Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko ... - Avtomatika

Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, komunikacije in informacijske tehnologije • 4.17€ • LETO 2011 • 107ISSN 1580-0830

UMTS router M875-0:• HSPA/UMTS/EDGE/GPRS router• VPN in firewall• Pošiljanje SMS-ov• Od 42,8kbps (GPRS), do 14,4Mbps (HSDPA)• Digitalni vhodi/izhodi• -30°C do +75°C• Aplikacije- Telecontrol- Oddaljen nadzro in upravljanje- HMI diagnostika- Prenos slikehttp://www.automation.siemens.com/mcms/automation/en/industrialcommunicationsSCALANCE M875-0s

Založba: S5tehnika.net d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljanae-mail: stik@slotehnika.netweb: http://www.slotehnika.nettel. 059 010 952 • fax: 059 011 070AVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov,strojev in zgradb, robotiko, mehatroniko,komunikacije in informacijsketehnologije ter URADNO GLASILO DAS- Društva AVTOMATIKOV SLOVENIJEGlavni urednik:Branko Badrljica • tel. 040 423 303e-mail: brankob@avtomatika.comOdgovorni urednik:Dragan Selan • tel. 059 010 949dragan.selan@avtomatika.comAVTOMATIKARevija za avtomatizacijo • ISSN 1580-0830 • 107/2011Spoštovani,V prejšnji številki najavljeni mednarodni sejem industrijske tehnike -In.Tehnika je prestavljen. Brez panike. Prestavljen je le za dober mesec,saj ga je organizatorju uspelo združiti s sejmom inovacij, ki se je v letošnjemletu pokazal v vsem sijaju. Na ta način bodo inovatorji lahkoponudili svoje rešitve in izume neposredno industriji, proizvajalcem, kibodo tudi sicer prikazovali svoje rešitve in programe. Povezava inovatorjevz industrijo, obenem pa tudi univerzitetnega znanja z industrijo,je torej cilj te navezave.Da so danes optične komunikacije postale že stalnica, mi ni trebagovoriti. Še vedno pa bo zanimivo prisluhniti strokovnjakom na SeminarjuOptične komunikacije 2012 o trendih in novostih na tem področju.Upam, da bodo optične komunikacije kmalu tudi v realnem svetuprispele do vsakega doma ali delovnega mesta... No, vsaj do mojega ;)Dragan SelanOdgovorni urednikNaslov za pošiljanje:S5tehnika.net d.o.o.,Revija AVTOMATIKA,P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunjestik@avtomatika.comstudio@avtomatika.comNaročnine na: www.avtomatika.comRubrika DAS:Urednik: doc. dr. Nenad Muškinjanenad.muskinja@uni-mb.siDruštvo avtomatikov Slovenije:Predsednik: prof.dr. Boris Tovornikboris.tovornik@uni-mb.siTisk:PREMIERE D.O.O., MedvodeCena 4,17 €, za celoletno naročnino priznavamo10% popust, poštnina za SLOin DDV sta vključena v ceno, naklada1.500 izvodov. Vse pravice pridržane.Ponatis celote ali posameznih delov jedovoljen samo z dovoljenjem založnikain vedno z navedbo vira. Nepodpisanefotografije so iz fotoarhiva uredni štvarevije Avtomatika. Revija izhaja 10-kratletno, julija in avgusta ne izide.107/20113

KAZALO VSEBINE71524KAZALOAVTOMATIKA INFO3 IMPRESSUM3 Uvodnik4 KAZALO5 SEZNAM OGLAŠEVALCEV6 STROKOVNJAKI SVETUJEJOEXPRESS NOVICE18 19. strokovni seminar OPTIČNE KOMUNIKACIJE - Preliminarniprogram19 Na Rogli je potekalo 21. tehniško posvetovanjevzdrževalcev Slovenije25 Razpis mednarodnega industrijskega sejma In.Tehnika26 Prijava na sejem In.Tehnika27 Naročilnica za tehnične priključke in opremo za sejemIn.Tehnika28 Razstavni program sejma In.Tehnika29 No, Iztok, poženi! - Otvoritev sončne elektrarne vTehnološkem parku Ljubljana40 Visoko prilagodljive LED rešitve40 Precizni stikalni Buck regulator s tokovno limito48 Konferenca TELEKOMUNIKACIJE 2011RAZISKAVE IN RAZVOJ7 Simulacija okoljskih vplivov za fotonapetostne in solarnesklope2942STROJEGRADNJA11 Ne zamudite strtnega strela - EN ISO 13849-1 stopi vveljavo konec leta 201113 Enostavnejši izračun vrednosti PLTELEKOMUNIKACIJE15 Širokopasovno optično naročniško omrežjeOPREMA ZA AVTOMATIZACIJO22 Beckhoff KL6781: M-Bus master modul24 Serija CX8000: kompaktem računalnik krmilnik z OSWindows CE41 Termoakustični sušilnikSISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO15 Napredna programska orodja in metode za analizo inoptimizacijo procesov v industriji16 Celovit sistem za označevanje v elektrotehniki4 107/2011PROCESNE KOMUNIKACIJE28 Telekontrol Server Basic V11

AVTOMATIKA INFOSEZNAM OGLAŠEVALCEV02 SIEMENS03 DU-MA03 FBS ELEKTRONIK05 RADIO LJUBLJANA05 STROJNIŠTVO.COM05 FDS RESEARCH06 SLO-TECH07 PS, LOGATEC08 AMTEST09 RAGA10 AMTEST10 TIPTEH13 SMM14 MOBINET16 OPTIČNE KOMUNIKACIJE23 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA31 ŠiT - ŠPORT IN TURIZEM33 METRONIK35 ROBOTINA39 TEHNA43 MIEL ELEKTRONIKA44 FBS ELEKTRONIK45 ALKATRON46 ALPE ADRIA - GR47 JUMO49 HIPERION50 MOTOMAN ROBOTEC51 INFOREVIEW JISA52 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČEwww.avtomatika.comNaročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.comNaročilnico izrežite in izpolnite z zahtevanimi podatki.Dopisnico brez znamke vrzite v poštni nabiralnik...Podjetje/pravna oseba/:Kontaktna oseba:Ime:Priimek:Ulica:Številka in ime pošte:Tel.:Ident. št. za DDV:E-mail:Domača stran podjetja:FAX:• Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Celoletnonaročnino v višini 41.70 €/kpl* za izvodov bomoporavnali v 8. dneh po prejemu ponudbe.Podpis:št.M.P.Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje!* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!AVTOMATIKAS5tehnika.net d.o.o.P.P. 5807POŠTNINA PLAČANA POPOGODBI ŠT. 183/1/S1261 Ljubljana Dobrunje107/20115

STROKOVNJAKI SVETUJEJOVIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: marijan.vidmar@inea.siSvetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije strežnik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -če te po telefonu: 01/513 81 00.AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habič, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo,mobilno računalništvo, tehnologijočrtne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.siVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikolić, ing., SINABIT d.o.o., tel.01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.siSvetuje na področjih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasičnih in šaržnih procesih;recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobnemreže, "muting" sistemi, dvo ro čni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokličete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdič, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81,splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.Je vrhunski strokovnjak na področju računalniškegavida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov računalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.NADZORNI SISTEMI - SCADAdr. Saša Sokolić, univ. dipl. inž., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor(SCADA sistemi - programska oprema).Pokličete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIvan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektovv Robotina d.o.o.Tel: 05 689 20 24E-pošta: ivan.morano@robotina.siSvetuje glede uporabe frekvenčnih regulatorjev,mehkih zagonov, zaščite motorjev, meritev ni -vo jev.AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.inž., tehnični direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.siSvetuje pri zaščiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o.,tel. 03/89-83-700 ali e-pošta:fbselektronik@siol.netSvetuje na področju varovanja in zaščite s svetlobnimizavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.Pokličete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohorič, univ. dipl. inž., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.siUkvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranjado iz ve d be.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direktor,Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.G. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 alie-mail: fbselektronik@ siol.netSvetuje s področja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizacijiindustrijskih procesov. Pokli čete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.netVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David Čuk, direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.e-pošta: david.cuk@inea.Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrij -skih zveznih in šaržnih procesov. Svetovalvam bo s področja regulacij vsak ponedeljek od11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec,tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.siSvetuje s področja uporabe servo pogonov, fre -k venčnih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.Pokličete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el.,Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,e-pošta: slavko.senica@sis-ines.siSvetuje pri načrtovanju in izvedbi avtomatiza -cij na področjih krmiljenih in reguliranih elektromotorskihpogonov poljubnih iz vedb.INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o.Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.siSvetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBEMarjan Strnad, univ. dipl. inž. el., vodja oddelkaEnergijsko varčne, inteligentne in prijaznezgradbe v Robotina d.o.o.Tel. 040 191 441 alie-mail: marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zagonasistemov prezračevanja, toplotnih črpalk insončnih kolektorjev.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnični direktorSILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta:vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za načrtovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEGoran Kocjančič d.i.e., Robotina d.o.o.vodja programa avtomatizacije stavbTel: 05 689 20 28, goran.kocjancic@robotina.siSvetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzor sodobnih zgradb(GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravljanje,HVAC sistemi, razsvetljava, kontrolapristopa, ...).REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURAAnton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodajeprocesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o.Tel: 01 7865 301, e-mail: industrija@gia.siBrezplačni oglasSvetuje pri izbiri izvršilnih členov oz.regulacijskihventilov z ali brez pomožne ener -gije za Vaš kemijski proces, energetsko apli -ka cijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevnoprezračevalnisistem. Na podlagi dolgoletnihizkušenj s profesionalnimi armaturamilahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo.6 107/2011

