<strong>SV</strong> 18iz vojaškega življenjaOddelek <strong>za</strong> celostno skrb<strong>za</strong> pripadnike pripravil delavniceosebnostne rastiOddelek <strong>za</strong> celostno skrb <strong>za</strong> pripadnike <strong>SV</strong> je letos <strong>za</strong> pripadnike <strong>SV</strong> in njihove družinskečlane načrtoval izvedbo tematskih delavnic osebnostne rasti. Fakulteta <strong>za</strong> družbenevede je decembra 2008 objavila ugotovitve raziskovalnega projekta o delovanju <strong>SV</strong>v MOM ter poveljstvih na mednarodnih dolžnostih, iz česar je razvidno, da sta meddrugim stres in ločenost od družine področji, na katerih pripadniki <strong>SV</strong> pričakujejo večjopodporo sistema glede vsebinskih priprav na delovanje v MOM. Načrtovane delavniceso učinkovita pomoč pri pri<strong>za</strong>devanjih pripadnikov <strong>SV</strong> in njihovih družinskih članov <strong>za</strong>urejene medosebne odnose, kar poleg drugega dobro vpliva na kakovostno in učinkovitoopravljanje delovnih obveznosti.Besedilo: višji vojaški uslužbenec Franc KokaljFotografije: oddelek <strong>za</strong> CSP<strong>Po</strong>men delavnic je predvsem vohranjanju telesne, duševne inzdravstvene sposobnosti <strong>za</strong> vojaškoslužbo kot tudi v posameznikovemcelostnem razvoju. Delavnice otemah, kot so dinamika medsebojnihodnosov, čustvena inteligenca,stres, meditacija, osebni dnevnik,pomoč pri izboljšanju kakovostipartnerskih in družinskih odnosov,dobro vplivajo na osebnostnoharmonijo, medosebna razmerjain motiviranost, kar posledičnoustvarja boljše vzdušje v delovnih28
okoljih, povečuje delovno učinkovitostin bistveno pripomore kuresničevanju temeljnih vrednotvojaške etike, kot so tovarištvo,krepitev vojaških kolektivov terspoštovanje človeškega dostojanstva.To prispeva k boljši organi<strong>za</strong>cijskikulturi, saj je organi<strong>za</strong>cijskakultura skupek vrednot, navad,norm in prepričanj pripadnikov <strong>SV</strong>,ki nastaja skozi razvoj <strong>SV</strong>. Ciljneskupine predvidenih programov sopripadniki <strong>SV</strong> in njihovi družinskičlani, še posebno tisti, ki živijo vizrazito stresnih delovnih razmerahin ki so razporejeni na delovne naloge,katerih posledica je ločenostod partnerja ali družine.<strong>Po</strong>gosto šele slabi odnosi, razočaranjain nakopičene težave nekogaprepričajo, da je treba nekaj storiti<strong>za</strong> boljšo kakovost osebnega življenja.S tem temeljnim odnosomdo samega sebe so pove<strong>za</strong>ni vsidružbeni odnosi tako v javnem kot<strong>za</strong>sebnem življenju. Da ne bi ostaliv stiski sami, želimo s ponujenimiprogrami spodbuditi k zdravemunačinu življenja, kakovostnimmedčloveškim odnosom in osebnirasti. <strong>Po</strong>sameznik se mora samodločiti, da želi narediti nekaj več<strong>za</strong>se, <strong>za</strong> partnerski odnos ali odnosdo dela, saj mu bodo programi letako koristili.Zakon o službi v Slovenski vojskiin po vrnitvi domov je treba boljučinkovito poskrbeti <strong>za</strong> pripadniketer družinske člane. Načelnik GŠ<strong>SV</strong>je v intervjuju <strong>za</strong> Revijo Obramba 1<strong>za</strong>pisal: »V mislih imam predvsemprograme, s katerimi bomo<strong>za</strong>jeli priprave družinskih članov <strong>za</strong>daljšo odsotnost od pripadnice oziromapripadnika v času delovanja vmednarodnih operacijah in misijah,v času šolanja, v času vojaških vajv tujini. Gre <strong>za</strong> aktivnosti, ki nastajajoiz potreb uporabnikov in bi jihizvajali usposobljeni strokovnjakirazličnih področij.« Organiziranedelavnice so konkreten odgovor na<strong>za</strong>pisane usmeritve načelnika.Prve delavnice, podobne tečajumeditacije in pisanju osebnegadnevnika, so <strong>za</strong> pripadnike <strong>SV</strong> innjihove družinske člane v okviru duhovneoskrbe organizirali ter izvedliže leta 2005 v vojaškem objektu naVirnikovi planini. Takratni poveljnikPP je prisluhnil novi <strong>za</strong>misli vpodporo pripadnikom in družinskimčlanom. <strong>Po</strong>dpisal je prvi ukaz<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo koncevtedna ter tako omogočil izvajanjeprvih delavnic in razvoj programov.Prve delavnice se je udeležilo petpripadnikov. Sčasoma se je delavnicudeleževalo vedno