Po osrednji vaji SV - Ministrstvo za obrambo

SV 18predstavljamo vamNa most!Besedilo in fotografije: Borut PodgoršekStojim v koloni pred Štempetovim mostomna primorski avtocesti in zazvoni mi telefon.Kadar me kliče šef, je nekaj resnega. »Živijo,ali motim?« »Ne, grem s Počka!« »Ali bi šelna prevzem ladje v Rusijo. Za 17 dni.« »Joj!A toliko? Ja, no, če že nihče drug noče, potempa grem!« Prekinem zvezo in pomislim! Jazna ladjo? Že ob misli na to mi je postalo slabo.Z barkami si nisem blizu. V bistvu mi je šlo vednona bruhanje, kadar sem bil na barki, toda,ja, grem! Bom že kako! Malo tablet in obližčez popek in bo šlo. V najslabšem primerulahko na Kreti pobegnem z ladje in na letalo.Dan odhoda se bliža! Povsem sem miren,vseeno mi je in sem v pričakovanju novepustolovščine. Ja, tako službo imam. Lepo,zanimivo, polno izzivov in nikoli ne vem, kjebom končal. To me žene naprej. Nekaj dni vhotelu, potem na ladjo.V nedeljo zvečer kapitan Andrej skliče posadko.Pripravi ladjo za izplutje! Slišim aplavz.Na slabost sem že pozabil. Čakam met zadnjevrvi, s katero smo privezani na dok, in nadvig slovenske zastave. Tema! Nad krmo seoddaljuje Novorossysk, nad premcem pa nične vidim. Malo me zaskrbi, toda saj fantjevedo, kaj delajo. Ob štirih se spravim spat,vendar ne morem zaspati. Preveč adrenalina.Grem nazaj na most in vsi so tam. Vsi smobudni že 22 ur. Ko sem prejšnje dni opazovalfante na ladji, nisem razumel, kaj jih žene vta poklic. Barvajo, pometajo, brusijo, gledajozemljevide, preverjajo stanje olja v motorjih,kuhajo, dvigajo in spuščajo zastave, čistijoorožje, ribajo, ukazujejo en drugemu in takonaprej. Vsak dan enako in vedno nekaj delajo!Zakaj? Grem na stolp in gledam okrog sebe.Nadaljevanje na 21. strani16