RAZISKAVE IN RAZVOJ - PREIZKUSNE KOMORESimulacija okoljskihvplivov za fotovoltaičnein solarne sklopePripravil: Dragan Selan, AVTOMATIKA, info: www.weiss.infoCilj okoljskih testov pri razvoju te vrste izdelkov nam omogoča določitevživljenjske dobe. Šibke točke panela ali modula odkrijemo pod vplivomdoločene temperature, sopare, svetlobe, ... Te ciljno oblikovanje preiskavese lahko uporabljajo za pridobivanje tipskega dovoljenja, ali pri kontrolikakovosti proizvodnega procesa.Solarni in fotovoltaični sistemi- okoljska testiranja ...Energija, ki jo ustvari sonce (solarnaenergija) se uvršča med v prihodnostusmerjene in progresivne vire. Zaraditega sedaj veliko podjetij deluje naporočju proizvodnje izdelkov za solarnoenegijo. Namen okoljskega testiranjaje preučevanje primernostiin življenjske dobe komponenet priuporabi pod vplivom svetlobe, temperature,vlažnosti zraka, itd.Testi, prilagojeni tem ciljem, se uporabljajotako za homologacijo, kot zanadzor kakovosti v proizvodnem procesu.Laboratorijska preizkušanjamorajo biti sposobna zagotoviti zenesljiverezultate v čim krajšem času.Zato je potrebno pospeševanje okoljskihvplivov, ki se pojavljajo meduporabo izdelkov. V tem smislu imaponovljivost rezultatov preizkušanjnajvišjo prioriteto.... v skladu z IEC 61215 in IEC 61646Preizkušanje fotonapetostnih modulovje opisano v naslednjih standardih:• IEC 61215Monokristalni in multikristalnisilicijevi fotonapetostni moduli(PV), ustrezanje in homogolacija.• IEC 61646Tankoplastni fotonapetostni mo -duli, ustrezanje in homologacija.107/20117

RAZISKAVE IN RAZVOJ - PREIZKUSNE KOMOREOba standarda zajemata različne procese za preizkušanjedesigna, vendar pa imata enake postopke testiranja navlažnost in temperaturo.Klimatsko testiranje fotonapetostnih (PV) modulovCiklično testiranje na temperaturni šok (10.11)• Zmogljivosti pri NOCT**)• Hot spot preskus vzdržljivosti• UV test - predhodna obdelava PV modul z ultravijoličnim(UV) sevanjem pred toplotnim šokom in testiranjemza zamrzovanje vlage. Potreben vir sevanja: UV virsevanja v območju 280-385 nm in na max. 250 W/m 2• Toplotna obdelava (samo po standardu IEC 61646).Potreben vir sevanja: Simulacija sonca z 800 do 1000W/m 2Test na soparo (10.13)Dolgotrajno preizkušanje z vplivi naslednjih jakosti:- Preizkusna temperatura: 85 °C ± 2 K- Relativna zračna vlaga: 85% r.h. ±5% r.h.- Trajanje preizkušanja: 1000 urSvetlobni testi z UV obsevanjem in sončne simulacije soopisane v zgornjih standardih.Test zamrznitve vlage (10.12)*) STC - Efficiencies Standard Test Conditions**) NOCT - Nominal operating cell temperatureUporaba klimatskih komor WEISSPreizkusne komore z ekstra širokim preizkusnimprostoromSolarne simulacije na PV modulih• Ugotavljanje najvišjega izhoda• Ugotavljanje temperaturnega koeficienta• Meritve nominalne delovne temperature celice• Zmogljivosti pod standardnimi testnimi pogoji SCT *)To serijo karakterizira kompakten in modularen sistem.Nekatere osnovne verzije so na voljo kot temperaturne inklimatske komore prostornine 2,6 in 3,4 m 3 za temperaturnoobmočje -70 do 180 °C. Preizkusni sistemi z dvokrilnimivrati omogočajo lahek dostop do večje količinemanjših testirancev. Komore izpolnjujejo standarde zapreizkušanje fotonapetosnih modulov:• ciklične temperaturne šoke,• zamrzovanje vlage,• preizkušanje s soparo.8 107/2011

RAZISKAVE IN RAZVOJ - PREIZKUSNE KOMOREKlimatske komore WK-2600/40Prostornina 2,6 m 3Mere preizkusnega prostoraŠ x D x V: 2000 x 1150 x 1150 mmV temperaturnem območju +10 do +90°C je možno doseči relativno vlažnost10 do 98%. Z nadzornim sistemom in nadzornim sistemom s povratnnimi informacijamiSiMCON/32-NET lahko merimo temeraturo fotonapetostnih modulovz do štirimi premičnimi temperaturnimi senzorji.Preizkusne komore z ekstra visokim preizkusnim prostoromSerija preizkusnih komor v vertikalni obliki je prav tako modularna in kompaktna.Na voljo je več osnovnih verzij. Klimatske komore imajo na voljo od 1,5do 3,1 m 3 in temperaturno območje -70 do +180°C.Visoki preizkusni sistemi (vertikalni preizkusni prostor) so še posebno primerniza velike fotonapetostne modue. Ti vstopni modeli niso le kompaktni, ampaktudi omogočajo enostavno rokovanje s fotonapetostnimi moduli.Klimatske komoreWK-2200/70Prostornina 2,2 m 3Mere preizkusnega prostoraŠ x D x V: 1100 x 2150 x 950 mmKlimatske komoreWK-3100/60Prostornina 3,1 m 3Mere preizkusnega prostoraŠ x D x V: 1100 x 1325 x 2100 mm107/20119

RAZISKAVE IN RAZVOJ - PREIZKUSNE KOMOREPreizkusne komore zmožnostjo vstopanja (walk-in)Preizkusne komore z možnostjo vstopanja(walk-in komore) lahko prilagodimozahtevam strank zelo individualnoglede na njihove dimenzije inperformance. Velike testne komorelahko sestavijo na želenem prostorukar iz montažnih modulov, grelne,klimatske in krmilne enote. Kot alternativoizdelujejo tudi kompaktne komore,ki so izdelane kot kompletneenote, preizkušene in preverjene,vključno s funkcionalnim preizkušanjemin preizkusnim delovanjem, karv tovarni. Te so dostavljene kot enaenota, ki je pripravljena na priključevanjena preizkušance. Te preizkusnekomore so lahko opremljene tudi sspecialno opremo za simulacijo sončnegasevanja.od stropne zasteklitve• Spektralna porazdelitev sevanja• Globalno sevanje 280 - 3000 nm,priporočeno za teste staranja• Podlaga CIE Publ. No 85 Tab. 4• Deli DIN 75220 Tab. 1 Stolpec 2 / 4• Sevanje modulacija

STROJEGRADNJANe zamudite startnega strela!EN ISO 13849-1 stopi v veljavo konec tega letaUredil: Miro Vargek, univ.dipl.inž.el., SMM d.o.o., Maribor, SlovenijaVir: Revija »mensch und automation«, za stranke podjetja Pilz GmbH & Co. KG – Izdaja 2/2011.Na silvestrovo 2011 se ne bo poslovilo samo staro leto, poslovil se bo tudi standard EN 954-1. Enako kot novo leto, bo z iztekom starega standarda, 31. december 2011 za graditeljestrojev in uporabnike, prinesel nove izzive. Standard EN ISO 13849-1, kot naslednik staremu,terja zraven znanih kategorij še verjetnostno ocenjevanje varnostnih funkcij. To presega takoimenovani kvalitavni pristop standarda EN 954-1.To bo imelo daljnosežne posledice, pred nami so spremembevečjih dimenzij. O tem so graditelji stroja načelomaseznanjeni. Kljub temu še niso vsi spoznali, da tisti,ki do sedaj še niso pričeli s prehodom na nov standard,se po 31.12.2011 ne bodo več nahajali na varni strani.Startnega strela torej ne smete zamuditi. Sedaj je skrajničas, da izvedete prehod, saj prehodno obdobje ni predvideno.Stari standard 954-1 z 31.12.2011 popolnomapreneha veljati.Posledično to pomeni, da pri nadaljnji uporabi staregastandarda ni več možno izdati veljavne domneve o skladnostivezano na izpolnjevanje strojne direktive. V pojasnilo:kdor se ne ukvarja z EN ISO 13849, bo iz naslova(strojne-) varnosti izpostavljen znatnemu tveganju.Preizkušena varnost je cilj, standardi pa so hitrein gospodarne osnoveStroji v evropski gospodarski skupnosti morajo ustrezatistrojni direktivi. Pri tem predstavlja CE-oznaka na strojuvidno štampiljko, ki dokumentira skladnost s strojno direktivo.S tem proizvajalci potrjujejo izpolnjevanje zahtevstrojne direktive. Ta proces skladnosti podpirajo standardiob upoštevanju konkretnega prehoda. S seznamomstandardov v uradnem listu EU, torej če obstaja tako ime-107/201111

