Izobraževanje20Novo v ZOO <strong>Ljubljana</strong>Izobraževalna kmetija slovenskihAina ŠmidFoto: spletni arhiv KD ŽivljenjeOtvoritev Izobraževalne kmetije slovenskih avtohtonih pasem domačih živali v Živalskem vrtu <strong>Ljubljana</strong> 14. oktobra je spremljal bogat kulturni program, ki je navdušil množico mladihobiskovalcev. Novo izobraževalno središče sta omogočila donacija sklada Švicarski prispevki združeni Evropi in dolgoletni podpornik KD Življenje.Z donacijo sklada Švicarski prispevki združeni Evropi in s pomočjo dolgoletnih domačih podpornikov KD Življenje je 14. oktobra odprla svoja vrata zaširšo javnost prva izobraževalna kmetija slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Z namestitvijo 11 avtohtonih pasem domačih živali na enemmestu želijo v ljubljanskem živalskem vrtu ljudem približati nekatere že močno ogrožene vrste domačih živali in hkrati prispevati k zavesti o pomenukmetovanja ter ohranitvi izjemne biotske pestrosti slovenske kulturne krajine. Novi stanovalci živalskega vrta so tako zdaj postali trije predstavnikislovenskih pasem konj: lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj; <strong>št</strong>iri pasme ovc: belokranjska in istrska pramenka, bovška ovca in jezerskasolčavka; cikasto govedo, <strong>št</strong>ajerska kokoš, drežniška koza in krškopoljski prašič ter kranjska čebela. Ob tej priložnosti smo si pozorno ogledali ta našpomemben izobraževalni in naravovarstveni center, ki priteguje vse generacije, posebej pa radovedne otroške oči.Sodoben živalski vrt je v bistvunaravovarstveni centerVelik zemljevid na vhodu v zeleni parkobiskovalca najprej seznani s tem,kdo vse so njegovi prebivalci in kjenatančno prebivajo. Na malo manj kot20 hektarih površine z več kot 6,5 kmsprehajalnih poti domuje v ljubljanskemživalskem vrtu približno 500 različnihdomorodnih in tujerodnih vrst živalskihprebivalcev. Prevladujejo sesalci in ptiči,gojijo pa tudi plazilce, dvoživke, nekajvrst žuželk, pajkov in polžev. Ljubljanskiživalski vrt je bil ustanovljen leta 1949, naobmočje tivolskega krajinskega parkana jugozahodnem delu Rožnika, kjerga Ljubljančani in Slovenci obiskujemodanes, pa so se preselili leta 1951.Kot je povedala Barbara Mihelič,strokovna vodinja ZOO <strong>Ljubljana</strong>,je živalski vrt danes spremenil svojpomen. »Sodoben živalski vrt jepravzaprav naravovarstveni center.Morskih leopardov je na primerdanes več v živalskih vrtovih kot vnaravi in podobno velja že za mnogoživalskih vrst. Živalski vrtovi so postalinepogrešljiva genska banka, možnost zaumetno vzrejo t. i. rezervne populacije.Živalski vrtovi so danes v tem pogleduneprecenljive in nenadomestljivezakladnice znanja, kako živali vzrejatine le z reprodukcijo, ampak tudizato, da vrsta preživi, ohrani nagone,naravne vzorce vedenja in da ohranimonjihovo gensko pestrost. Živalske vrtove(združene v Evropski in svetovni zveziživalskih vrtov) obišče letno okoli600 milijonov obiskovalcev in zato sopostali največja neformalna institucija zaFoto: Vida RezarBelokranjska pramenka.Foto: Petra HrovatinBovška ovca.Foto: Rafko RokavecCikasta krava Jagoda.Foto: Petra HrovatinIstrska pramenka.Foto: Petra HrovatinJezerska solčavka.Foto: A. KastelicKrškopoljski prašič na paši.Foto: Andreja SimonišekPosavski konj v vpregi z lojtrnikom.Foto: Nezika PetricŠtajerska kokoš.
