MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

MINERALNE SUROVINE – III. del 211Nezaželen material, ki se izloči pri pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin,imenujemo rudarski odpadek. Rudarski odpadki so lahko odloženi na jalovišče ali pa sokasneje predelani. Po bogatenju rudarskih odpadkov dobimo sekundarno mineralnosurovino in odpadek. Sekundarno mineralno surovino se zopet bogati in pri tem nastaneprodukt, ki se kasneje uporabi za sanacijo zemljišč ali gre v prodajo. Dokler material ne greskozi določen proces, le ta predstavlja rudarski odpadek. Ti postopki so prikazani tudi vzgornjem diagramu.KOLIČINE RUDARSKIH ODPADKOVPodatke, ki smo jih uporabili za izračun količin rudarskih odpadkov, ki nastanejo pripridobivanju in bogatenju posameznih nekovinskih mineralnih surovin, smo pridobili vposameznih aktivnih kopih. V posameznih podjetjih smo si ogledali proizvodnjo inbogatenje sledečih nekovinskih mineralnih surovin: kalcit, surovine za cementno industrijo,roženec, kremenov pesek, keramična glina, opekarska glina, naravni kamen, tehnični kamen(magmatske in metamorfne kamnine), tehnični kamen (apnenec), tehnični kamen (dolomit)ter prod in pesek; naša nadaljnja obdelava je zajela samo te vrste mineralnih surovin.Za vsako zgoraj omenjeno mineralno surovino smo izdelali diagram snovnega toka, spomočjo katerega smo spremljali, kaj se z materialom dogaja od odkopa preko bogatenja doprodaje oz. sanacije. Na koncu pa smo izdelali še posplošen diagram snovnega toka.Ugotovili smo, da se v samem pridobivalnem prostoru najprej odstranita odkrivka injalovina, ki sta kasneje najpogosteje uporabljeni za sanacijo. Mineralno surovino natoprepeljejo v predelovalni obrat, kjer potekajo postopki bogatenja. Bogatenje delimo v triglavne procese [2]:− pripravljalno bogatenje (drobljenje, mletje, aglomeriranje, sejanje, klasiranje,odpraševevanje itd.),− neposredno bogatenje (optično prebiranje, flotiranje itd.) in− pomožni postopki, ki zajemajo čiščenje odpadnih vod, dimnih plinov in podobno.Pri teh procesih se izloča jalovina, ki jo predstavljajo predvsem podzrna in/alinadzrna, in je najpogosteje uporabljena za sanacijo. Nato gre mineralna surovina v prodajo.Podatke, ki smo jih pridobili v posameznih podjetjih, smo nato posplošili za celotnoSlovenijo. Ugotovili smo, da je leta 2005 po pridobivanju in bogatenju tehničnega kamna –dolomita nastalo 51 % vseh rudarskih odpadkov (diagram 2). Sledile so proizvodnjanaravnega kamna (11 %), tehničnega kamna – apnenca ter proda in peska (9 %) inkremenovega peska (8 %). Tehnični kamen se pri nas pridobiva v največjih količinah, zatopri tej proizvodnji tudi nastane največ odpadkov. Kljub podobnim metodam pridobivanja inbogatenja tehničnega kamna – dolomita in apnenca, se pri dolomitu izloči precej večmateriala, ker so dolomiti v Sloveniji precej pretrti, apnenci pa zelo čisti. Kremenov pesekpa mora biti za nadaljnjo proizvodnjo zelo čist, zato se pri bogatenju izloči večja količinarudarskih odpadkov. Naravni kamen pa kljub majhni letni proizvodnji prispeva večjokoličino rudarskih odpadkov, ker so za prodajo uporabni le bloki kamnin brez razpok.Podatke o odstotku rudarskih odpadkov, nastalih pri pridobivanju in bogatenjuposamezne mineralne surovine v letu 2005, smo uporabili tudi za izračun količin odpadkovv letih 2006 in 2007, ki smo jih pridobili iz biltena, ki je v pripravi (Šolar et al., 2008).