STROJEGRADNJAnovan harmoniziran standard, smo z uporabo le tega deležniveljavnosti domneve.Drugače povedano: tisti, ki za stroje uporablja bistvenestandarde, ima varen stroj, ki lahko ob upoštevanju vsehostalih zahtev nosi znak CE. Kdor aktualnih standardovne upošteva, sicer lahko po drugačni poti dokaže, da strojustreza zahtevam strojne direktive. Slednje je v praksi povezanoz velikimi stroški. Hitrejša in gospodarnejša pot jeupoštevanje standardov in s tem ustreznost stanju tehnike.Pravočasno začnite s prehodomPodjetja imajo še nekaj časa, da uveljavljene procese pripravijoza prehod. Potrebno je hitro ukrepati, saj vsa področjaznotraj podjetja potrebujejo določen čas, za varenprehod. Prvič, da se sodelavcem omogoči temeljita pripravana prehod, drugič pa zato, ker bodo tista podjetja,ki se bodo z novim standardom pravočasno soočila, imelabistveno prednost s pogledom na ustvarjalne možnostiznotraj konstruiranja.Upoštevanje varnosti tudi z vidika kakovostiKje so temeljne spremembe v primerjavi z EN 954-1?Do sedaj je bila v ospredju »struktura«, dejansko bi semorala imenovati »arhitektura« krmilnega sistema. Ta seje gradila v tako imenovanih kategorijah. Struktura prinovem standardu EN ISO 13849-1, v nasprotju s starim,označuje le kvalitativno osnovo. To pomeni, da je strukturarazširjena s kvantitativnimi veličinami kot so Povprečenčas do nevarne okvare (MTTFd), Diagnostična pokritost(DC) in Pogost vzrok napake (CCF).Vsi ti parametri skupaj vplivajo na dosežen PL (PerformanceLevel). Zraven tega omogočajo, z variacijami leteh, poiskati optimalno konfiguracijo. Na osnovi tega parametrasedaj nov standard obravnava tudi vidike, kot soverjetnost okvare in sposobnost odkrivanja napak.Pri tem se ti parametri ne sklicujejo samo na logični del(namreč na varnostno krmilje), temveč obravnavajo celotnovarnostno funkcijo od senzorja do aktuatorja. Tocelovito obravnavanje samo po sebi ni nič novega, je pasedaj pridobilo novo težo. Z doslednim obravnavanjemna osnovi EN ISO 13849-1 je sedaj to celovito obravnavanjepo prvič: celovito zavedeno oz. zahtevano.Sedaj se tako v središču prvič pojavijo komponente kot soventili, ki so bili po EN 954-1 obravnavani v podrejenemsmislu. Te komponente s svojimi parametri oz. vrednostmizanesljivosti, morajo biti v skladu z novim standardomupoštevane pri izračunu.Nov standard prinaša prednostiMožnosti variacij, katere prispeva uporaba EN ISO 13849,so delno razlog za še vedno počasno izvajanje novegastandarda. Uporabniki še vedno niso v enakem obseguseznanjeni s standardom EN ISO 13849, kot je to bil primerpri preglednem EN 954-1.Dejstvo je, da če se pri razvoju stroja držite aktualnih standardovin to tudi dokumentirate, potem stopi v veljavotako imenovano povratno delovanje domneve skupaj zdokaznim bremenom. Namreč v tem primeru lahko izhajamoiz tega, da je nek stroj, ki je skladen s standardi,ustrezno varen v skladu s stanjem tehnike. Še en razlog,da se čim prej informirate o spremembah in te upoštevate.Poznavanje sprememb je nujnoPoznavanje novega standarda predstavlja osnovo za njegovouporabo. Kljub temu, da startni strel za prehod nanov standard še ni sprožen, je ostalo še nekaj časa, dazgradite potrebno interno znanje. Projektanti lahko najdejopodporo pri strokovnjakih ali na ustreznih seminarjih.Nasvet strokovnjaka pri iskanju pomoči je običajnocenejša pot, kot, če sami postanete strokovnjak. Izobraževanjaposredujejo potrebno znanje za uporabo standardaEN ISO 13849-1. Tudi Pilz na primer ponuja skozivečdnevno izpopolnjevanje, znanje o novi strojni direktiviin standardu EN ISO 13849-1.Za načrtovanje krmilnih sistemov, ki so povezaniz varnostjo, bo dosedanji standard EN 954-1nadomeščen z EN 62061 in EN ISO 13849-1.Sprememba ima za posledico temeljit vpliv nanačrtovanje pnevmatskih, električnih in hidravličnihkrmilnih sistemov. S tem sprememba zahtevapopolnoma nov pristop pri oblikovanju.Na izpopolnjevanjih vam Pilz iz prakse predstavi načinrazmišljanja novega standarda, postopke, kakor tudi primernajboljše prakse. Udeleženci se tudi naučijo, kakolahko uporabljajo programska orodja kot je PAScal pri varnostnihizračunih ter na kak način s pomočjo teh, bistvenopoenostavijo te izračune. Komur to ne zadošča, kerpotrebuje hitrejši vstop, ga lahko Pilz, kot ponudnik uslugter partner za razvoj povabi na krov. Moto bi torej moralbiti: Nikar ne zamudite startnega strela! Tisti, ki ne botakoj začel s prehodom, se po najkasneje 31. decembrom2011 ne bo več nahajal na varni strani.12 107/2011

STROJEGRADNJAEnostavnejšiizračun vrednosti PLVDMA-Dokument o poenotenju, ki poenotuje izmenjavovarnostno značilnih podatkovUredil: Miro Vargek, univ.dipl.inž.el., SMM d.o.o., Maribor, SlovenijaVir: Revija »mensch und automation«, za stranke podjetja Pilz GmbH & Co. KG – Izdaja 2/2011.Pri izpolnjevanju direkve o strojih igra izračun verjetnosokvare pomembno vlogo. Je osnova za določitev varnostneganivoja varnostne funkcije. VDMA - dokument o poenotenju66413, ki bo izšel v začetku 2012, bo definiral enotneparametre za izračun in tako odpravil eno od pas direkve ostrojih.»Funkcionalna varnost«med drugim pomeni, damorajo biti verjetnostiokvare varnostnih funkcijnekega stroja izračunanein dokumentirane. Do sedajje bil izračun PerformanceLevel (PL) ali SafetyIntegrity Level (SIL) nekevezave običajno enak poskusurešitve enačbe z dvemaneznankama: parametrikomponent, potrebni zaizračun, se po formatu odproizvajalca do proizvajalcarazlikujejo. Vsak formatteh parametrov prav takoni uporaben v kateremkoliračunskem orodju.Poenoten format za izmenjavopodatkov je do sedajmanjkal. Ta tematikaje prizadela strojegradnikev praktično vseh branžah.Tako je znotraj VDMAThomas Kramer-Wolf, kotstrokovni referent za standardepri Pilzu, skupaj z delovnoskupino iskal rešitevtega problema. V tesnemsodelovanju VDMA strokovnihzdruženj električneavtomatizacije, fluidnetehnike kakor obdelovalnihstrojev in proizvodnih sistemov,oz. združenja nemškihpodjetij obdelovalnih strojev (VDW oz. V.), je nastal VDMA - Dokument107/201113

STROJEGRADNJAo poenotenju 66413 z naslovom»Funkcionalna varnost – univerzalnapodatkovna baza za parametrekomponent ali delov krmilja«,ki se tiče varnosti.Pri tem so sodelovala tudi podjetjaza preverjanje, kot je IFA(»Institut fur Arbeitsschutz derDGUV« - inštitut za varstvo pridelu DGUV), TÜV Nord, TÜVRheinland in TÜV SÜD.»Cilj dokumenta o poenotenjuje v interesu uporabnika ustvaritinevtralno, neodvisno orientacijskopomoč, za poenotenje izmenjavevarnostnih parametrov«, jepovzel Thomas Kramer-Wolf.Dokument o poenotenju opisujepotrebne varnostne parametrein obliko, v kateri se ti morajopripraviti. Nova in v velikopomoč pri uporabi je definicijaštirih vrst naprav: raziskava dejanskihnaprav v uporabi je pokazala, da lahko praktičnovsako znano napravo grupiramo v eno od štirih tipov. Toomogoči večjo transparentnost in olajša pregled, kdaj sokateri parametri potrebni. Zraven tega dokument poenotenjanazorno določa, za katere parametre je odgovorenproizvajalec naprav in katere mora proizvajalec strojevsam posredovati ter katere je potrebno posredovati individualnopri vsaki uporabi.»Z univerzalno podatkovno bazo je prvič omogočen enoten,nevtralen podatkovni vmesnik za izmenjavo parametrovkomponent, ki se tičejo varnosti«, še pojasnjujeKramer- Wolf. Še posebej so pomembna zagotovila soudeleženihproizvajalcev naprav, ki te podatke v tej oblikioskrbujejo, kakor tudi zagotovilo vseh ponudnikov računskihorodij o implementiranju univerzalne oblike podatkovnebaze.14 107/2011

