Ljubljana, št. 9, 2012

Izobraževanje23Alida Zagorc Šuligoj Metka Premerl Radenko NeškovićAlen FetićNa izpit iz slovenščine se lahko prijavivsakdo, tudi če se prej ni izobraževalpo programu Slovenščina za tujce ali čeni opravil katerega koli pripravljalnegatečaja. Kandidati, ki so prosilci zaslovensko državljanstvo in so nepismeni,lahko opravljajo izpit iz govornegasporazumevanja v slovenščini naosnovni ravni, če ob prijavi predložijoustrezno dokazilo, ki ga izda Ministrstvoza notranje zadeve. Vse tečaje in izpitetujci plačujejo sami, če so v Slovenijizaposleni.Nekatere programe izvajamo tudiv sodelovanju z Ministrstvom zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport inMinistrstvom za delo, družino in socialnezadeve. Udeležba v teh programih je zaudeležence brezplačna, saj operacijofinancira Evropska unija iz Evropskegasocialnega sklada ter Ministrstvo zaizobraževanje, znanost, kulturo in šport.Potencialni udeleženci, zlasti nezaposleniobčani pridobivajo informacije preknaše spletne strani in na Zavodu zazaposlovanje RS.Kateri projekti izobraževanja so senajbolj prijeli v zadnjih nekaj letih?Alida Zagorc Šuligoj: Tečaj slovenščineza državljane tretjih držav je bil lani zelomočan projekt, ki smo ga izpeljali napodlagi Javnega naročila Ministrstva zanotranje zadeve. V dveh letih smo imeliveč kot 1 300 udeležencev tega projekta,ki ga financira Sklad za vključevanjedržavljanov tretjih držav. Izvedli smotudi in še izvajamo javno naročilo učenjaslovenščine prosilcev za mednarodnozaščito in učno pomoč za njihove otroke.Izvajamo tudi program javnega naročilaučenja slovenščine za begunce, ki čakajona status mednarodne zaščite. Zelo dobroobiskan program je dvig ravni pismenosti(izvajamo usposabljanje za življenjskouspešnost različne vrste). To so programiAndragoškega centra Slovenije. V okviruneformalnega izobraževanja imamoprograme, ki smo jih pri nas ustvariliskupaj z zunanjimi sodelavci. Programi sonamenjeni različnim ciljnim skupinam,udeležencem s posebnimi potrebami,zaposlenim in nezaposlenim in drugimskupinam.Kateri občani Ljubljane se najboljzanimajo za učenje tujih jezikov, ki gafinancira Mestna občina Ljubljana?Alida Zagorc Šuligoj: Mestna občinaLjubljana ima zelo simpatičen projekt,ker vključuje vsestransko izobraževanjeodraslih: od tujih jezikov do poklicnegausposabljanja. Ti programi so zelopopularni in tudi zelo obiskani. Najboljmnožično se učenja tujih jezikovudeležujejo ljubljanski upokojenci.Upokojenci morajo dokazati, da prejemajosocialno pomoč, s potrdilom o mesečnipomoči ali pomoči v enkratnem znesku.Kaj pa če ne prejemajo socialnepomoči in so samo prijavljeni naZavodu za zaposlovanje?Alida Zagorc Šuligoj: Če ima občanstatus nezaposlene osebe in je prijavljenna Zavodu za zaposlovanje, ne prejema panobene socialne pomoči, se teh tečajev nemore se udeležiti.Zakaj ta omejitev?Alida Zagorc Šuligoj: Brezposelne osebeimajo možnost izobraževanja prek aktivnepolitike zaposlovanja in jih Zavod pošiljana tečaje jezikov ali kakšne druge tečajeza poklicno usposabljanje, ki so plačani izEvropskega socialnega sklada, in nekatereprograme izvajamo tudi mi. Socialno šibekje lahko marsikdo, vendar nismo pristojni,da bi ocenjevali družinske proračune,zato smo se ob pomoči Mestne občineLjubljana odločili, da se iz občinskegaproračuna lahko pri nas izobražujejosocialno šibki ljubljanski upokojenci,ki nam prinesejo potrdilo, da dobivajosocialno pomoč.Ste tudi letos napolnili šolske klopi zupokojenci?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda in z njimise odlično razumemo. Najbolj se zanimajoza angleščino, nemščino in nazadnje tudiza italijanščino. Vse skupine so že polne.Kako se odvija program Beremoin pišemo skupaj, ki ga prav takofinancira Mestna občina Ljubljana?Alida Zagorc Šuligoj: Ta oblika ni bilatako znana, ker program izvajamo drugoleto. Letos smo naredili večjo promocijo inje odziv zelo velik. Svetovalke v osnovnihšolah presojajo, kateri otroci in njihovistarši potrebujejo tovrstni program.Petnajst osnovnih šol že čaka na vrsto zadrugo leto, ker so tako starši kot učiteljispoznali, da je program koristen. Programje namenjen predvsem staršem, ki seučijo, kako pomagati otroku pri učenju,sodelujejo pa tudi otroci.Letos smo bili tudi na roditeljskihsestankih in starši so navdušeni nad temprogramom.Na ta program prihajajo starši in otrocizelo različnih nacij in tudi različnegasocialnega statusa, če pa ne znajo dobroslovensko, program prilagajamo njihovimpotrebam, s poudarkom, da se dobronaučijo našega jezika. Pri tem jim zelopomagamo. Tuji državljani imajo lahkozačasno bivanje v Ljubljani, pomembnoje le, da otrok obiskuje