Ljubljana, št. 9, 2012

Kultura sožitjaČetrtni mladinski center ČrnučeOd motorja do grafitov15Ob vhodu najmlajšega izmed četrtnih mladinskihcentrov, ki delujejo v sklopu javnega zavoda Mladizmaji, nas najprej pozdravijo grafiti, nato pa sepo stopnicah spustimo v klet. A tu nas ne objamevonj po zatohli vlagi, temveč nas presenetijo lepourejeni in barviti prostori. Na hodniku je prostor zaračunalnike, nasproti je dnevna soba s televizijo,DVD predvajalnikom in igralno konzolo, poleg jevečnamenska dvorana, v kateri mladi najpogostejeigrajo nogomet, a tam pripravljajo tudi filmskeprojekcije in potopisna predavanja. V osrednjemprostoru s kuhinjo poteka večina dejavnosti, kjerso obiskovalcem na voljo material za ustvarjanje,knjige in tudi učbeniki. V Četrtnem mladinskemcentru (ČMC) Črnuče imajo celo delavnico za tiste,ki so spretni z orodjem, urejajo pa tudi snemalnistudio za glasbeno navdihnjene. Slednji bonamenjen mladim neuveljavljenim glasbenimskupinam – dve že zdaj vadita pri njih –, ki bodotako lahko ustvarile demoposnetke. ČMC Črnuče jebil ustanovljen junija 2010 in kot kaže, so ga mnogiokoliški mladi že sprejeli za svojega. Namenjen jemladim od 12. do 18. leta, a tudi nekoliko mlajšihali starejših, seveda, ne odslovijo. Zanimivo je,da centra ne obiskujejo le mladi iz Črnuč, temvečprihajajo tudi iz okoliških krajev. Delovanje ČMCČrnuče nam je predstavila koordinatorica MajaMajcen, ki je tam od samega začetka.Kakšno je ozadje otrok, ki prihajajo k vam? Jimpomagate tudi spoprijeti se s težavami?Otroci imajo zelo pestro socialnoekonomsko ozadje.Nekateri prihajajo iz šibkejših družin, kdo od njih jestoril tudi že kakšen prestopek, nekateri so izpadli izšolskega sistema, drugi pa so v šoli uspešni in imajoveliko zunajšolskih dejavnosti, a kljub temu jim uspepriti še k nam. Za pomoč ne prosijo neposredno.Toda ko skupaj preživljamo prosti čas ob različnihdejavnostih, počasi prihajajo na plan tudi njihovetežave, o katerih se nato pogovorimo in jih skušamovsaj omiliti. Včasih nam že govorica telesa sporoča, daje nekaj narobe, zato jih tedaj povprašamo, kaj jih tare,in počasi se odprejo. Pogovori so, seveda, individualniin potekajo v koordinatorjevi pisarni. Najpogostejeso v stiski zaradi šole, trpinčenja, ki ga doživljajo tam,in tudi zaradi sporov s starši. Pomagati jim skušamopredvsem tako, da jih naučimo, kako naj pomagajosami sebi. Učimo jih torej poiskati vire moči v sebi.Tako ne postanejo odvisni od nas. Ponujamo jim tudiučno pomoč, če imajo učne težave, pomagamo jimpri domačih nalogah, pri nas lahko pripravljajo tudiseminarske naloge.Mladi iz ČMC ČrnučeLuka Batić, 1. letnik gimnazijeCenter obiščem enkrat ali dvakrat nateden, predvsem zaradi družbe in zato,ker se lahko normalno pogovorims koordinatorji. Rad imam namrečinteligentne pogovore, zanimajo meintelektualne teme. Pridem za enouro, včasih pa le pozdravit. Rad se tudiudeležujem dejavnosti, najbolj pa somi bile všeč izmenjava grafitarjev terkuharska in Beat Box delavnica. Fino je,da se tu zmeraj kaj novega dogaja.Sandi Dedić, 3. letnik srednje šoleVeliko mi pomeni, da se lahkopogovorim s koordinatorji, saj se radpogovarjam s starejšimi. Ampak zdajpoklepetam tudi z mlajšimi. Včasih semi je to zdelo čudno, potem pa semmalo omejil svoj ego. Tu je zelo zabavno.Kuharska delavnica Sergea iz KamerunaKoordinatorica ČMC Črnuče Maja MajcenPrek šolskega leta jim ponujate tudi raznovrstnedejavnosti za dejavno preživljanje prostega časa.Kaj jih najbolj pritegne?Gotovo jih najbolj pritegnejo športne dejavnosti, izleti,tabori, kvizi o človekovih pravicah in tudi delavnice.Med slednjimi so najbolj priljubljene kuharske. Sicer jimponujamo še umetniške delavnice – tudi fotografske,pogovorne in videodelavnice. Na slednjih opravljajointervjuje drug z drugim in izdelajo samopredstavitve.Včasih se samo pogovarjamo o aktualnih dogodkih,denimo, o družinskem zakoniku, človekovih pravicah,službi … Pogosto igramo družabne igre. Pripravljamopotopisna predavanja v povezavi s kuharskimidelavnicami. Povabimo