TELEKOMUNIKACIJE / OPTIČNE KOMUNIKACIJEŠIROKOPASOVNO OPTIČNONAROČNIŠKO OMREŽJEAvtor:doc. dr. Boštjan BatageljLaboratorij za sevanje in optikoFakulteta za elektrotehnikoUniverza v LjubljaniBoštjan Batagelj je diplomiral leta 1997 na smeri telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani. Na isti fakulteti je leta 2000 magistriral ter leta 2003 doktoriral. Od leta 1997 jezaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, Katedra za telekomunikacije v Laboratoriju za sevanjein optiko. Kot docent predava ter vodi avditorne in laboratorijske vaje pri nekaterih telekomunikacijskihpredmetih. Je avtor številnih doma in v tujini objavljenih člankov in sodeluje v domačihin mednarodnih projektih s področja optičnih in radijskih komunikacij. Njegovo raziskovalnodelo je povezano z optičnim dostopovnim omrežjem, optičnim transportnim omrežjem in nelinearnimioptičnimi pojavi.Optične komunikacije imajo za seboj 40 let hitrega razvojain trajnega napredka (za pionirsko delo pri razvojuoptičnega vlakna okoli leta 1970 je Charles K. Kao prejelNobelovo nagrado za fiziko 2009). Optične komunikacijepokrivajo danes s svojim jedernim omrežjem ves telefonskiin podatkovni promet v globalnem merilu in prekosvojega naročniškega omrežja omogočajo končnim uporabnikomdostop v omrežje.V sodobnem telekomunikacijskem omrežju je naročniškoomrežje vezni člen med regionalnim jedrnim omrežjemin končnim uporabnikom oziroma njegovim hišnimomrežjem. Naročniško omrežje skrbi za kvaliteten in varenpretok informacije med mejnima omrežjema.Jedrno omrežje je zgrajeno iz optičnega vlakna in temeljina tehnologiji valovnodolžinskega razvrščanja (angl.Wavelength Division Multiplexing – WDM). S tehničnegavidika mora biti jedrno omrežje zelo zanesljivo zaradi velikegaštevila podatkov, ki se po njem prenašajo. Posledično,gledano z ekonomskega vidika, je za jedrno omrežjedovoljena višja cena kot za ostale dele telekomunikacijskihpoti, saj se strošek njegove izgradnje (angl. Capitalexpenditure – CAPEX) in obratovanja (angl. Operationalexpenditure – OPEX) porazdeli na večje število uporabnikov.Naročniško omrežje, ki služi za zvezo posameznega končnegauporabnika, mora segati prav do uporabnikovegadoma in zagotavljati pretok informacije v hišno omrežje,ki v današnjem času postaja vse bolj multimedijsko.Delno je danes naročniško omrežje še vedno zgrajeno izbakrenih vodnikov, te pa bolj in bolj izpodriva optičnovlakno, ki edino lahko zagotavlja kakovost, potrebno zasprejem prihodnjih internetnih, televizijskih in drugih širokopasovnihstoritev.Evropa, ki v graditvi optičnega naročniškega omrežja nekolikozaostaja za Severno Ameriko in zlasti za državamiazijsko-pacifičnega območja, se trudi, da bi svoj zaostanekzmanjšala. Z digitalno agendo EU 2020, ki določastrategijo razvoja za prihodnjih 10 let, želi Evropska komisijaspodbuditi razvoj na tem področju. Prihodnje optičnoomrežje naj bi leta 2020 vsem uporabnikom omogočalodostop z najmanj 30 Mb/s (megabitov na sekundo), vsajpolovici vseh uporabnikov pa dostop z najmanj 100 Mb/s.Za bolj oddaljeno prihodnost se šteje, da bomo za sprejemnajzahtevnejših storitev v našem domu potrebovališe mnogo več, in sicer med 100 in 1000 Mb/s.Vidimo, da se z razvojem multimedijske tehnologije nastrani končnega uporabnika povečuje potreba po zmogljivostizveze oziroma pasovni širini. Spodnjo potrebnomejo zmogljivosti zveze, ki se meri v količini prenešenihpodatkov na časovno enoto, je nemogoče trajno določiti,saj potrebe končnega uporabnika s časom naraščajo. Iztega razloga se širokopasovnost naročniškega omrežjanajbolj smiselno definira s stališča uporabnikove izkušnje,ki zahteva stalno vključenost v omrežje (angl. alwayson) in veliko odzivnost pri uporabi večpredstavnostnihaplikacij (nizka latenca omrežja).Slika 1 - Umeščenost naročniškega omrežja v sodobno telekomunikacijskopot.Operater omrežja želi imeti naročniško omrežje, ki boomogočalo visoko stopnjo interoperabilnosti. Pomembnoje enostavno upravljanje le-tega in pripravljenost nanove storitve.Kot nam je vsem znano, naročniško omrežje lahko temeljina različnih tehnologijah izgradnje, pri čemer je možnapaleta brezvrvičnih in vrvičnih rešitev. Najbolj razširjene107/201115

TELEKOMUNIKACIJE / OPTIČNE KOMUNIKACIJEso vrvične rešitve iz električnih vodnikov, ki temeljijo natehnologiji digitalnega naročniškega voda (angl. DigitalSubscriber Line – DSL). DSL je tehnološka nadgradnja obstoječegatelefonskega omrežja, ki pa ima na žalost svojeomejitve v dometu in prenosni kapaciteti.Ker predstavlja investicija izgradnje optičnega omrežjaza telekomunikacijske operaterje velik zalogaj, se le redkiodločajo za popolnoma optično naročniško omrežje douporabnikovega doma (angl. fiber to the home – FTTH).Obstajajo razne kombinacije optičnega in bakrenegaomrežja, ki so poimenovane po točki, do katere se optičnovlakno približa končnemu uporabniku. Vlakno se takolahko približa zgolj večstanovanjski zgradbi, ulični kabiniali soseski.V primerjavi z bakrenimi vodniki ima optično vlakno karnekaj prednosti, izmed katerih najbolj izstopata zmogljivostin neodvisnost od razdalje pri praktičnih primerihnaročniškega omrežij.Optično vlakno ima na razpolago nekaj deset THz pasovneširine, ki jo je mogoče uporabiti v komunikacijske namene,in je s tega stališča najbolj širokopasovni medij,kar ga poznamo. Optični vodnik se je uveljavil predvsemzaradi nizkega slabljenja, ki pa zaradi majhnosti naročniškegaomrežja ni tako pomemben dejavnik kot pri izgradnjijedernega omrežja. Ker je optično vlakno dielektrik,je neobčutljivo na elektromagnetne motnje (udar strelein druge razelektritve v okolju). Tudi presluh med posameznimisteklenimi vodniki ni mogoč.Slika 2 - Odvisnost zmogljivosti zveze za xDSL in optičnotehnologijo.Desetletje, v katerega smo vstopili, naj bi torej potekalov znamenju bolj intenzivne graditve optičnega naročniškegaomrežja v Evropi, v svetu in pri nas. Novost je, dase na graditev pripravljajo tudi evropski telekomi, ki so vprejšnjih letih iz različnih razlogov to dejavnost prepuščalialternativnim in drugim drobnim graditeljem. Sedajsledijo ameriškim ter daljnovzhodnim telekomom, ki16 107/2011

TELEKOMUNIKACIJE / OPTIČNE KOMUNIKACIJEže vrsto let gradijo pasivna optična omrežja pretežno vtopologiji drevesa, bolj znana pod imenom PON (angl.Passive Optical Network).Hkrati s temi obeti prihaja ravno ob pravem času še celavrsta novih optičnih tehnologij, ki bodo korenito spremeniletako jedrno kot naročniško omrežje. Visoke tehnologije,ki so se doslej uporabljale izključno v jedrnemomrežju, bodo s časovnim zamikom ob množični proizvodnjipostale cenovno primerne za naročniška omrežja.To se je v preteklosti dogajalo na vseh področjih. Enatakih tehnologij je prenos skozi vlakno po več »barvnih«kanalih (znana kot valovno razvrščeni PON s kratico WDMPON), ki popolnoma nadomešča prenos po več samostojnihvlaknih. Vsaka barva svetlobe, ki se prenaša, pomenisvojo optično pot oziroma virtualno vlakno. Ta tehnologijaodpira tolikšne novosti, da jo nekateri imajo za»končno« rešitev optičnega naročniškega omrežja. Oviraza njeno takojšnje uvajanje so zaenkrat še visoke cenesestavnih delov. Z malo učakanosti lahko pričakujemo,ki celo presega naročnikove potrebe in bi mu zadoščaloše naslednjih 100 let. Drugačen je vidik graditelja oz.operaterja omrežja, ki se bo soočal z dograjevanjem alinadgrajevanjem omrežja za nove potrebe, ki jih danes nemoremo predvideti.Štejemo lahko, da bo za zgraditev optičnega omrežja vSloveniji potrebno desetletje ali nemara dve (bakreno telefonskoomrežje se je gradilo celo stoletje!). Danes nevemo, ali in kako bodo gospodarske razmere pospeševaleali zavirale graditev in niti ne, kako se bo razvijal interesuporabnikov za širokopasovne storitve. V tem času pa botehnologija WDM PON (skupaj morda z novo koherentnodetekcijo), upajmo, postala cenovno dostopna in širokouporabna, kar bo omrežju dajalo poseben lesk. Omrežjebo postalo bolj kompaktno in zato bolj ekonomično kotdoslej: njegovi kraki se bodo raztegnili v daljavo, številocentralnih vozlišč se bo zmanjšalo. WDM PON bo v bližnjiprihodnosti dominiral na vseh segmentih omrežja za rezidenčneuporabnike.LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKOda se bo visoka optična tehnologija uveljavila tudi v nizkocenovnihnaročniških omrežjih. Pretekle izkušnje nasnamreč učijo, da so se vse nekdanje visoke tehnologijeprej kot slej poenostavile in izdatno pocenile, kakor hitroso postale predmet množične proizvodnje. Premnogiizdelki, ki jih danes kupujemo v blagovnicah, potrjujejoto pravilo in zato tudi WDM tehnologija ne bo izjema. Zategadeljje pomembno, da omrežje, ki ga gradimo ali ganameravamo dograditi, dopušča kasnejšo nadgradnjo znovo tehnologijo. To je načelo sobivanja (koeksistence)tehnologij, ki omogoča posodabljanje v skladu z novimimožnostmi in s tem daje omrežju perspektivnost, graditeljupa finančno varnost naložbe.Po številu domačinstev, ki jih slovensko optično omrežjezajema, sodi danes Slovenija v sam evropski vrh (zaŠvedsko in Norveško), tako da smo tega rezultata lahkosamo veseli. Toda vse to je šele začetek. Optično naročniškoomrežje, grajeno po topologiji točka-točka, povezujenaročnika s centralo po samostojnem vlaknu. Ta načinje bil in je še v čislih pri evropskih alternativnih, municipalnihin komunalnih graditeljih pri polaganju vlakenna krajših razdaljah v mestnih jedrih za lastne in splošnepotrebe. Z uporabniškega vidika je omrežje primerno, sajvlakno nudi skoraj »neomejeno« zmogljivost prenosa,Vse to morajo prihodnji načrtovalci in graditelji imeti vmislih.Optično naročniško omrežje je objekt gospodarskega indružbenega pomena. Vsaka neperspektivna odločitev lahkopomeni ne le propad posameznega graditelja ampaktudi družbeno škodo. Optično naročniško omrežje je infrastrukturniobjekt nacionalnega interesa v pravem pomenute besede in je kot tehnična osnova informacijske družbepomembno za napredek v izobraževanju, znanosti, zdravstvu,državni in lokalni upravi, trgovini, podjetništvu, prostočasnidejavnosti in še bi lahko naštevali.Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani organiziramed 1.-3, februarjem 2012 strokovni seminar Optičnekomunikacije, pri katerem sodelujejo priznanidomači in tuji predavatelji z univerz, inštitutov inkorporacij. V programu so izpostavljena tudi vprašanjanadaljnje graditve optičnega naročniškegaomrežja.107/201117

