1. PDF dokument (13 MB)

PLANINSKIVESTNIKtra ali ob novem letu v zahtevnih zimskih razmerah ssevera prihajal na Storžič.Vlekli so ga gladko zaliti boki gore, kjer se pozimi trgajoprsni plazovi in se po belih plečih igrivo sprehajatasvetloba in veter. Nežno se prelivajo plavkaste sence,nagajivo vrtinčijo snežni kristali.Le malo je bilo tedaj gornikov, ki so si pozimi upali tja gorikot on. Srčno sem si želel, da bi ga nekoč srečal in spoznal.To mi je bilo dano šele poleti 1960. Seznanila sva se naPlaninski zvezi Slovenije, med sejo Komisije za GRS.Z Milkom sva za povratek izbrala varno Javorniško grapoin tako sklenila najino prvo, edino in hkrati poslednjoskupno pot v gore. Kot član SKOJ je takoj po okupacijiopravljal zahtevne naloge v OF in postal sumljiv Gestapu.Moral se je umakniti v partizane. Le malo po obletnicinajinega Storžiča, 27. marca 1942, je padel vMalem Rovtu nad Crngrobom.Sam sem kasneje le redkokdaj ubiral tisti greben.Prvič je bilo to v petdesetih letih, ko smo bili med počitnicamina Kališču. Z Jano in Andrejem smo šli na izletdo vrha in sestopali proti Poljani. Steza je bila od odcepav Žrelo naprej brezupno zaraščena, zato sem seodločil za sestop po enem od tistih žlebov, ki strmopadajo na Planino Javornik. V njem se je pasla meglain zastirala razgled. Na gladki travi v brezpotju smoprevidno ubirali korake, sopotnika sta padala in se pobirala,trpele so predvsem Janine nove hlače. Mojavarovanca sta se bala, da smo zašli, slišati je bilo dostikritičnih besed. V izteku žleba je megla izginila — bilismo komaj streljaj od Krničarjeve koče. Slabe volje inbojazni je bilo v trenutku konec.Planšarica je prinesla kislo mleko, razpoloženje je vidnorastlo. Menili smo se o njenem delu in prisluhnilinjenim zgodbam. Seveda ni pozabila omeniti debelegagoža, ki da se od časa do časa prikrade v stajo in sekar pri kravi naloka mleka.Ženske gredo na Severni tečajPrvo žensko odpravo na Severni tečaj, ki bo čez pol leta odšlana pot, bo sestavljalo 20 Britank in Irk, najpogumnejših, najboljvzdržljivih in najmočnejših izmed 60 kandidatk, katerih telesnezmogljivosti so skrbno preizkusili v plavanju, hoji, jadranju in šenekaterih preizkušnjah. Vsaka bo v skupno blagajno plačala1500 angleških funtov za potovanje na zemeljski tečaj, spomladipa se bodo odpravile na pot. Nekatere se pripravljajo že šestmesecev in so v neverjetno dobri kondiciji. Med njimi sta tudimati in hči Sue in Victoria Riches; mati je pred kratkim dopolnila50 let in si je v življenju vseskozi želela storiti nekaj posebnega,zato ji je 25-letna hči predlagala, naj gre z njo na Severni tečaj.Ta zemeljski tečaj sta doslej peš dosegli kot članici mešanihodprav dve ženski, Američanka in Japonka.Smrt na Broad PeakuTrije alpinisti so izgubili življenje na Broad Peaku, kar je ena odletošnjih največjih nesreč v Karakorumu. Kakor so poročali pakistanskičasopisi, je petčlanska odprava z univerze Kvung Heev Južni Koreji, ki jo je vodil Hong Jung-Pyo, poskušala osvojitivrh po običajni smeri. Dne 20. julija sta 29-letni Hang Dong-Keunin 24-letni Yang Jae-Mo pozno popoldne stopila na vrh. Tretjiplezalec Lim Sun-Taik je moral prej odnehati zaradi bolečin vprsih. Prva