tudi mojstra Beat Boxa. To je,lahko bi rekli, vokalno bobnanje, ki je med mladimizelo priljubljeno. Urice za punce (dve uri na teden) pa sonamenjene pogovoru – obravnavale smo med drugimtrgovino z ljudmi –, ličenju, osebnemu urejanju inizdelovanju nakita.Posneli ste celo film. Gotovo je bila to dragocenaizkušnja za mlade.Film je bil zmes romantične zgodbe in kriminalke.Sodelujoči so se gotovo urili v vztrajnosti, učili so sevživljati v like in s tem tudi v druge ljudi. Spoznali soosnove pisanja scenarija, razpravljali in iskali nove poti.V delavnici stoji motor, ki očitno potrebujepopravilo. Kakšna zgodba se skriva v ozadju?K nam so prihajali 16- in 17-letni fantje, ki so se šolaliza avtomehanike. Izrazili so željo, da bi »šraufali«.Oblikovali smo dve ekipi, v eni so bili mehaniki, v drugipa t. i. menedžerji, ki so zbirali denar in iskali sponzorjeza motor in orodje. Učili so se tudi, kako napisatiprojekt. Oblikovali so skupna pravila, ki so se jih držali,vodili evidenco, sestankovali. Učili so se torej mnogihspretnosti, potrebnih v življenju. Kupljeni motor so dozdaj razstavili. Ko bo predelan in spet vozen, ga bomoprodali in denar podarili v dobrodelne namene.je bila super. Včasih tudi kaj ustvarjam.Na delavnici sem med drugim naredildarilo za mamo ob dnevu žena. Mamoje zelo zanimalo, kaj počnemo tukaj.Povabil sem jo, naj pride pogledat, a šeni prišla. S centrom sem šel že na nekajizletov, obiskal sem celo Nemčijo in MEPItabor v Bohinjski Beli.Dejan Pajsar, 6. razred osnovne šoleZelo rad ustvarjam. V centru sem naredilže orko in geparda iz papirja ter velikegadinozavra. Všeč so mi tudi drugedelavnice. Včasih igram videoigrice.Zmeraj, kadar nimam kaj početi,pridem sem. Še posebno rad pridem napraznovanje rojstnega dne ČMC in napustno maškarado. Komaj čakam naobisk Atlantisa in Hiše eksperimentov.Včasih se v centru tudi učim ali naredimdomačo nalogo. Če mi ne gre, mipomagajo koordinatorji ali pa sestra.Luka BatićMladi v Četrtnem mladinskem centru Črnuče pri učenju stenografije.Lara Pajsar, 7. razred osnovnešoleTu se pogosto učim in naredimdomačo nalogo, pri čemer mi tudipomagajo. S koordinatorji se lahkozmeraj pogovorim, radi mi pomagajoali svetujejo, če me kaj muči. VeselimPoleti ste obiskali Nemčijo, osrednji namenobiska pa so bili grafiti. Kako vam je touspelo?S kolegom sva oblikovala projekt Grafiti inLjubljana, ki se je razširil na vse ljubljanske četrtnemladinske centre. Tako smo v začetku lanskegajulija gostili skupino osmih mladostnikov izNemčije, natančneje iz Weisbadna. Skupaj z osmiminašimi mladostniki so se učili ustvarjati uličneumetnine, in sicer na temo boja proti diskriminacijiin rasizmu. Imeli so tudi delavnico, na kateri sodiskriminacijo izkusili na lastni koži. Zelo jih jepretresla. Skice grafitov so oblikovali pod vodstvomtovrstnih umetnikov, spoznali so tudi zgodovinografitarstva. V tovarni Rog so pobelili nekaj sten innato na njih ustvarjali grafite. Letos poleti je osemnaših navdušencev odšlo za devet dni v Weisbaden,kjer smo obiskali svetovno srečanje grafitarjevMeeting of Styles. Nekateri so prvič leteli z letalom,zato jim je bila že sama pot velika dogodivščina.POPRAVKAV članku Življenje Mladih zmajev I v prejšnji številki(8/2012, stran 17) je bilo pod fotografijo direktorjaMladih zmajev napačno zapisano ime fotografa.Avtor fotografije ni Robert Ribič, ampak ImanHadzhivalcheva. V uvodu predstavitve Četrtnegamladinskega centra Zalog pa je pomotoma izpadloime sogovornika, s katerim se je avtorica člankapogovarjala o delu tega centra. Sogovornik je bilkoordinator ČMC Zalog Marko Taljan, ki jemed drugim tudi pobudnik tokratnih predstavitev,urednik imenitnega časopisa Založan in človek, kiz vsem žarom živi svoje poslanstvo dela z mladimi.Sandi DedićLara in Dejan Pajsarse snemalnega studia, saj bi tudi samarada tam ustvarjala. Zelo mi je bilanamreč všeč delavnica repanja. Zbratom sva predlagala novo dejavnost,in sicer sva učila druge izdelovatiorigamije. Nekoč nas je obiskal celoslikar in nam pokazal, kako risati.