19. strokovni seminar OPTIČNE KOMUNIKACIJE, Univerza v Ljubljani,Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, Ljubljana, 1 . – 3. februar 2012http://sok.fe.uni-lj.siPreliminarni program seminarjasreda, 1. februar 2012STROKOVNI DOGODKI - SEMINAR OPTIČNE KOMUNIKACIJE9 00 -9 15 Začetek seminarja in pozdrav dekan FEUvodni nagovor in povabilo na razstavoMatjaž Vidmar, LSO, FE9 15 -10 00 Novosti v dostopu in transportu 2011 Jožko Budin, LSO, FE10 15 -11 00 Novosti v optičnih tehnologijah 2011 Jožko Budin, LSO, FE11 15 -12 00 Sodobne optične modulacije Matjaž Vidmar, LSO, FE12 15 -13 00 Algoritmi za koherenten optični sprejem Patrik Ritoša, Telekom Slovenije13 00 -14 15 Kosilo14 15 -14 30 Povabilo na ogled plakatov: Boštjan Batagelj, LSO, FEFazni detektor in hitri širokopasovni tokovno-krmiljenoscilator za optično fazno sklenjeno zankoLuka Naglič, Jure Tratnik, LSO, FEMerjenje femtosekundne dolgotrajne stabilnosti prenosa pooptičnem vlaknu s faznim detektorjemMiha Leskovec, Primož Lemut, CoBIKMeritve magneto-optičnih vlakenskih elementovUroš Dragonja, Jure Tratnik, LSO, FE14 30 -15 15 Samo-organizacija fotonskih kristalov, mikrolaserjev inmetamaterialovIgor Muševič, IJS15 30 -16 15 Vlakenski laserji velikih moči Rok Petkovšek, Strojna fakulteta16 15 -17 15 Kratki prispevki:Enostavne optične povezave v velikih infrastrukturahLuka Šepetavc, CoBIKProstozračna optična zvezaMarko Šajn, LPKFMeritve umetnih optičnih sevanj v praksiAndraž Tancek, ZVDZaščitni ukrepi pred optičnimi sevanjiZvone Žagar, EZŽčetrtek, 2. februar 20128 15 -9 00 Optical connections for data centers Polina Bayvel, UCL, UK9 15 -10 00 OFDM(A) Polina Bayvel, UCL, UK10 15 -11 00 GPON Splošne karakteristike in fizični nivo Boštjan Batagelj, LSO, FE11 00 -11 35 Podaljšan doseg GPON Vesna Eržen, LSO, FE11 50 -12 35 GPON sloji in protokoli Jožko Budin, LSO, FE12 35 -13 20 Gradnja odprtih širokopasovnih omrežij - projekt Južna Goran Živec, Vahta d.o.o.Primorska in prva širša uporaba GPON v Sloveniji13 00 -14 15 Kosilo14 15 -15 00 Tehnično-ekonomska analiza premoščanja širokopasovnevrzeli z optičnimi omrežjiBlaž Peternel, Telekom Slovenije inAndrej Kos, LTFE15 15 -16 00 Regulatorni vidiki optičnega dostopovnega omrežja Tanja Muha, APEK16 15 -17 00 Regulacija NGA med infrastrukturno in storitvenokonkurenco – kako naprej v Sloveniji?Bostjan Makarovič, Aphaia, d.o.o.petek, 3. februar 20128 15 -10 00 Increasing capacity in optical transmission: Exploiting the Benn Thomsen, UCL, UK10 15 -12 00 Spatial DimensionNext Generation Access networks: Architectures,Ioannis Tomkos, AIT, Grčijatechnologies, business and techno-economic aspects12 15 -13 00 WDM PON13 00 -13 15 Zaključek seminarja Jožko Budin, LSO, FELABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO18 107/2011

STROKOVNI DOGODKINA ROGLI JE OKTOBRA POTEKALO21. TEHNIŠKO POSVETOVANJEVZDRŽEVALCEV SLOVENIJEHotel Planja na Rogli je tudi letos gostil vseslovensko srečanje vzdrževalcev - 21.Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, ki je bilo od 13. do 14. oktobra 2011.Zadnja leta so v znamenju pomembnih jubilejev Društva vzdrževalcev Slovenije – lani sopraznovali 20. obletnico organizacije tehniških posvetovanj, letos pa so na posvetu nekajpozornos namenili 30-letnici izhajanja strokovne revije Vzdrževalec, katere zgodovinskipregled je pripravil njen sedanji urednik, mag. Viktor Jemec, najdete pa ga na www.tpvs.si.Na otvoritveni slovesnosti posvetovanja je predsednikdruštva, g. Sergio Tončetič, prav tako izpostavil 30 letizhajanja revije Vzdrževalec, kar je za slovenski prostorin tržišče strokovnih revij res izjemen dosežek. Ni pa se vsvojem govoru mogel izogniti še vedno težkemu stanju vpodjetjih zaradi gospodarske krize, kar ima za posledicoupad proizvodnje in veliko število nezaposlenih; opozorilpa je tudi na vse večje izzive, s katerimi se srečujejo vzdrževalciv proizvodnji. K izhodu iz krize bi zelo pripomoglapovezanost med menedžerji in vzdrževalci, saj le timskodelo lahko privede do optimizacije v proizvodnji in bogatejšeizmenjave izkušenj med podjetji.Nekaj besed je društvu ob pomembnem dogodku namenilslavnostni govornik, župan občine Zreče, mag. BorisPodvršnik, posebej pa sta napredovanje sodelovanja medtehniškimi šolskimi centri ter Društvom vzdrževalcev Slovenijev svojih nastopih poudarila in pohvalila ga. GabrijelaKrajnc, ravnateljica Višje strokovne šole TŠC Kranj ter g.Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj.Slika 2 - Predsednik Društva vzdrževalcev Slovenije, g. SergioTončetič iroča priznaje predstavnici podjetja Lotrič d.o.o.Slika 1 - Otvoritvena slovesnost 21. Tehniškega posvetovanjavzdrževalcev SlovenijeKot vsako leto, so podjetja v okviru tehniškega posvetovanjaobiskovalcem na spremljajoči razstavi tudi letospredstavila svoje programe, proizvode in storitve. Kljubvelikemu trudu članov organizacijskega odbora posvetovanjaje na žalost število podjetij, ki se predstavijo naRogli, iz leta v leto manjše – letos je bilo razstavljavcevnekaj manj kot 60; tudi iz tujine jih je vsako leto manj, čemurbotrujejo izrazito težke gospodarske razmere. Posve-107/201119

STROKOVNI DOGODKItovanje se je letos odvilo s pomočjo 5 sponzorjev in 4medijskih sponzorjev srečanja, generalno sponzorstvonad dogodkom pa je prevzelo uspešno gorenjsko podjetjeLotrič d.o.o.Predavanja so bila zelo dobro obiskana, saj se je številoslušateljev gibalo od 50 do 60 na predavanje. Med udeležencipredavanj je bila izvedena tudi anketa, katereanaliza je pokazala, da so bili slušatelji zadovoljni z izbranimitemami, pripravo in vodenjem predavanj. Predlogeza izboljšave, ki so jih v anketi nakazali udeleženci,bodo organizatorji z veseljem upoštevali pri pripravipredavanj na naslednjem, 22. Tehniškem posvetovanju.Slika 3 - Nagrajenci za najboljše diplomske nalogeSlika 5 - Predavanja na 21. Tehniškem posvetovanjuvzdrževalcev Slovenije so bila dobro obiskanaV petek, 14. oktobra, pa se je na temo Outsourcing vvzdrževanju zbralo omizje okrogle mize, ki so se jeudeležili managerji in strokovnjaki s področja vzdrževanjaprepoznavnih slovenskih podjetij (med njimi npr. izHella Saturnus Slovenija d.o.o., Gorenje d.d., PerutninaPtuj d.d., Acroni d.o.o., Impol PCP d.o.o., Pivovarna Laškod.d., Unior d.d., …).Slika 4 - Pogled na razstavna mesta 21. Tehniškegaposvetovanja vzdrževalcev SlovenijeObiskovalcem, ki jih je bilo letos okrog 400, je bil navoljo zanimiv dvodnevni program – od strokovnih predavanj,predstavitve diplomskih nalog, ogleda razstave,do udeležbe na okrogli mizi. Letos sta se obiskovalcempridružili tudi dve skupini študentov s strokovnih šoltehniških šolskih centrov iz Ptuja in Maribora.Rdeča nit letošnjega posvetovanja je bila Outsourcingv vzdrževanju. V okviru te teme se je v četrtek, 13. oktobra,udeležencem posvetovanja s svojimi prispevki napredavanjih predstavilo devet avtorjev referatov s področjavzdrževanja, v katerih so avtorji popeljali slušateljeskozi svoja razmišljanja o zunanjem (outsourcing) vzdrževanju,o merilni tehniki, o uporabi informacijskih tehnologijev vzdrževanju, o prihrankih energije, varstvu inzdravju pri vzdrževalnih posegih in o vzdrževanju sončnihelektrarn. Razmišljanja avtorjev so udeležence pogostovzpodbudila k vprašanjem, na katera so avtorji odgovarjalina koncu predavanj in s tem omogočili razpravoin razjasnili katero od nejasnosti s področja vzdrževanja.Razpravo je vodil mag. Mihael Hameršak iz družbe TalumServis in Inženiring d.o.o., sicer član Izvršilnegaodbora Društva vzdrževalcev Slovenije in pobudnikorganizacije okroglih miz na tehniških posvetovanjih.Udeleženci okrogle mize so razpravljali o vprašanjih, kotso: Definicija outsourcinga v vzdrževanju; Katere storitvevzdrževanja trg ponuja in kakšna je njihova kakovost?;Kakšne so strategije outsourcinga vzdrževanja vposameznih slovenskih podjetjih?; Kdaj in zakaj s ponudnikivzdrževalnih storitev skleniti pogodbo? Kako bilahko DVS svojemu članstvu pomagalo pri odločitvah vzvezi z outsourcingom?Razpravljavci so tudi jasno posredovali svoja pričakovanjado društva, ki jih bodo odgovorni upoštevali pri dopolnitviprograma aktivnosti društva v prihodnje.Slika 6: Udeleženci okrogle mize Outsourcing v vzdrževanjuna 21. TPVS20 107/2011

