (smeh). Zdaj paje čas, da razvijem oz. nadgradim tudi podjetniškoznanje in veščine. Zato sem se vpisala na mednarodni<strong>št</strong>udij MBA (Master of Business Administration), ki mibo razširil obzorja na področju marketinga, financ,računovodstva, človeških virov, managementa idr.Profesorji prihajajo iz vsega sveta in imajo bogatoznanje s področja podjetni<strong>št</strong>va. Večinoma so tudi samipodjetniki, zato teorijo dobro povezujejo s prakso.Praktične izkušnje, uspehi in napake ter analiza, zakajnekaj uspe ali ne – to se mi zdi uporabno znanje.Največ se naučim z izmenjavo izkušenj s sošolci, kiso večinoma zaposleni na vodilnih položajih večjihmednarodnih podjetij ali pa vodijo svoja podjetja.Pridobljeno znanje skušam čim prej prenesti v prakso.Za nadaljnji <strong>št</strong>udij sem se odločila tudi zato, kerverjamem, da je nenehno izobraževanje in soočanje znovimi izzivi motor osebnostne rasti.
Kultura23. Bienale oblikovanjain oblikovanje doživetij25Aina ŠmidFoto: arhiv BIO2323. razstava Bienale oblikovanja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.Fotografiji: arhiv RRA LURV okviru letošnjega 23. Bienala oblikovanja je 2. oktobra vMestni hiši potekal prvi simpozij o storitvenem oblikovanjuz naslovom Oblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v organizaciji Regionalne razvojne agencijeLjubljanske urbane regije.Bienale oblikovanja (po novem brez opredelitve industrijski), ki se je v svoji 23. izdaji predstavil na osrednjem prizorišču Muzeja za arhitekturo in oblikovanje naFužinskem gradu in še na <strong>št</strong>evilnih lokacijah po Ljubljani, je prinesel svež veter v razumevanje tega, kar naj bi predstavljalo oblikovanje danes. Že napovedi, ki soga spremljale: Oblikovanje, ki spreminja svet! in Oblikovanje na presečišču raziskovanja, znanosti, tehnologij, digitalizacije in globalizacijskih procesov, povedomarsikaj o premikih in korakih, ki jih ubira novi BIO. Po osemin<strong>št</strong>iridesetih letih si je ta nekoč v srednji Evropi zelo ugledna prireditev, zdaj pa že nekoliko zbledelablagovna znamka, spet povrnila nekaj svojega starega pionirskega leska. Eden najstarejših mednarodnih oblikovalskih dogodkov je v svoji zgodovini prvič povabilk sodelovanju kustosinji iz mednarodnega prostora Margo Konings in Margriet Vollenberg iz znanega nizozemskega studia Organisation in Design, ki sta med437 prijavljenimi deli iz 38 držav izbrali 100 objektov na razpisano temo Razmerja v oblikovanju. Svež in kritičen, družbeno vpet in ekološko naravnan je 23. BIOpresegel običajen pregledni značaj tovrstnih manifestacij in se s svojo močno poudarjeno socialno, ekološko, pa tudi eksperimentalno držo približal sodobnemurazumevanju in refleksiji okolja, v katerem nastaja.Kakšna bo prihodnost projektov in izdelkov, ki smojih videli na razstavi?Direktor BIO Matevž Čelik je povedal: »Čeprav se povezavamed oblikovalcem in produkcijo danes dogaja na drugačennačin, lahko rečemo, da se oblikovanje vrača k svojemuizvoru. Če pogledamo Kralja in pionirje slovenskegaoblikovanja, je bil zanje eksperiment zelo pomemben.Ključen. Prav oni so odpirali prve razvojne oddelke vpodjetjih, da bi pokazali, kaj bi se še dalo proizvajati. Mislim,da obstajajo med tem, kar se v oblikovanju dogaja danes,kar smo skušali prikazati na glavni razstavi, in tem, kar seje dogajalo v zgodovini, neke vzporednice. Danes lahkorazberemo, da se je oblikovanje tam nekje v osemdesetihzelo podredilo ekonomiji, postalo predvsem komercialnastoritev, zato je nujno morala priti neka kontrareakcija vobliki kritičnega oblikovanja.