dva alpinista sta sestopila v tabor in ostala pri obolelemtovarišu. Dvignil pa se je snežni vihar, ki se zlepa ni pomiril,zaradi česar ostala dva člana odprave nista mogla prvim tremna pomoč. Trije alpinisti, ki jih je ujel visoko na gori snežni metež,se niso več vrnili v bazni tabor. .Kačje štorije so vselej zanimive, vendar tudi grozljive,da nas ob njih kaj rada spreleti kurja polt. Kaj bi moglobiti hujšega! Mojima dvema je zmanjkalo apetita, pripriči sta odložila žlici.No, med sprehodom do Kališča se je dobra volja vrnila.Pozabljeni so bili žleb in megla, zamazane hlače, gož inpikre besede. Razgledovali smo se po travah in pečehŠiroke doline, občudovali osamljene smreke, ki na redkihvarnih mestih kot otočki v morju kljubujejo snežnimplazovom. Uživali smo razlede na širna prostranstvaravnin z belimi mesti in vasicami pod seboj, z Bašljem insamotno hišico na gornjem koncu Zgornje Bele.Tam je bila tiste čase živela in pekla svoj čudovit, nadvsedober domač kruh drobna, stara, prijazna Petanovamama. Bila je ljubeznivo, preprosto bitje. Če smo sespotoma oglasili pri njej, nam je ponudila svoj kruh insuhe hruške. In kadar smo povedali, odkod prihajamo,je sklenila roki: »Ja, se mar res da priti tja gor?«Steza teče skozi bukovo gmajno in prek kamnitih grap.Priložnosti za pomenke nam ni zmanjkalo. Svojima sopotnikomasem pripovedoval, kako sva se nekoč predvojno vračala s Storžiča s čezinčez ožuljenim Tinetom.Skrbelo naju je, bližala se je namreč druga ura, ko bi povseh pravilih moral biti doma.Na ovinku pri mostiču na Spodnji Beli je mimo najupripeljal avtomobil, hkrati so se v Kranju oglasiletovarniške sirene.Vdana v usodo sva vozniku v obupu nesramno kazalaosle, čeprav to sicer ni bila najina navada. Avto se jesunkovito ustavil; pripravljena na beg sva videla, kakoiz vozila leze kranjski fotograf Rovšek.Le noter, fanta! naju je ljubeznivo izplačal zanesramnost.Še pred očetom sem bil doma. Neprijetno soočenje jeizostalo...Zahodni greben smo 6. februarja 1966 prečili z JožetomŽvokljem in njegovimi alpinisti. Najživahnejši je bilobetavni plezalec Uroš Škerlj, ves čas ga je bilo trebakrotiti. In prav njega je v navezi s Tomom Križnarjemže naslednje poletje doletela gorniška smrt v steniŠiroke Peči.28. oktobra 1973 smo tam imeli skupne vaje GRSKranj in Radovljica. Na greben smo prišli skozi Žrelo odDoma pod Storžičem. Veliko sem fotografiral, kolegi paso vadili predvsem vzporedno spuščanje, novost, skatero smo se leta 1968 seznanili na srečanju IKAR vRifugio Monzino pod Mont Blancom.Deset let kasneje sva s Katarino izkoristila priložnost medspominskim pohodom na Poljano. Soparnega 6. junija1983 sva se že malce kasno odpravila proti vrhu.Na malo uhojeni in slabo vzdrževani stezi so po nogahtolkle in opletale veje gosto zaraslega ruševja. Nahlače in dlani se je lepila smola. Številnim vzpetinam sosledile enako pogoste škrbine. Šele od vrha Žrelanaprej je steza spet postala lepa in prehodna brez ovir.Razgled je reven. Skoz čadasto ozračje se od severakomaj odraža razpotegnjeni hrbet Košute, južna stranizginja v mrču.Od časa do časa zanese veter v siceršnjo tišino zvokemuzike s Poljane, med njimi valovi šum množice. Nad