STROKOVNI DOGODKIDruštvo že vrsto let vse več pozornosti namenja izobraževanju.Poleg tega, da na strokovnih seminarjih izobražuje svoječlane, se vse bolj povezuje z izobraževalnimi institucijamina vseh ravneh, posebej uspešna pa so sodelovanja s tehniškimišolskimi centri po vsej Sloveniji. Zato ne preseneča,da je na Natečaj za najboljšo diplomsko nalogo s področjavzdrževanja, ki že vrsto let poteka pod okriljem tehniškihposvetovanj, letos iz javnih, tehniško orientiranih Višjihstrokovnih šol, prispelo kar 22 diplomskih nalog. Kar najboljnavdušuje, je dejstvo, da so bile naloge odlične, zelo praktičnoter uporabno orientirane, kompleksne, aktualne, edinstvenein tudi kakovostno oblikovane, zato so druga drugi,brez negativnih izjem, predstavljale hudo konkurenco.Komisija, ki je imela na podlagi navedenega res težkodelo z izbiro najboljše diplomske naloge, se je odločila,da v ožji izbor uvrsti 4 diplomske naloge, med katerimije četrto mesto zasedla naloga z naslovom Klimatizacijatrajekta Viking Line XPRS, avtor katere je Klavdij Dorniks Tehniškega šolskega centra Nova Gorica; tretje mesto jekomisija dodelila nalogi z naslovom Implementacija metodeTPM v podjetju CIMOS TAM A.i. d.o.o., katere avtorje Saša Murko s Šolskega centra Ptuj; drugo mesto paje pripadlo nalogi z naslovom Zajem mikroklimatskih inenergijskih podatkov v objektu, katere avtor Ivo Hribovšekse je izobraževal v Šolskem centru Velenje.Naziv »zlata diplomska naloga s področja vzdrževanjaza leto 2011« pa je po mnenju komisije pridobila naloga znaslovom Razvoj sistema za merjenje opletanja drummotorja,ki jo je izdelal diplomant Nejc Dobnikar s Tehniškegašolskega centra Kranj. Komisija za izbor najboljše diplomskenaloge je takole pojasnila svojo odločitev: »Zlatadiplomska naloga predstavlja primer projektne naloge poprincipu od ideje do projekta. Končen produkt diplomskenaloge je praktično uporaben izdelek, ki omogoča zelonatančne meritve, ki omogočajo zmanjšanje izmeta inpovečujejo kakovost in sigurnost uporabe izdelka v avtomobilskiindustriji. Študent je v diplomsko nalogo vpletelnajrazličnejša dela, ki naj bi jih obvladal vsak vzdrževalec.Vse svoje delo je tudi lepo sistematično dokumentiral.«Društvo vzdrževalcev Slovenije je zmagovalcu podariloplaketo ter denarno nagrado, vsem 4 diplomantom, kiso prišli v ožji izbor, pa tudi enoletno naročnino na revijoVzdrževalec. Društvo se tudi lepo zahvaljuje višjim strokovnimšolam za tvorno sodelovanje ter vsem delodajalcem,pri katerih so te naloge nastale.Društvo pa v okviru tehniških posvetovanj že tradicionalnospremlja in spodbuja tudi inovativno dejavnost v vzdrževanju.V okviru Natečaja za najboljšo idejo s področjavzdrževanja spodbuja podjetja in posameznike, dana natečaj prijavijo ideje, izdelke, izboljšave, postopke,metode, …, ki so jih v času natečaja realizirali pri svojemdelu. Letos je tudi na ta natečaj prispelo rekordno številoprijav – kar 16, podelili pa so 4 nagrade in sicer 3 vobliki bronaste, srebrne in zlate plakete posameznikom,1 nagrada pa je bila letos namenjena najbolj inventivniskupini.Takole so se letos odrezali inovatorji s področja vzdrževanja:bronasto plaketo za najboljšo idejo je prejel g. FrancKozel iz Taluma za izboljšavo Postopek dela pri popravilu;s srebrno plaketo pa je bil nagrajen g. Miha Murn izRevoza za izboljšavo Orodje za montažo in demontažozračne matice (ABB) - izdelava pripomočka za demontažoventilov na orodju za aplikacijo laka. Zlato plaketo je letosdobil g. Jože Topole iz Pivovarne Laško za izboljšavo Pranje1000 l posode za sirup. Vsi nagrajeni inovatorji so obtej priložnosti dobili tudi praktična darila, ki jih podarjajosponzorji posvetovanja, glavni nagrajenec pa še posebnonagrado sponzorja natečaja - dvodnevno potovanje na Dunaj,ki ga je prispevalo podjetje Haberkorn Ulmer. V rokeskupini inovatorjev iz Revoza pa je letos šla tudi posebnanagrada – za najbolj inventivno skupino leta 2011.Slika 8 - Skupinska slika nagrajencev Natečaja za najboljšoidejo s področja vzdrževanja za leto 2011 s članikomisije DVS, ki vodi izborSlika 7 - Diplomant Nejc Dobnikar s TŠC Kranj je prejelzlato plaketo za najboljšo diplomsko nalogo s področjavzdrževanja v letu 2011 (levo ga. Gabrijela Krajnc, ravnateljicaVišje strokovne šole TŠC Kranj, desno predsednikDVS, g. Sergio Tončetič)Društvo vzdrževalcev Slovenije se zahvaljuje vsem sponzorjem,medijskim sponzorjem, razstavljavcem, predavateljem,obiskovalcem in drugim sodelavcem, ki so s svojimiprispevki, delom in sodelovanjem pripomogli k dobriizvedbi srečanja ter k prepoznavnosti društva v medijih inslovenskem gospodarstvu.Nasvidenje na 22. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcevSlovenije, ki bo 18. in 19. oktobra 2012! Vljudno vabljeni!107/201121

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOBeckhoff KL6781: M-Bus master modulInformacije: Marjan Ravšelj, BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o.Številnim vhodno-izhodnim modulom, ki jih ponuja podjetje Beckhoff se je pridružil še en: M-Busmaster modul. Tako si podjetje Beckhoff še učvršča položaj v vrhu ponudnikov vhodno izhodnihmodulov.ŠIROK NABOR VHODNO IZHODNIH MODULOV OMOGOČA OPTIMALNO KONFIGURACIJO SISTEMAKomunikacijski protokol M-Bus (Meter Bus) je namenjen zajemanju podatkov z merilnikov porabe elektrike,vode, plina, ali toplotne energije. Modul KL6781 omogoča neposreden priklop M-bus naprav.Modul sam ne podpira M-Bus protokola, zagotavlja pa pretvorbo na fizičnem nivoju preko M-bus vodila.Za povezavo TwinCAT-a in M-bus naprav pa je na voljo posebna knjižnica. Takšna kombinacija zagotavljapriklop M-Bus naprav neposredno na modul KL6781 brez pretvornika. Na KL6781 je mogoče priključiti do40 M-Bus naprav (vsaka s tokovno porabo 1,5 mA), največja skupna dolžina kabla je 300 m.Modularni sistem Beckhoff je na trgu že več kot 15 let. V tem času si je pridobilštevilne kupce tako na področju modularnih perifernih VI sistemov, kot na področjumodularnih krmilnikov. Širok nabor vhodno izhodnih modulov, ki podpirajo različnesignale in komunikacijske protokole omogoča optimalno konfiguracijo sistema.Novi modul KL6781 še dopolnjuje široko ponudbo vhodno izhodnih modulov.Več podatkov o novem modulu dobite na www.beckhoff.si ali pri podjetju BeckhoffAvtomatizacija d.o.o..MODUL KL6781OMOGOČA NE-POSREDEN PRI -KLOP M-BUSNA PRAV22 107/2011

| BS11-02SLO |Štiri komponente, en sistem:New Automation Technology.Pogonska tehnikaServo pogoniServo motorjiIPCIndustrijski računalnikiEmbedded računalnikiMatične ploščeV/IEtherCAT moduliV/I moduli, IP 20V/I moduli, IP 67AvtomatizacijaProgramska oprema za PLCProgramska oprema za NC/CNCVarnostna tehnologijaIPCV/IPogonska tehnikaAvtomatizacijawww.beckhoff.siPod sloganom 'New automation Technology' podjetje Beckhoff ponuja opremo, ki lahko delujesamostojno ali pa je integrirana v druge sisteme. Industrijski računalniki, PC in 'klasični' krmilniki,modularni V/I sistemi in pogonska tehnika pokrivajo številna področja uporabe. Prisotnost podjetjaBeckhoff v več kot 70-ih državah zagotavlja dobro podporo.