več pripadnikovin njihovih družin. Od leta 2005 dodanes je bilo na različnih lokacijahv objektih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>organiziral in usklajeval sam terob pomoči višje vojaške uslužbenkeMaje Markovič. Za otroškedelavnice je poskrbela usposobljenaanimatorka, administrativna delavkaJelka Krošelj ob pomoči drugihanimatorjev.Delavnice so po svojih strokovnihpodročjih izvajali strokovnjakiiz <strong>Po</strong>veljstva <strong>za</strong> doktrino, razvoj,izobraževanje in usposabljanje(PDRIU) iz oddelka <strong>za</strong> razvojvoditeljstva (ORV). Pedagoginja andragoginjaIrena Korošec je vodiladelavnico na temo medsebojnihodnosov in osnov dobre komunikacije.Za dobro komunikacijo jepomembna sposobnost ustvarjanjadobrega stika s sogovornikom inaktivnega oziroma dobrega poslušanjater vživljanja v drugo osebo.Predstavila je proces komunikacije,pri katerem se prepletajo besedna,parabesedna in nebesedna komunikacija,<strong>za</strong>vedna in ne<strong>za</strong>vednakomunikacija ter spontana uporabarazličnih filtrov pri poslušanju inposredovanju informacij naprej.Komunikacija je bistveno odvisnaod pristopov različnih <strong>za</strong>znavnihtipov ljudi, in sicer vizualnih,avditivnih, kinestetičnih, olfaktornihter gustatornih. Udeleženi soprek delavnice na konkretnih vajahlahko spoznali, v katerem <strong>za</strong>znavnemtipu se prepoznajo. Z dobročustev drugih ljudi (SQ) in njihovihprednosti ter slabosti so bistvočustvene inteligentnosti posameznika.Ne<strong>za</strong>vedanje čustvenihstanj in neučinkovito spoprijemanjeposameznika z <strong>za</strong>htevnimidelovnimi razmerami lahko voditav osebnostni stres ter posrednoposlabšanje medosebnih odnosovna delovnem mestu in v družini.<strong>Po</strong>sledice nepredelanih negativnihčustev so lahko porušeno psihičnozdravje pripadnika ter negativnovplivajo na učinkovitost profesionalnegadelovanja in osebnostnegafunkcioniranja. Vodijo lahko doblažjih in težjih psihičnih motenjoziroma psihopatologije, na primerprilagoditvene motnje, odvisnosti,depresivnega stanja, psihozein osebnostne motnje. Čustvenainteligenca na splošno pomeniznati upravljati svoja čustva, da binas podpirala in omogočala izrazitinašo osebnost na najboljši možennačin. Dobro voden čustveni um nena<strong>za</strong>dnje daje tudi energijo <strong>za</strong> velikadela, torej tista, <strong>za</strong> katera namracionalni um govori, da se »nesplačajo«. Zato lahko rečemo, daso v njem najlepše človeške vrline,kot so požrtvovalnost, nesebičnost,plemenitost in velikodušnost.Višji vojaški uslužbenec univ. dipl.psih. in psihoterapevt ZdravkoStrniša, ki je vodil delavnico naFotografija: URSZRPrvi tečaj meditacije v <strong>SV</strong> leta 2005Delavnica o medosebnih odnosih v Logatcuv VII. poglavju Celostne skrbi od76. do 84. člena večkrat pod vidikizdravstvene, psihološke, socialne induhovne oskrbe omenja podporo,ki jo <strong>za</strong>gotavljamo v obliki delavnic.<strong>Po</strong>seben poudarek je na možnosti,da se programov udeležijo pripadnikiin družinski člani, še posebnov času, pove<strong>za</strong>nem z MOM. Vpripravah na MOM, med operacijona Bledu, v Dravogradu, na <strong>Po</strong>kljuki,Debelem rtiču in v Logatcu organiziranihin izvedenih več kot desetdelavnic ob koncih tedna.<strong>Po</strong> dveh letih pri<strong>za</strong>devanj nam jeletos v okviru oddelka <strong>za</strong> celostnoskrb <strong>za</strong> pripadnike (OCSP) v CVVSLogatec uspelo organizirati delavniciosebnostne rasti. V imenu oddelkakot organi<strong>za</strong>torja sem delavnicekomunikacijo si vrata k ljudemlahko <strong>za</strong>piramo ali odpiramo.Univ. dipl. psih., pedagoginjaandragoginja II Valerija Kokol jevodila delavnico na temo čustveneinteligence. <strong>Po</strong>udarila je področječloveške čustvenosti kot bistvenedimenzije bivanja posameznika.Zavedanje, prepoznavanje inrazumevanje svojih čustev (EQ) tertemo stresa, je stres izpostavilkot nekaj običajnega, vsakdanjega,kot nekaj, brez česar se ne daživeti. Na delavnici je udeležencempribližal stres tako, da ga prepoznajoin potem laže sprejmejo, kajtisprejemanje pomeni prvi korak kobvladovanju. Stres ni neko stanjev zunanjem okolju, temveč v človekovitelesni in duševni notranjosti,29
Change language