Izobraževanjeavtohtonih pasem domačih živali21Zmanjšajte stroške zaogrevanje, električnoenergijo in vodoBrezplačni obisk energetskegasvetovalca projekta AchieveTomislav TkalecFoto: Metka Žan LotričDrežniška koza.izobraževanje o živalih.« Sicer pa velja,da si živalski vrtovi znotraj Evropskegazdruženja živalskih vrtov (EAZA) živalimed seboj ne prodajajo, ampak si jih leizmenjujejo. Nabor živali v ljubljanskemZOO je po besedah Barbare Miheličkompromis, ki ga krojijo sredstva inkapacitete. Slovenija z edinim živalskimvrtom ne more biti specializirana samoza slovenske domorodne vrste živali,ampak mora imeti tudi predstavnikenekaterih tujerodnih vrst. »Predvsempa je prav, da v našem živalskem vrtupokažemo tisto, po čemer smo izjemni,saj smo po biološki raznovrstnostieno najpestrejših območij, enanajbogatejših dežel Evrope, po jamskifavni oziroma podzemnih živalihpa veljamo za svetovno velesilo poraznovrstnosti živih bitij na enotopovršine.«Živalski vrt danes in jutriŽivalski vrt <strong>Ljubljana</strong> letno obiščeokoli 280 000 obiskovalcev. Ker se vživalskem vrtu odvijajo poleg ogledatudi <strong>št</strong>evilne druge živahne aktivnostiin programi za družine in otroke,nas je zanimalo, kakšno je sožitjemed obiskovalci in živalmi. Pa tudi,kakšen bi bil pravzaprav živalski vrtprihodnosti? »Ker se smo v krajinskemparku in nas določa naravovarstvenazakonodaja, smo pri novih gradnjahin širitvi precej omejeni. Toda manj jelahko več. Manj živali, te pa v lepšihbivališčih. Moja vizija živalskega vrtaprihodnosti je, da bi predstavljalipredvsem tisto, po čemer smo izjemni.Tisto, kar tujec išče v Sloveniji in kar bimorali bolj poznati in ceniti tudi doma.Naš ponos je naša biodiverziteta, potem smo zares izjemni in močni,« jepoudarila Barbara Mihelič.Na sprehodu po živalskem vrtu smoopazili še eno prijazno obvestilo, tablo skronološkim seznamom vseh mladičev,ki so leta 1911 ugledali luč sveta vljubljanskem živalskem vrtu. Minikoza,miniovca, drežniška koza, muflon,Foto: Vida RezarSlovenski hladnokrvni konj.kapibara, afriški jež in gibon so novi(naravni) prirastek in ponos v vrtu. Inkdo skrbi za vse te živali? Za vsako vrstoživali skrbita dva ali <strong>št</strong>irje oskrbniki,glede na velikost in zahtevnost živalioziroma ograde. Živalim je treba vsakdan počistiti prostore, jih enkrat alidvakrat dnevno nahraniti (spet odvisnood vrste živali), poleg tega pa tudispremljati njihovo vedenje in zdravjeter jih po potrebi peljati k veterinarju.Živalski vrt <strong>Ljubljana</strong> se lahko pohvaliz mnogimi dejavnostmi, ki jih ponujanjihov bogat program za otrokein družine. Tukaj si lahko omislitepraznovanje rojstnega dne, enodnevnotaborjenje, preživite del počitnic, seodločite za nočno vodenje, postaneteza en dan oskrbnik živali, praznujetekresno noč ali noč čarovnic, se srečatez Miklavžem in dedkom Mrazom,preživite naravoslovni dan, hraniteživali, nakupujete v ZOO trgoviniciin še marsikaj. Vsemu temu se je zdajpridružila še Slovenska kmetija.Na novi Slovenski kmetiji tudiprogram Kmet za en danAna Bordjan, biologinja in vodinjaprojekta Slovenska kmetija, je povedala:»Z ohranjanjem teh pasem želimoprispevati k ohranjanju kulturnekrajine in ozaveščanju ljudi. Povezalismo se s šolami in pripravljamoposebne knjižice o tem, kaj so našeavtohtone pasme, kakšne so njihoveposebnosti, kolikšna je njihovaogroženost, <strong>št</strong>evilčnost, koliko mlekadajejo, katere izdelke pridobivamos pomočjo teh živali ipd. Začenjamoprogram Kmet za en dan, kjer bodolahko otroci spoznavali, kakšno ježivljenje na kmetiji in morda pomolzlikravo, očistili hlev, nahranili živali terspoznali, kako je sedeti v traktorju inbiti pravi kmet.