MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

116MINERALNE SUROVINEopustitve pridobivanja v jami Škale, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik pa se izvajajo zapiralnadela na podlagi zakona. V letu 2006 so se še vedno izvajala zapiralna dela v rudnikih(premogovnikih) v zapiranju Zagorje, Kanižarica in Senovo. V rudniku Zagorje in Kanižaricase izvajajo zaključna zapiralna dela na površini, v rudniku Senovo pa jama še ni zaprta vceloti. V celoti je zaprta tudi jama Rudnika Žirovski vrh, na površini pa še izvajajosanacijska dela na odlagališčih hidrometalurške in jamske jalovine. V rudniku Mežica so bilipostopki zapiranja zaključeni v letu 2005, izbris družbe iz registra pa še ni zaključen. Tudi vrudniku Idrija zapiralna dela v jami in na površini v letu 2007 še niso zaključena. V letu2007 se je nadaljevalo zapolnjevanje jamskih prostorov in urejevanje izvoznega jaškaBorba.Z vidika inšpekcijskega nadzora je površinsko pridobivanje po številu objektovnajobširnejše, po številu zaposlenih pa je takoj za podzemnim pridobivanjem. Površinskopridobivanje zajema 240 lokacij z več kot 16 milijoni m 3 pridobljene mineralne surovine naleto v razsutem stanju. Največji delež predstavlja pridobivanje tehničnega kamna, sledipridobivanje gramoza, gline, mivke in pridobivanje okrasnega kamna ter soli. V letu 2007 jebilo v SZ delu Slovenje pridobljeno 278 t surove nafte in 146 t plinskega kondenzata ter3.417.734 m 3 zemeljskega plina. Količine so pridobljene ob izvajanju zapiralnih del. V letu2007 ni bilo izvrtane nobene nove proizvodne vrtine, ampak so se izvajala zapiralna dela vskladu z načrtom sanacije rudarskih objektov in naprav.Na področju izvajanja drugih rudarskih del, ki zajemajo 3 predore, vrtalno-minerskadela, vrtalna dela nad 30 m ter ostala dela, se je obseg del povečal predvsem na področjuizdelave raziskovalnih vrtin.Kljub zapiranju rudnikov v Sloveniji še vedno deluje 7 reševalnih čet, in sicerPremogovnika Velenje, Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Nafte Geoterm Lendava, RudnikaSenovo, Rudnika Mežica in Rudnika Idrija.Usposabljanje reševalcev poteka po sprejetih programih, pregledovanje reševalneopreme pa izvaja pooblaščenec. Rudarske reševalne službe na področju usposabljanja innudenja pomoči usklajuje Koordinacijski odbor reševalnih služb rudnikov Slovenije.ZAKLJUČEKPredpisano periodično izvajanje inšpekcijskega nadzora na področju rudarstva v letu2007 je potekalo po programu. Prišlo je do manjšega izpada pri doseganju začrtanegaprograma periodike, ki pa bo nadomeščen takoj na začetku leta 2008. Glede na zakonskopredpisano periodiko inšpekcijskega nadzora in upoštevajoč trend povečevanja številanosilcev rudarskih pravic in naraščanja prijav, kot tudi glede na dejstvo, da je v letu 2006 enrudarski inšpektor prekinil delovno razmerje in ni bil ustrezno nadomeščen, sredi leta 2007pa se je upokojil še en rudarski inšpektor, je bilo v letu 2007 potrebno zagotoviti normalnodelovanje IR na način, da so rudarski strokovni sodelavci z uradniškimi nazivi izvajaliinšpekcijski nadzor. To pa je lahko le začasna rešitev, zato se je v letu 2007 pripravilaustrezna sprememba sistemizacije IRSER, vsi trije sodelavci pa so opravili strokovne izpiteza inšpektorje. V kolikor ti trije delavci ne bodo nemudoma premeščeni na inšpektorskadelovna mesta, v letu 2008 ne bo mogoče na primeren način zagotavljati predpisaneperiodike inšpekcijskega nadzora in s tem izrazite preventivne vloge IR, katero ji nalagaZRud!