MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

MINERALNE SUROVINE 145(Shields, Šolar). Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov je bila tudi del vsebinljubljanske TAIEX delavnice.Rudarski odpadki – dr. Slavko V. Šolar, dr. Mateja Gosar, dr. Robert Šajn, mag. TomažBudkovičPomemben del nalog, povezanih z Evropsko unijo, je bil vezan tudi naimplementacijo v letu 2006 sprejete Direktive o ravnanju z rudarskimi odpadki. Ad Hocskupina, ki se ukvarja z inertnimi odpadki, je od držav članic, tudi Slovenije, dobila želenepodatke, katere smo prikazali v poročilu Inertni rudarski odpadki (v aktivnih površinskihkopih nekovinskih mineralnih surovin). Izsledke pregleda količin in vrst rudarskih odpadkovsmo predstavili javnosti s prispevkoma Mining Waste From Non-Metal Pits And Quarries InSlovenia (Burger, Šolar) ter Klasifikacija in količina rudarskih odpadkov nekovinskih kopov vSloveniji (Burger, Šolar).V zvezi z zgoraj omenjeno Direktivo o ravnanju z rudarskimi odpadki, ki predvidevapopis tistih zaprtih objektov za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnihdejavnosti, ki povzročajo resne negativne vplive na okolje ali utegnejo srednjeročno alikratkoročno postati resna grožnja za okolje ali zdravje ljudi, smo v letu 2007 obravnavalirudišča v okolici Litije. Tam se nahaja opuščeni rudnik Sitarjevec in več manjših rudišč, kiso razmeščena na obeh bregovih Save in tvorijo rudonosno območje, ki obsega več kot 10km 2 . Rudarstvo se je na tem območju začelo že zelo zgodaj. Najdišča žlindre v neposrednibližini Litije pričajo o rudarjenju že v rimskih časih. Od srednjega veka pa vse do leta 1965so tod z manjšimi prekinitvami pridobivali svinec, cink, živo srebro, srebro in barit. Znanoje, da pridobivanje kovinskih rud in njihova predelava vplivata na onesnaženje okolja (Šajnin Gosar, 2007).V letu 2007 smo zbrali vse razpoložljive podatke o odpadkih, ki so posledicarudarske dejavnosti na tem območju Litijskega rudnega polja, in jih predstavili tabelarično,grafično in v GIS okolju. Grafični del je prikazan na kartah meril 1 : 25.000 in 1 : 5.000.Evidentirali smo 31 manjših, 4 srednja in 11 večjih odlagališč, ki sestoje iz jamske jalovine,revne rude (večinoma rudonosnih klastitov) in prežganih topilniških ostankov iz različnihobdobij pridobivanja kovin in barita v Litiji. Največje deponije leže na hribu Sitarjevec in vnjegovi neposredni bližini. Njihova skupna ocenjena prostornina znaša 100.000 m 3 . Obostalih, manjših rudiščih in pri topilnici Litija se nahaja še dodatnih 50.000 m 3 rudarskihodpadkov. Njihov nastanek je tudi časovno opredeljen.Poleg nazornega pregleda rudarskih odpadkov, ki ga je možno pregledovati ssodobnimi GIS tehnikami, smo z omenjeno bazo dobili dobro podlago za morebitninadaljnji študij vpliva teh rudarskih odpadkov na okolje. Na žalost smo s tem predčasnozaključili nekajletno nalogo obravnavanja in popisovanja rudarskih odpadkov kovinskihrudnikov.Konzultacije – mag. Duška RokavecKot permanentna dejavnost so potekale konzultacije na področju posredovanjastrokovnih podatkov in informacij Sektorju za rudarstvo (največkrat v obliki hitrihodgovorov po e-pošti) v zvezi s prevero parcel, na katerih naj bi bila podeljena rudarskapravica oz. obstaja interes za pridobitev rudarske pravice. Podatke posredujemo tudi