«Dragocen prostor preživetjaIn kaj so značilnosti in posebnostislovenskih avtohtonih pasem, prvičFoto: Petra HrovatinLipicanec.zbranih na enem mestu (kot sose pošalili, na eni zadnjih kmetij vLjubljani)? Če omenimo le nekatere:lipicanski konj, ena najstarejšihkulturnih pasem konj na svetu, veljajoza vztrajne, dolgožive živali, danes jihpo svetu živi le še okrog 3000. Današnjecikasto govedo izvira iz domačega, zelomajhnega rdečkastega goveda, ki se jepaslo na strmih in skromnih alpskihpašnikih ter bilo pozneje oplemenitenoz večjim avstrijskim pincgavskimgovedom, ki je daje več mleka.Bovške ovce, doma iz Zgornjesoškedoline, slovijo po svoji skromnosti inodpornosti, dolg gobček jim omogoča,da dosežejo tudi težko dostopnorastlinje. Pisani krškopoljski prašiči soznani po odpornosti in hitri rasti itn.Izvor izbranih živali na tej enkratnikmetiji geografsko pokriva tako rekočvso slovensko pokrajino oziromanjene robne predele. Genska banka,ki se tako vzpostavlja v živalskemvrtu, in vsa znanja, ki jih bodo obtem pridobili za prihodnost, pa bodonemara pomagali preživeti tem vednoredkejšim predstavnikom domačihpasem, ki jih že močno ogroža križanjez drugimi vrstami, spremenjeniživljenjske razmere idr. »Vemo, da sobili nekoč pogoji za vzrejo živali pri naspogosto zelo skromni, zato so nastalein se ohranile predvsem tiste pasme,ki so bile skromne in vzdržljive. Šelev zadnjem času, ko je zaradi svetovnetrgovine in sodobnega kmetovanjahrana postala široko dostopna inpoceni, tudi pri nas lahko obstanejopasme, ki so zahtevnejše. Takonekatere sodobne pasme zamenjujejostare, raznolike pasme, ki so biledobro prilagojene na tukajšnja manjšapodročja in so nastajala več tisočletij.Šele v zadnjem času se zavedamopomena te pestrosti udomačenihrastlin in živali, kjer je vsaka lastnostizgubljena za vedno. Zato si danespovsod po svetu prizadevajo, da jihohranijo,« so nam povedali strokovnjakiiz ljubljanskega živalskega vrta.Čas kurilne sezone je že tukaj, stroškiza energijo in vodo pa so iz leta v letovišji. Ti stroški predstavljajo vednovečje breme za vse večje <strong>št</strong>evilogospodinjstev in posameznikov.Najlažji način znižanja teh stroškovje zmanjšanje rabe energije in vode.Pogosto se tudi ne zavedamo našedejanske porabe toplote, električneenergije in vode ter ne vemo, ali smovarčni ali potratni. Ne vemo, kateranaprava porabi največ elektrike, alinam okna zadovoljivo tesnijo in kakšniso enostavni ukrepi za izboljšanjestanja. Za iskanje rešitev pri varčevanjuz energijo preprosto nimamo časa alipa ne vemo, kje dobiti zanesljive inuporabne informacije, ki bi nam bile vpomoč.Dru<strong>št</strong>vo Focus na območju Mestneobčine <strong>Ljubljana</strong> izvaja evropski projektAchieve, katerega cilj je zmanjšanjerabe energije in vode v gospodinjstvih.Naši energetski svetovalci opravljajobrezplačne obiske gospodinjstev,v sklopu katerih analizirajo stanjeter pregledajo porabo električneenergije, toplote in vode. Na podlagitega pregleda svetovalci izračunajo,kje v gospodinjstvu je mogoče najboljučinkovito privarčevati energijo, čemursledi priprava sklopa priporočil. Tapriporočila in napotki za zmanjšanjerabe energije so gospodinjstvupredstavljena v sklopu drugega obiska,ko svetovalci v gospodinjstvu namestijotudi brezplačne naprave za varčevanje zenergijo (varčne sijalke, tesnila za oknain vrata, varčevalne nastavke za pipe intuše, podaljšek za elektriko s stikalomza izklop ipd.). Pri tem je pomembno,da je izbira naprav prilagojenasituacijam v različnih gospodinjstvih.Učinek teh naprav pa je mogoče zlahkameriti v kWh, kar seveda pomeniprihranke v evrih.Za brezplačni obisk energetskegasvetovalca ter brezplačni paket napravza zmanjšanje rabe energije se lahkoprijavijo gospodinjstva oz. posameznikina območju Mestne občine <strong>Ljubljana</strong>,ki prejemajo socialno pomoč alipa njihovi prihodki ne presegajo300 evrov na člana gospodinjstva.Energetski svetovalec bo gospodinjstvobrezplačno obiskal po predhodnemdogovoru. Najcenejša je namreč tistaenergija, ki je ne porabimo!Za brezplačni energetski pregledvašega doma in brezplačni paketnaprav za zmanjšanje rabe energijese prijavite na: e-naslov: achieve@focus.si, M: 040/ 83 83 16, po<strong>št</strong>ninaslov: Focus, dru<strong>št</strong>vo za sonaravenrazvoj, Trubarjeva 50, 1000<strong>Ljubljana</strong>.
Change language