MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

MINERALNE SUROVINE – III. del 213Leta 2007 je največ rudarskih odpadkov nastalo pri pridobivanju in bogatenju prodain peska ter dolomita, prav tako zaradi največje proizvodnje teh dveh surovin. Zmanjšali pasta se proizvodnji kremenovega peska ter surovin za cementno industrijo. Pri kremenovempesku prej omenjena manjša proizvodnja vpliva tudi na bogatenje. Po bogatenjukremenovega peska ostane skoraj 40 % rudarskih odpadkov, 60 % pa je mineralne surovine,ki je uporabna za prodajo. Kremenov pesek mora biti za nadaljnjo uporabo zelo čist.ZAKLJUČKIProizvodnja nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji narašča. Posledično panarašča tudi količina rudarskih odpadkov, ki pri tem nastane. Vendar pa se količinarudarskih odpadkov ni povečala premo sorazmerno s proizvodnjo. Količina rudarskihodpadkov je namreč odvisna tudi od postopkov bogatenja. V Sloveniji je naraslaproizvodnja nekovinskih mineralnih surovin, pri katerih se uporabljajo manj zahtevnipostopki bogatenja. Te surovine namreč uporablja gradbena industrija pri izgradnjiavtocest.V Sloveniji večinoma nastajajo začasni rudarski odpadki, ki so kasneje uporabljeni zasanacijo zemljišč. Glede na podatke, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da lahko vserudarske odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju nekovinskih mineralnih surovin, uvrstimomed inertne in nenevarne rudarske odpadke. V posameznih nahajališčih se sicer pojavljajonezaželeni minerali (npr. pirit), vendar se pojavljajo v premajhnih količinah, da bipredstavljali večjo nevarnost za okolje. Večja pozornost pa je potrebna v nahajališčih, ki sov območju orudenj s težkimi kovinami oz. radioaktivnimi elementi.Ker se v Sloveniji v največjih količinah pridobiva nekovinske mineralne surovine, ki seuporabljajo v cestogradnji, največ rudarskih odpadkov predstavljata odkrivka in jalovina(približno ¾). Pri procesih bogatenja pa nastane ¼ vseh rudarskih odpadkov.Količino rudarskih odpadkov v podjetjih zmanjšujejo na različne načine. Najboljpogosto jih uporabijo za sanacijo opuščenih delov pridobivalnega prostora. Podjetja sopridobivalni prostor dolžna sanirati, hkrati pa je to tudi najcenejša metoda. Rudarskeodpadke se lahko zmanjša že pri smem pridobivanju, in sicer z uporabo novih metod. Temetode so sicer dražje, zato jih uporabljajo predvsem v podjetjih, ki imajo pridobivalneprostore v bližini avtocest in naselij. Rudarske odpadke pa ponekod v podjetjih tudipredelujejo in kasneje uporabijo, npr. za rekultivacijo.Viri in literatura1. Colman T.B., Highley, D.E., Gunn, A.G, Cameron, D.G. in Smith, B. 2003. An assessment of the natureof the waste produced by active mineral workings in the UK. British Geological Survey, Nottingham.44 strani.2. Ocepk, D. 1989. Bogatenje mineralnih in energetskih surovin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.350 strani.3. Šolar, S.V., Štih, J. in Senegačnik, A. 2007. Pregled podatkov proizvodnje in zalog ter virov nekovinskihmineralnih surovin. Mineralne surovine v letu 2006. Geološki zavod Slovenije. Urednik Slavko V. Šolar,222 strani.4. Šolar, S.V., Štih, J. in Senegačnik, A. 2008. Pregled podatkov proizvodnje in zalog ter virov nekovinskihmineralnih surovin. Mineralne surovine v letu 2007 (bilten v pripravi). Geološki zavod Slovenije.Urednik Slavko V. Šolar.