osnovne šolo vLjubljani.Povejte nam izkušnje z učenci, ki jihučite v azilnem domu?Alida Zagorc Šuligoj: Naša učiteljicaima vsak dan pouk v azilnem domu, 4dni na teden, 48 ur na mesec. Programobsega osnovni in nadaljevalni tečaj;slednjega izvajamo dvakrat na letoin je zelo dobro obiskan. Že zdajdelamo podkategorije, ker ločenopoučujemo državljane iz Afganistana,Irana, ker večina med njimi ne govoriangleško, govorijo samo svoj jezik, kiga mi ne razumemo. Posebej imamoskupino beguncev z območja nekdanjeJugoslavije, s katerimi se dobrorazumemo. Na osnovnem tečaju imamo15 tečajnikov in vsako leto je velikozanimanje za nadaljevalni tečaj.Kako pa se sporazumevate z azilanti,ki govorijo samo svoj jezik?Alida Zagorc Šuligoj: Pri poučevanjusi pomagamo s simboli oz. z risbami,z mimiko, neverbalno komunikacijo,skratka, zabavno je, pa tudi naporno,ker velikokrat ponavljamo določenebesede, da se jih naučijo. Ko osvojijoneko osnovno besedišče, ki zajema stobesed, sledi naslednja stopnja. Zanje jenaš jezik težak. Program obsega 180 urizobraževanja, kar je za tujce, ki niso spodročja slovanskih jezikov, premalo. Zazilanti iz nekdanjih republik Jugoslavijeteh težav nimamo.Ali vas tujci iz tretjih državpresenetijo s kakšnim svojimprogramom?Alida Zagorc Šuligoj: Seveda, vabijonas na predstave. Izkušnje našihprofesorjev z azilanti iz Kitajske, Tajskein tudi drugih držav so zelo lepe.Ste na katerega od svojih učencevposebej ponosni?Metka Premerl: Z velikim veseljemvam povem, da sem najbolj ponosna nasvojo učenko Marijo Šestak, slovenskoatletinjo, rojeno Martinović, ki jedoma iz Kragujevca, se pravi iz Srbije.Poročena je z atletom Matijem Šestakom.V Sloveniji je živela komaj tri mesecein je prišla k nam na osnovni tečajslovenščine. Bila je najboljša v skupiniučencev, ki so se učili slovenščine, kajtibila je vztrajna in zelo dosledna pripisanju nalog. Prav tako sva se velikoposvečali izgovorjavi slovenskih besed;popravljala sem ji vsak akcent in danesgovori slovensko, kot da bila rojenatukaj. Nanjo sem res zelo ponosna,obe sva se zelo potrudili in rezultat jeodličen. Pri jeziku je tako: Vsega se lahkonaučiš, tudi slovnice in pisanja, nihče tipa ne more pomagati, če nimaš posluhaza govorjeni jezik.So dekleta boljša pri učenju jezika inpri govoru?Metka Premerl: To je zelo različno. Prinekaterih imamo dobesedno krčne porode,ker težko izvlečemo iz njih kakšno besedo. Zneko deklico iz Avstralije sva vztrajno vadiliakcente, vendar se ni mogla naučiti pravilneizgovorjave. Desetkrat sem jo popravila,enajstič je spet izgovorila narobe.Kaj je bil razlog, da ste se vpisali v tečajslovenščine?Radenko Nešković, zaposlen vgradbeništvu: V Sloveniji živim deset let,delam v gradbeništvu in sem se šele letosodločil za učenje slovenščine v Centru CeneŠtupar. Program, ki sem ga opravil, obsega80 ur osnovnega pouka slovenščine. Tečajje zame odlična izkušnja, ker sem skozijezik spoznal tudi nekatere pomembneSlovence s področja književnosti. Vsemmojim rojakom, ki ne govorijo dobroslovenščine, priporočam tečaj, ker se jimbodo odprle nove dimenzije komunikacijes Slovenci, tako v zasebnih pogovorih kottudi pri iskanju zaposlitve. Osebno menim,da sem čakal predolgo, zdaj pa vidim, da nitako težko, kot sem si mislil. Posebej sem bilnavdušen nad prijaznimi profesorji. Tečajsem plačal sam.S kakšnim motivom ste se vpisali v tečajslovenščine?Martina Čančar, trgovka, doma izBosne: Pred enim tednom sem začela delativ Mercatorju, tukaj živim že tri leta. Zavedamsem, da je znanje jezika zelo pomembnoza komuniciranje in tudi vključevanje vvsakdanje življenje. Otrok hodi v vrtec inže govori slovensko, zato sem se tudi zaradinjega odločila za tečaj. Tečaja slovenščinenisem plačala, vendar sem se udeležila večkot 80 odstotkov predavanj. Prihodnji mesecbom izvedela, ali sem naredila pisni izpit,danes imamo še ustni izpit.Stroške izpita mi je pokril Sklad zavključevanje državljanov tretjih držav.Kdo vam je priporočil tečaj slovenščinev Centru Cene Štupar?Alen Fetić, vzdrževalec strojev v podjetjuYulon: Za nadaljevanje šolanja v programutrgovec sem se med drugim odločil napodlagi dobrih izkušenj mojega prijatelja, kije tukaj naredil srednjo šolo. Iz prejšnje šole,ki je žal nisem dokončal, poznam profesorjain direktorja Bojana Hajdinjaka, ki je učilmoje prijatelje in so bili z njim zadovoljni.V enem letu sem naredil 14 izpitov in zdajpripravljam zaključni izpit. Moja starša staiz Bosne, jaz pa sem se rodil v Ljubljani.V podjetju Yulon delam kot vzdrževalecstrojev, v prihodnje pa bom iskal službo vtrgovskem poklicu. Profesorji so prijazni inrazumevajoči do tistih, ki se šolamo ob delu.Šolanje sem si plačal sam.