1. PDF dokument (13 MB)

PLANINSKIVESTNIKpohodu je bilo blizu 100 pohodnikov.Skupaj so odšli mimo graduPodčetrtek in po izredno lepi pokrajinis čudovitimi razgledi do planinskekoče. Pohod je trajal dve uri inpol. Med drugim je šel po soteskiSvinjski graben.Omenimo ob tem zloženko »SoteskaSvinjski graben — del turističneponudbe Podčetrtek«, v kateri zopetpride do izraza skupno delo, kajtizloženko so skupaj izdali ZdraviliščeAtomske toplice, Turistično društvoPodčetrtek in Osnovna šola Podčetrtek.Ob tridesetletnici je izšlo večpublikacij, zloženk, prospektov itd.Planinci ne moremo mimo prospekta»Podčetrtek, Atomske toplice,Olimje, Virštajn«, ki nam v besediin čudovitih slikah predstavi tekraje, ki jih planinci vedno znovaPlaninska znamkaSnežnikaNa pobudo Planinskega društvaSnežnik Ilirska Bistrica je PoštaSlovenije v program izdaj priložnostnihznamk za naslednje letouvrstila tudi novo planinskoznamko, tokrat s podobo VelikegaSnežnika (1796 m).Vsekakor si Snežnik to tudi zasluži,saj je najvišja slovenskaizvenalpska gora in najvišji vrhSlovenskega Krasa. Snežnik jeenkraten tudi v geološkem inbotaničnem smislu. Razlogov jegotovo še dosti več, saj je goratudi simbol krajev pod njo in zobiskom vsaj deset tisoč obiskovalcevna leto tudi gora z množicoobčudovalcev in ljubiteljev izvse Slovenije ter zamejstva.Oblikovanje nove planinskeznamke z motivom Snežnika jepoštna uprava zaupala grafičnemuoblikovalcu Boštjanu BotasuKendi iz Ljubjane, ki se je žepovezal z ilirskobistriškimi planinciin bo verjetno izbral motivza znamko med številnimi lepimifotografskimi posnetki Snežnikaiz zbirke »Čudoviti svet Snežnika«avtorja Hinka Poročnika.Znamka bo razmeroma velika(40 x 28 mm), enako veliki stabili letos obe olimpijski znamki.Njena nominalna in frankaturnaodkrivamo. Do sedaj nas je na toobmočje vodila samo Štajerskozagorskapot, ki je imela eno izmedkontrolnih točk v vasi Rudnica nadPodčetrtkom. Sedaj se nam ta svetodpira z Evropsko pešpotjo E-7. Vprospektu je predstavljen del poti, kijo vzdržuje PD Atomske toplice, nazemljevidu, ki predstavlja te kraje,pa je vrisana pot.Koliko turističnih prospektov opozarjana planinstvo v svojem kraju?Vesela šola PILFranc JežovnikV peti številki Pisanega lista (4. 10.1996) ima druga priloga Veselešole naslov Gora ni nora... Saj topoznamo, mar ne, le drugi del jerazličen. V zadnjem zapisu v Deluvrednost bo 13 SIT za standardnopošto v notranjem prometu.Znamko bo tiskala TiskarnaDelo v Ljubljani. Skupaj z znamkobodo izdali tudi spominskokuverto prvega dne in priložnostnipoštni žig.Bistriškim planincem je izdajasnežniške znamke še posebejpri srcu, saj bodo prihodnje letoslavili tudi 90-letnico svojegadruštva. Zato bo tudi predstavitevznamke v Ilirski Bistrici 21.januarja 1997 še bolj slovesna.V vrsti planinskih znamk so doslejizšle naslednje znamke zgorniško motiviko: 80 let Gorskereševalne službe z Jalovcem vozadju (1992), ob 100-letniciSPD z Julijci v ozadju in znamkaČopov steber s severno stenoTriglava (1993), Ojstrica (1994)ter znamka ob 100-letnici Aljaževegastolpa s Triglavom(1995). Kljub kratki dobi slovenskedržavne in poštne samostojnostismo v tem času dobilikar lepo število planinskihznamk. Pošta Slovenije pa zagotavlja,da bo tudi v prihodnjeskrbela za izdajo planinskihznamk, ki naj bi izhajale predvidomavsaki dve leti. Tudi z rednimizdajanjem planinskih poštnihznamk želi Pošta Slovenijepredstaviti lepote slovenskega(3. 10.) »Gora, kdo bo tebe ljubil?«je zapisano: »Nor je tisti, ki gre s'flašo' gor.«Vesela šola se začne z vabilom MKGremo skupaj v hribe. Ali ni to lepozapisano? Saj tako navadnorečemo, ko gremo na planinskiizlet! Za razmislek pa je: hrib,hribolazec, tiribolaštvo — in mladinskihribolaški vodnik?Borut Peršolja opisuje v tej prilogipripravo na turo, gibanje v gorah, paverjetno najlepši del — počitek zrazgledom in malico. Piše o zgodovinigorništva, o prvopristopnikih, ogorskem društvu Triglavski prijateljiin Častnem kodeksu slovenskih planincev,o spoznavanju gorske narave,o vrhu in oddihu na njem teropomni, daje do tu šele polovica poti.Ne pozabi pisati o GRS, planinskihpostojankah in o Planinski zveziSlovenije. — MK pri PZS vzgaja inšola mladinske planinske vodnike.Ker se ukvarjajo z gorništvom —zakaj niso mladinski gorski vodniki?(Mladinski vodnik /MV/ so preimenovaliv Mladinski planinski vodnik /MPV/.) V intervjuju ob 40-letnici MK(Delo, 26. 9.) je zapisano, da jegorništvo način življenja in da semladi pozneje lahko sami odločijo zasvojo samostojno gorniško pot.Kot mladinski list ima PIL še logičnouganko, ki je s staro vsebino prenesenana planinsko plat, matematičneenačbe, kratek sestavek oplaninarjenju v angleškem in nemškemjeziku, nagradno slikovnouganko, povabilo v bukvarno, kjer jenavedenih nekaj zanimivih naslovknjig s planinsko vsebino. Pa tudi nanaš slovenski jezik ne pozabi insprašuje, kako je prav: na goro in vgore. Pa še test znanja je dodan.Ali ne bi tako zgibanko, lahko kotstrip (seveda prirejeno), izdali kotpovabilo mladim in odraslim zavstop v planinsko društvo? Nekateradruštva imajo zelo lepe primerke(npr. zgibanka MO PD Nova Gorica,pripravila Sonja Jogan), tudi šole,npr., ko se odpravljam v gore, PV1977/384, in tudi na zboruinštruktorjev na Vršiču smo jih videli.Tako imamo sedaj dvoje takih zapisov,oba je izdala naša GRS (PV1996/399) in sta namenjena vsemgornikom. Tudi sosednja planinska