«Prvi simpozij o storitvenem oblikovanju z naslovomOblikovanje doživetij: procesi storitvenegaoblikovanja v Mestni hišiOb centralni razstavi na Fužinskem gradu je v okviruletošnjega BIO 23 potekal tudi bogat programspremljevalnih dogodkov, ki so odpirali različne vsebinena temo novih razmerij v oblikovanju. Med drugim je vzačetku oktobra potekal v Mestni hiši v sodelovanju zRegionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije,Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Uradomza intelektualno lastnino prvi simpozij o storitvenemoblikovanju z naslovom Oblikovanje doživetij: procesistoritvenega oblikovanja, ki je želel širši javnosti predstavitito v Sloveniji manj znano, v tujini pa zelo razvito inuveljavljeno panogo. Ta razmetoma mlada, a hitro rastočadisciplina in z njo potreba po oblikovanju storitev v razvitihdeželah predstavlja že okoli 80 odstotkov domačega brutoproizvoda, s tem pa tudi vedno večje <strong>št</strong>evilo ljudi, ki jihzaposluje.Kaj pravzaprav je storitveno oblikovanje? »Storitvenooblikovanje je nova, celovita, interdisciplinarnain povezujoča panoga, ki na prvo mesto postavljauporabnika. Pomaga ustvarjati nove storitve in izboljševatiobstoječe, da bi bile za uporabnike še koristnejše inuporabnejše. Storitveni sektor v Sloveniji predstavljaveč kot 65 odstotkov bruto družbenega proizvoda, vnajrazvitejši Ljubljanski urbani regiji pa je ta delež še zadeset odstotkov višji. Storitve so pomemben del našegagospodarstva, kakovostne storitve pa potrebujemo tudina področju zdravstva, javne uprave in različnih javnihinstitucij,«je povedala mag. Lilijana Madjar, direktoricaRegionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.Če se zavedamo, da predstavlja rastoča ekonomija storitevtudi v Sloveniji že največji delež med gospodarskimipanogami, je bilo gostovanje domačih in tujihstrokovnjakov s tega relativno mladega področja zelodobrodošla informacija in uvajanje v svet sodobnihkreativnih industrij. Na simpoziju so sodelovali mag.Tina Pezdirc Nograšek, vodinja evropskega projektaCCALPS, mag. Barbara Predan, predavateljica na Oddelkuza industrijsko oblikovanje, avtorica knjig in nekaterihoblikovalskih razstav pri MAO, ki je predstavila stanjestoritvenega oblikovanja v Sloveniji, Daniel Letts, direktorpodjetja uporabnosti storitev in storitvenega oblikovanjater svetovalec za inovacije iz Londona, ki je predstavilnekaj uspešnih primerov dobre prakse storitvenegaoblikovanja v Skandinaviji in Veliki Britaniji, Ana Osredkariz Gorenje design studia, ki vodi različne projekteindustrijskega oblikovanja in je letos organizirala prviGlobal Service Jam v Ljubljani ter delavnice na temo javnihstoritev, in mag. Tina Zajec z Urada RS za intelektualnolastnino, specializirana za svetovanje podjetjem napodročju upravljanja z znamkami, modeli in avtorskimipravicami.Storitveno oblikovanje in varovanje intelektualnelastninePo besedah direktorja MAO Matevža Čelika postajastoritveno oblikovanje (podobno kot informacijsko)v našem vsakdanjem življenju vedno bolj pomembno,čeprav se tega niti ne zavedamo. Iz razstave letošnjegabienala, ki je prav tako to temo prepoznalo kotupo<strong>št</strong>evanja vredno, je izpostavil dva zelo zgovornaprimera storitvenega oblikovanja. Zelo natančnoizdelan slovenski projekt Varni na internetu, kiseznanja uporabnike glede varne rabe interneta inhkrati ponuja podporo žrtvam goljufij na internetu, jenamenjen tako širši javnosti kot majhnim in srednjimpodjetjem, drug zanimiv primer razmišljanja ostoritvenem oblikovanju pa je nizozemski projektoznačevanja oziroma navigacije z bojami iz pletenihvrbovih vej, ki pomagajo izletnikom pri čolnarjenju vnacionalnem parku Beisbosch kot označevalci plovnihpoti.Storitveno oblikovanje odpira pomembna vprašanjain izzive tudi z vidika varovanja intelektualne lastnine.Ker predstavljajo storitve tudi konkurenčno prednost,ki privablja tako kupce kot investitorje, je storitvepotrebno tudi zaščititi in zato je po besedah mag.Tine Zajc z Urada za intelektualno lastnino dobro, dastoritveni oblikovalci poznajo svoje pravice in jih znajopravilno zaščititi. Med drugim smo izvedeli, da je po<strong>št</strong>evilu registracij intelektualne lastnine za leto 2011 kar74 odstotkov registriranih tudi za storitve.Ena od ugotovitev simpozija, da organizacije in podjetjapo svetu izgubijo veliko denarja in časa prav zaradislabo oblikovanih storitev in da je dobro storitvenooblikovanje priložnost tako za poslovni uspeh kot tudiza zadovoljstvo uporabnikov, daje zagotovo misliti, da jepotencial te panoge v prihodnosti izjemen.