184<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong> – III. delporočanju močno povečala. Po evidencah, s katerimi razpolaga ARSO, je v letu 2001 takonastalo okrog 140 ton takih odpadkov, v letu 2002 pa je količina narasla že na preko 3.800ton.V preteklosti se je največ azbesta uporabljalo v proizvodnji azbestno-cementnihizdelkov. Podatki kažejo, da je kar približno četrtina individualnih stavb v Sloveniji še krita zazbestno-cementno kritino, glede na regijo pa pri tem izstopa Podravska regija, kjer je poocenah še 30 % individualnih stavb kritih z njo. Tudi dolžina še vgrajenih azbestnocementnihvodovodih cevi se glede na posamezna področja v Sloveniji razlikuje, v povprečjupa je vgrajenih še okoli 200 km teh cevi na upravno enoto.Od proizvedenih izdelkov, ki so vsebovali azbest, so nekateri trajno vgrajeni vobjekte: brizgani ometi, izolacijska sredstva, lepila ali izolacijske mase. S podatkom, vkoliko objektih ali napravah je še vgrajenih več kot 1.000 kg materialov, ki vsebujejo šibkovezani azbest, se razpolaga, vendar se predvideva, da je takih objektov več. Obstaja velikaverjetnost, da se upravljavci takih objektov bodisi izogibajo zakonski obvezi, bodisi da nitine razpolagajo s podatkom, da so v objektu, katerega lastniki ali upravljavci so, vgrajenitovrstni materiali. Glede na azbestno-cementne proizvode dane na trg v obdobju 15 let, tj.od začetka 80-ih let (1982) do leta 1997, v količini okrog 530.000 ton, ter ob predpostavki,da je bilo do danes za okrog 40 % teh količin po uporabi že poskrbljeno, groba ocena kaže,da je na območju <strong>Slovenije</strong> možno v prihodnjih letih pričakovati še okrog 320.000 ton takihodpadkov.
<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong> – III. del 185OKOLJU PRIJAZNO RAVNANJE Z ODPADKIMarijan KvartičCeste mostovi Celje d.d., Lava 42, Celjee-mail: marjan.kvartic@cm-celje.siSodobni svet v današnjem času vedno bolj izpostavlja varovanje okolja in koncepttrajnostnega razvoja kot usodno vprašanje civilizacije. Spoznanja, da je varovanje okoljapotrebno, se moramo zavedati vsi, saj si želimo živeti v zdravem in čistem okolju tako, dabodo zadovoljene potrebe sedanje generacije in da ne bi bile omejene razvojne možnostiprihodnjih generacij.Poslovna politika uspešnih podjetij mora v obdobju globalizacije in vedno hujšekonkurence graditi na pozitivnem odnosu do okolja. Takšen razvoj pospešuje vse boljzahtevna zakonodaja, ki veliko odgovornost nalaga tudi gospodarskim družbam, saj je odposlovanja in poslovnih odločitev v veliki meri odvisno, kakšno je naše okolje in kakovostživljenja.Vodstvo delniške družbe CM Celje je v svojem dolgoletnem razvoju posebnopozornost posvečalo okoljski problematiki. Naša dejavnost, ki zajema gradnjo objektovnizkih in visokih gradenj ter proizvodnjo mineralnih surovin, asfaltnih in betonskih zmesi,je povezana s prostorom in okoljem, v katerega posegamo. V CM Celje, d.d. sta okoljskapolitika in načela trajnostnega razvoja sestavni del poslovne politike. Rezultat prizadevanjje certifikat ravnanja z okoljem po mednarodnem standardu ISO 14001, ki smo ga pridobili27.11.2002. Vzpostavili smo sistem ravnanja z okoljem, ki ga vzdržujemo in nenehnoizboljšujemo. Varovanje okolja je tako postalo sestavni del poslovne strategije delniškedružbe CM Celje.Že od vsega začetka obravnavanja okoljevarstva se v ospredje postavljajo odpadki, kiso eden največjih problemov naše civilizacije. Odpadki so problem, ker nastopajo v velikihkoličinah, prizadenejo okolje v vseh njegovih prvinah (zemlja, zrak, voda) in so neobvladljivizaradi neustreznega družbenega odnosa do njih. V skladu s strateškimi usmeritvami<strong>Slovenije</strong> se teži k postopnemu zmanjševanju količin odpadkov, nižanju nevarnostnegapotenciala na izvoru, ločenemu zajemu čim čistejših frakcij odpadkov, povečanju izrabesnovne in energetske vrednosti odpadkov in rekonstrukciji obstoječih odlagališč ter gradnjinovih v skladu s standardi Evropske unije.Pomemben segment odpadkov so odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, sajnjihova količina narašča predvsem zaradi nacionalnega programa izgradnje avtocest,programa razvoja železnic, gradnje hidroelektrarn in programa obnove magistralnih inregionalnih cest. K porastu je pripomogla še gradnja stanovanjskih objektov in poslovnotrgovskih centrov, športnih objektov ter objektov na področju varstva okolja. Ocena količingradbenih odpadkov v Sloveniji znaša ca 2 milijona ton, kar pomeni 500 do 600kg/prebivalca gradbenih odpadkov, nastalih pri gradnjah in rušitvah objektov visokihgradenj, ter 300 do 400 kg dodatno nastalih pri gradnji inženirskih objektov, t.i. zemeljskihizkopov, gradnji cest itd.