150<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong>−−−−−−tehničnega kamna – dolomita,tehničnega kamna – apnenca,naravnega kamna – apnenca tergrušča, proda, flišne breče, flišnega laporja in flišnega peščenjaka.Površinske kope in nahajališča smo razdelili na:perspektivne in neperspektivne teraktivne, občasno aktivne, opuščene, sanirane, samosanirane in nesanirane.V perspektivnih nahajališčih smo vire kamnine uvrstili v kategorijo C 2 . Za potencialnozanimiva in perspektivna nahajališča smo izdelali hidrogeološka mnenja, ki upoštevajovarovanje vodnih virov po posameznih vodovarstvenih pasovih. Za skoraj vsa nahajališčasmo izdelali kompleksometrijske ali petrografske analize vzorcev kamnine.Kot neperspektivna smo opredelili manjša, pretežno opuščena ali pa občasno aktivnanahajališča, ki po naši oceni nimajo zadostnih virov za ekonomično izkoriščanje kamnine alipa obstajajo druge omejitve, kot so prevelika oddaljenost od potencialnih uporabnikov,nedostopnost ali prevelika bližina naselij.Na koncu smo vse terenske in laboratorijske rezultate ovrednotili in izdelali 3 končnaporočila, in sicer za občine (1) Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica inRenče-Vogrsko, (2) Vipava in (3) Idrija.V občini Nova Gorica smo na površini 279 km 2 ovrednotili 26 nahajališč, od teh 18 vapnencu, 2 v dolomitu, 4 v flišnih kamninah in 2 v grušču. Kot perspektivna smo ocenili 6nahajališč, ki so vsa v apnencu.V občini Šempeter-Vrtojba smo na površini 15 km 2 ovrednotili 2 nahajališči proda.Kot perspektivno smo ocenili eno nahajališče.V občini Miren-Kostanjevica smo na površini 62 km 2 ovrednotili 7 nahajališč, od teh2 v apnencu, 2 v produ in 3 v naravnem kamnu – apnencu. Kot perspektivni smo ocenili 2nahajališči, in sicer eno v naravnem kamnu – apnencu in eno v tehničnem kamnu –apnencu.V občini Renče-Vogrsko, ki ima površino 29,5 km 2 , nismo evidentirali nobeneganahajališča.V občini Vipava smo na površini 107,4 km 2 ovrednotili 19 nahajališč, od teh 18 vgrušču in eno v apnencu. Nobeno nahajališče nismo ocenili kot perspektivno.V občini Idrija smo na površini 294 km 2 ovrednotili 134 nahajališč, od teh 129 vdolomitu, 3 v apnencu in 2 v grušču. Kot perspektivna smo ocenili 9 nahajališč, ki so vsa vdolomitu.Povzetek sestavil koordinator programa: mag. Milan Bidovec in sodelavci
<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong> 151GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJEDimičeva ulica 14, 1001 LjubljanaDEJAVNOSTI NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN VSKLOPU GEOZS V LETU 2007V Sloveniji se na področju mineralnih surovin in ekonomske geologije z ozirom nageološko zgradbo našega ozemlja in razpoložljive naravne vire izvajajo predvsem raziskavetehničnega in naravnega kamna, glin, kremenovega peska, surovin za cementno in apnarskoindustrijo ter še nekaterih drugih nekovinskih mineralnih surovin in premoga. Raziskavepotekajo od kabinetnega študija obstoječih podatkov preko terenskega dela (spremljavaraziskovalnega vrtanja, rudarskih del in gradnje infrastrukturnih objektov, detajlnokartiranje, različne terenske meritve, vzorčenje za potrebe laboratorijskih preiskav) doobdelave zbranih podatkov in njihove interpretacije. Raziskave so osredotočene nanahajališča mineralnih surovin, predvsem odkrivanje, ugotavljanje zalog in njihove kvalitete,način nastanka, vplive pridobivanja in predelave na okolje, uporabo rudarskih odpadkov inmasnih viškov, v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri.Na oddelku izvajamo temeljne in aplikativne raziskave v okviru programa»Sedimentologija in mineralne surovine«. V sklopu tega smo nadaljevali s sedimentološkimiterenskimi in laboratorijskimi raziskavami neogenskih sedimentnih kamnin na severnemobrobju Krškega polja. Te raziskave potekajo v okviru širših regionalnih raziskav Krškegapolja in njegovega obrobja. Proučevali smo geomorfološke oblike – kraške spodmole izpaleogenskih alveolinsko-numulitnih apnencev na območju Sočerge, pod gričem VelikiBadin.Dejavnost oddelka na področju raziskav premogov je obsegala petrologijo premogovin geologijo nahajališč premogov. Na področju petrologije premogov smo nadaljevali zuporabnimi petrografskimi raziskavami velenjskega lignita. Na področju strukturnepetrografije lignita v jamskih objektih smo ugotovili, da je strukturno-petrografske lastnostimožno dokaj dobro korelirati z nekaterimi geofizikalnimi parametri, kot so naravnaradioaktivnost, magnetna susceptibilnost in električna upornost, z drugimi geofizikalnimiparametri pa povezav nismo ugotovili. Rezultat je pomemben za selektivno uporaboustreznih geofizikalnih merilnih metod v vrtinah za napovedovanje strukture premoga.Slednja je nosilec bolj ali manj ugodnih oziroma bolj ali manj nevarnih con rudarjenja prinapredovanju rudarskih del.V okviru sodelovanja v projektu GeoCapacity smo za SV Slovenijo izdelali strukturnokarto nastopanja premoških plasti v globini več kot 800 m, ki bi bile lahko potencialnoprimerne za skladiščenje CO 2 kot toplogrednega plina v »globokih geoloških plasteh«.Predvidevamo tudi nadaljevanje tovrstno ustreznih struktur na sosednji ozemlji Hrvaške inMadžarske.V okviru projekta »Glinaste formacije« smo zbrali predvsem podatke o glinah naobmočju pontijskih in pliocenskih premogišč <strong>Slovenije</strong>.