Serija CX8000:kompakten računalnik - krmilnikInformacije: Bogdan Rojc, BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o.V SERIJI CX8000 BO VEČ IZVEDB, VSAKO BOPOLEG ETHERNETA PODPIRALA ENEGA ODPODROČNIH VODIL.Novi embedded (ugnezden) računalnik serije CX8000 je kompakten in zmogljiv 32-bitni embeddedračunalnik – krmilnik in je trenutno najmanjši krmilnik iz družine Beckhoff PC krmilnikov.V seriji CX8000 je vgrajen 400 MHz ARMprocesor, kot spominski medij je karticamicroSD, operacijski sistem je WindowsCE. Računalnik ima instaliran runtime krmilniškiprogram TwinCAT PLC. Napravanima priključka za monitor, dostop dovirtualnega monitorja je mogoč prekoEthernet mreže. Serija CX8000 ima vgrajenotudi kratkotrajno brezprekinitvenonapajanje s komercialnim imenom '1-secondUPS', ki ob izpadu napajanja zagotavljazapis določene količine podatkov.Serija CX8000 ima Ethernet priključek(za povezavo v mrežo in programiranje)ter priključek za enega on naslednjih področnihvodil PROFIBUS, CANopen, PRO-FINET, EtherNet/IP, EtherCAT in Ethernet.Serija CX8000 bo omogočala priključitevK-bus ali E-Bus (EtherCAT) modulov (avtomatskoprepoznavanje ob vključitvi).Tehnični podatki:• procesor: 400 MHz, ARM9, 32 bit• spomin: microSDkartica (256 MB,izmenljiva, kotopcija kartice z večspomina)• RAM: 64 MB• 1 x Ethernet• 1 x priključek zapodročno vodilo(odvisno od tipa)• 1 x USB• Baterijsko podprtaura realnega časa• Kratkotrajno brezprekinitvenonapajanje'1-second UPS'• V/I: vmesnik K-bus ali E-Bus (Ether-CAT) module• operacijski sistem: Microsoft WindowsCE• krmilniški run-time: TwinCAT PLCNovi računalnik-krmilnik serije CX-SERIJO CX8000 ODLIKUJE KOMPAKTNOST, ZMOGLJIVOST, MAJH-NA PORABA IN ODLIČNO RAZMERJE CENA ZMOGLJIVOST8000 odlikuje kompaktnost, zmogljivost,majhna poraba in odlično razmerjecena zmogljivost. Pričetekproizvodnje je predvidena v drugemkvartalu prihodnjega leta.Več podatkov o novi seriji dobitena www.beckhoff.si ali pri podjetjuBeckhoff Avtomatizacija d.o.o..24 107/2011

Sejmi Ljubljana Trade fairsMednarodni industrijski sejem tehnike 2012InTehnikaMednarodni industrijski sejem tehnikeSpoštovani,po nekaj letni odsotnosti velikih tehničnih dogodkov, v osrednjem slovenskem prostoru, se je družba Gospodarskorazstavišče d.o.o., kot najvplivnejši organizator v regiji, odločila, da bo pristopila k organizaciji inizvedbi nove tehnološko - industrijsko naravnane sejemske prireditve.Nova sejemska prireditev InTehnika bo potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med:27. do 29. november 2012Zakaj nova prireditev?Obstoja niz razlogov, ki po našem prepričanju potrjujejo smiselnost takšne odločitve. Razlog številka enaje prav gotovo ta, da industriji, v najširšem smislu te besede, ponudimo priložnost poslovne prodornosti inpromocije, gospodarstvu pa pospešek skozi razvoj novih tržnih niš, ki se stkejo na srečanjih pri izmenjaviznanj in izkušenj zbranih ob sejemski prireditvi.Kje in kdo prireditev organizira?Že pred nekaj leti je družba Gospodarsko razstavišče d.o.o. preuredila, obnovila in razširila kapaciteterazstavnih dvoran v nekdanji Slovenijales. Nekaterim dvoranam je dodala novo funkcionalnost. S tem sopostale zelo primerne za izvedbo kongresov, ob sejemskih dejavnosti, seminarjev, predavanj in posvetov.Komu je InTehnika namenjena?Naše osnovno vodilo je povezati področja in komplementarne vsebine, ki jih označuje zelo širok pojemtehnike in s katerim imenujemo človekovo iznajdljivost in potrebo po neprestani izboljšavi in kreiranjunovih proizvodov in novih storitev. Tehniko tu razumemo kot modus vivendi preživetja, dejavnost, brezkatere si obstoja človeške civilizacije, v industrijsko razvitem svetu in v informacijski družbi ne moremoveč zamisliti. Zato je namenjena vam, ki se z njo, na tak ali drugačen način ukvarjate, ste z njo povezaniin od nje, v nekem smislu, tudi odvisni. Prepričani smo, da boste razstavljavci na sejemski prireditvi InTehnikanašli poslovne priložnosti, ki jih odraža njen razširjeni naziv: mednarodni industrijski sejem tehnike,oziroma, »international exhibition of industrial technology«. Strokovni obiskovalci boste našli nove partnerje,in utrdili stike z obstoječimi. Širša publika pa bo našla novosti predstavljene na razstavnem delu inna izobraževalnem procesu, ki bo potekal hkrati s posvetovanji med strokovnjaki in prenosom znanj ponačelu multidisciplinarnosti.Vsebina in program InTehnikeTrikrat tri plus dve, je formula, ki označuje enajst vsebinskih razstavnih sklopov. Preko inteligentnih materialovin sodobnih tehnologij, strojegradnje in robotov, industrijske in procesne elektronike, avtomatizacije,z nepogrešljivo podporo informacijsko komunikacijskih tehnologij, do virov energije v inteligentnih zgradbahin naseljih, želimo popeljati obiskovalce InTehnike. Zato vas, spoštovani razstavljavci vabimo, da senam pridružite, in preučite našo cenovno ugodno ponudbo razstavnega prostora. Z vašim hitrim odzivom,bomo lahko skupaj z vami, pripravili kvalitetno sejemsko prireditev, ki jo Slovenija zasluži.Vodja projektov,Rastko AlešDirektor družbe,mag. Iztok Bricl

Sejmi Ljubljana Trade fairsMednarodni industrijski sejem tehnike 2012PRIJAVASejem : InTehnika 2012Termin sejma: 27. - 29. november 2012Roki prijave: FIRST-MINUTE PRIJAVA do 31.12.2011PREDPRIJAVA do 30.4.2012REDNA PRIJAVA do 30.6.20121/ Podatki o razstavljavcuInTehnikaMednarodni industrijski sejem tehnikeGOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Lj ubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.sie-pošta: intehnika@gr-sejem.siPolni naziv razstavljavcaPoštna številka in krajTelefonElektronska poštaKraj in enota bankeDirektor (ime in priimek)Elektronska pošta kontaktne osebeUlica, hišna številkaTelefaksInternet domača stranTransakcijski računKontaktna oseba (ime in priimek)Telefon kontaktne osebeIdentifikacijska številka podjetja (za DDV) Davčni zavezanec (obkroži) DA NEKlasifikacija razstavljavca (obkrožite) proizvajalec uvoznik trgovec založba društvo drugo2/ Tekst za obvezni vpis v katalog:A) Razstavni program (naštejte razstavne predmete - največ 30 besed):B) Razstavni program po dejavnostih (izpolnite po priloženem “razstavnem programu po dejavnostih”):Imenujte podjetja, ki jih na sejmu uradno zastopate:Podjetje Kraj Država Razstavni predmetiNovosti, ki jih boste predstavili na prireditvi:3/ Naročamo notranji neopremljen prostor:____________ m 2 prostora v nizu (1 stranica odprta)____________ m 2 kotnega prostora (2 stranici odprti)____________ m 2 čelnega prostora oz. otočnega prostora(3 ali 4 stranice odprte)4/ Naročamo: ____________ m 2 zunanjega prostora5/ Naročamo: ____________ kom poslovnih kuponov(za vnovčen kupon vam zaračunamo 5,50 EUR)V montažni dvorani priznamo 5% popust na razstavni prostor.6/ Cene:1 m 2 notranjega prostora v nizu (1 stranica odprta) 70 EUR1 m 2 notranjega kotnega prostora (2 stranici odprti) 75 EUR1 m 2 notranjega čelnega prostora oz. otočnega prostora(3 ali 4 stranice odprte) 110 EUR1 m 2 zunanjega prostora 35 EURObvezni vpis v katalog115 EURPrijavnina na sejem115 EUREkološko nadomestilo 2 EUR/ m 2V cenah ni vključen DDV, ki bo obračunan v skladu z določili ZDDV-1, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporaboklavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a).7/ Potrjujemo na hrbtni strani te prijave navedene pogoje razstavljanja in jih nepreklicno in izključno priznavamo in sprememamo kot vsebino prijave.Naročilnica in dodatek k prijavi - tehnični priključki in oprema razstavnega prostora postane dodatek k tej prijavi in njen sestavni del, ko jo prireditelj prejmepotrjeno s strani razstavljalca.8/ Prosimo, da prijavo izpolnete čitljivo in en podpisan in žigosan izvod vrnete na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o. Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.Kraj in datum: Žig: Podpis:

Sejmi Ljubljana Trade fairsMednarodni industrijski sejem tehnike 2012NAROČILNICA IN DODATEK K PRIJAVI – TEHNIČNIPRIKLJUČKI IN OPREMA RAZSTAVNEGA PROSTORASejem : InTehnika 2012Termin sejma: 27. - 29. november 2012Roki prijave: PRIJAVA do 30.6.2012InTehnikaMednarodni industrijski sejem tehnikeGOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Lj ubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.sie-pošta: intehnika@gr-sejem.si1/ Podatki o razstavljavcuPolni naziv razstavljavcaPoštna številka in krajTelefonElektronska poštaKraj in enota bankeDirektor (ime in priimek)Elektronska pošta kontaktne osebeUlica, hišna številkaTelefaksInternet domača stranTransakcijski računKontaktna oseba (ime in priimek)Telefon kontaktne osebeIdentifikacijska številka podjetja (za DDV) Davčni zavezanec (obkroži) DA NEElektrični priključek (dovod do razstavnega prostora/priklop na euro konektor) Priključek za vodo in oprema kuhinje1,5kW, 220V/10A 85,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - prvi 65,00 EUR / kos _______ kos3kW, 220V/16A 105,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - dodatni 45,00 EUR / kos _______ kos5kW, 220/380V/3x10A 115,00 EUR / kos _______ kos Pomivalno korito 27,50 EUR / kos _______ kos5-10kW, 220/380V/3x16A 125,00 EUR / kos _______ kos Bojler 10 l 16,50 EUR / kos _______ kos10-15kW,220/380V/3x20A 140,00 EUR / kos _______ kos Hladilnik 120 I 49,50 EUR / kos _______ kos15-20kW,220/380V/3x25A 165,00 EUR / kos _______ kos Mini kuhinja 98,50 EUR / kos _______ kos20-30kW,220/380V/3x25A 210,00 EUR / kos _______ kos (hladilnik, pomivalno korito, bojler, kuhalnik)30-40kW,220/380V250,00 EUR / kos _______ kosTelefonski priključekDirektna linija105,00 EUR / kos _______ kosNočni tok (za hladilne naprave) - vpišite moč kW Internetna linija 150,00 EUR / kos _______ kos______________________________(75 % osnovne cene) ____________ kosNajem telefonskega aparata je vključen v ceno.Telefonski impulzi niso vključeni v ceno. Obračunajo se ob koncuZa priključke nad 3 kW je obvezna namestitev ustrezne razdelilne elektrosejma po ceniku Telekoma Slovenije glede na dejansko porabo.omare (zagotovi jo razstavljavec sam ali pa jo naroči pri GR).Podatki o izvajalcu električne instalacije znotraj razstavnega prostora – postavljavcu (naziv podjetja in odgovorna oseba)Ureditev razstavnega prostora (standardna oprema R8-belo) - PROSIMO, OZNAČITE NAROČENOI. 25 EUR / m 2 - ureditev vsebuje: talno oblogo Heuga, predelne stene (v=250cm), pult 100 x 50cm (1kos)II. 30 EUR / m 2 )- ureditev vsebuje: poleg opreme, vključene v različici I., ureditev vsebuje še opremo po normativu (glej zadnjo stran)III. ___________ EUR/m 2 - ureditev po posebnih zahtevah, glede na posamezno ponudboPosamični elementi opreme:Količina Element Enota EUR Količina Element Enota EURTalna obloga – Heuga m2 4,30 Stol, oblazinjen črn kos 7,50Predelna stena tm 21,00 Stol, usnjen siv kos 11,00Vrata, navadna kos 27,50 Stol, barski kos 10,00Pult 100 x 50 cm kos 22,00 Barska miza kos 13,50Podest 100 x 50 cm kos 24,00 Miza, 80 x 80 cm kos 13,50Vitrina, nizka 100 x 50 cm kos 39,50 Miza, okrogla, premer 80 cm kos 13,50Vitrina, visoka 100 x 50 cm kos 69,00 Miza, 140 x 80 cm kos 13,50Za naročilo samostojnih ali dodatnih elementov opreme, ki tu niso navedeni (podesti, pulti, vitrine...), ali za celovito ponudbo načrtovanja in izvedbe opremevašega sejemskega prostora po meri, se obrnite na vodstvo sejemske prireditve.V cenah ni vključen DDV, ki bo obračunan v skladu z določili ZDDV-1 in ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporaboklavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a).Potrjujemo storitvene pogoje s hrbtne strani te naročilnice in jih nepreklicno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave.Prosimo vas, da vse rubrike izpolnite pravilno, v skladu z zakonom o DDV.Kraj in datum: Žig: Podpis:

Sejmi Ljubljana Trade fairsMednarodni industrijski sejem tehnike 2012RAZSTAVNI PROGRAM PO DEJAVNOSTIHVašo sejemsko ponudbo predstavite prilagojeno interesu obiskovalcev . Če za vašo ponudbo ni ustreznega opisa vas prosimo,da navedete vašo predstavitev v vsebinskem sklopu 01-10 z dodatnim opisom do pet besed.01 Sodobne tehnologije in inteligentni materiali01-1 Nanotehnologija01-2 Nanokompoziti in materiali01-3 Mikroelektronika01-4 Aktivne komponente01-5 Diskretne komponente02 Industrijska elektronika in procesna tehnika02 -1 Avtomatizacija02 - 2 Krmilna in regulacijska tehnika02 - 3 Močnostna elektronika02 - 4 Nuklearna elektronika02 - 5 Medicinska elektronika02 - 6 Merilna in preizkuševalna elektronika02 - 7 Senzorika02 - 7 Profesionalna avdio in video tehnika02 - 8 Razvoj in proizvodnja od elektronike- oprema za načrtovanje (CAD/CAM sistemi)- oprema za razvoj programske oprme- oprema za proizvodnjo TIV- oprema za pick&place- oprema za spajkanje- razvoj in izdelava a ohiših zaelektronske naprave03 Mehatronika in robotika03 - 1 Roboti03 - 2 Sestavni deli za robotiko03 - 3 Tipala, senzorji in aktuatorji03 - 4 Programska oprema03 - 5 Razvojnaokolja03 - 6 Varnost pri delu z roboti04 Strojegradnja04 - 1 Strojegradnja04 - 2 Krmilniki, senzorji in aktuatorji04 - 3 Strege04 - 4 Motorski pogonioni04 - 5 Servomotorjiotor04 - 6 Ohišja05 Inteligentne tne zgradbe in naselja05 - 1 Sistemi za ogrevanje05 - 2 Sistemi za osvetljevanje/senčenjee/se05 - 3 Sistemi za prezračevanje05 - 4 Inteligentne ne instalacije05 - 5 Energetski sistemi in varčevanje anje z energijo05 - 6 Samozadostna zgradba05 - 7 Sistemi za razvod toplote/plina indrugih energ.05 - 8 Inteligentna cestna signalizacija05 - 9 Sistemi za samodejno odbiranje porabe (el.energije, vode,toplote)05 - 10 Komunikacijski sistemiRačunalništvo in informatika 06Računalniška strojna oprema 06 - 1Računalniška niška programska oprema 06 -2Mrežni strežniki 06 - 3Mrežna stikalna oprema 06 - 4Večnamenske naprave 06 - 5Delovne postaje 06 -6Periferne enote 06-7Informacijsko komunkacijske tehnologije 07Internetne storitve 07 - 1Ponudniki storitev 07 - 2E-tehnologije ogij 07 - 3Internet in zabava 07 - 4Mobilniki iki 07 - 5Multi mediji 07 - 6Moderna pisarna a 07 - 7Studijska oprema 07 - 8Energetika etika in viri energije 08Energetski sistemi in prenosni vodi 08 - 1Zeleni alternativni viri energije 08- 2Naprave za zaščito v energetiki 08 - 3Varnostne naprave za zaščito 09Video nadzor 09 - 1Zaščitni in varovalni sistemi 09 - 2Video, digitalne in IP kamere 09- 3Senzorji in tipala 09 - 4Varovnostne naprave za zaščito 09 - 5Požarni varnostni ni sistemi 09 - 6Oprema za zaščito in reševanje 09 - 7Medicinska oprema 09 - 8Storitve, inženering in literatura 10Strokovna literatura, revije, založbe 10 - 1Raziskave, razvoj 10 - 2Tehnične izboljšave, inovacije 10 - 3Združenja in ustanove 11Gospodarske in podjetniške zbornice 11 - 1Izobraževalne ustanove 11- 2

EKSPRESS NOVICENo, Iztok, poženi!Avtor:Dragan Selan, AVTOMATIKAS temi besedami je ljubljanski župan, g. Zoran Jnaković zagnal sončno elektrarno z močjo 100 kWna stavbi C, ki jo je Tehnološki park Ljubljana zgradil v partnerstvu s podjetjem Sol Navitas Invescijed.o.o. .Investitor nove sončne elektrarne MFESol navitas Tehnološki park 1 na strehiobjekta Tehnološkega parka Ljubljanav višini 250.000 EUR je družba SolNavitas Investicije d.o.o., hčerinskopodjetje družbe Sol navitas d.o.o.. Nastrehi Tehnološkega parka Ljubljanaje tako nameščenih 425 polikristalnihmodulov kitajskega proizvajalca TrinaSolar. Moduli so narejeni po mednarodnihstandardih in morajo zdržati 5400paskalov obremenitve, zato so zelo odpornina točo. Kljub temu je elektrarnazavarovana za primer poškodb s točo.Letna premija za celotno zavarovanje,ki vključuje tudi požarno zavarovanjein zavarovanje izpada dohodka, znaša0,3% investicije letno. Uporabljenimoduli so narejeni na podlagi silicija inso okolju nenevarni. Po zaključeni življenjskidobi se bodo reciklirali.Ker je župan zaradi povečanih obveznostizamujal, je dogodek odprlapredstavnica za odnose z javnostjoTPLJ, ki je dala besedo direktorjuTehnološkega parka Ljubljana, mag.Iztoku Lesjaku. Poudaril je, da v tehnološkemparku Ljubljana že 15. letustvarjajo pogoje za razvoj in razmahna znanju slonečega inovativnegapodjetništva. »Ena izmed glavnihprednostnih nalog Tehnološkega parkaLjubljana v prihodnje bo usmeritevv okolje in alternativne vire energije«ter »kot vodilni tehnološki park vSloveniji želimo postaviti smerniceostalim subjektom podjetniškegapodpornega okolja v Sloveniji, da zokoljem ravnajo odgovorno in upoštevajonačela trajnostnega razvoja«,je uvodoma povedal mag. Iztok Lesjak.Nadaljeval je, da Tehnološki parkVideokonferenco v visoki ločljivosti HD med sistemskim prostorom, streho in predavalnico,kjer so bili novinarji in gosti, je omogočal Arnes.107/2011ni le podporno okolje, ampak bo zvpeljavo projektov skozi katere lahkopridejo do testnega poligona, podjetjemomogočeno preizkušanje svojihtehnologij in jih v naravi predstavitisvojim potencialnim naročnikom. Insončna elektrarna na strehi je prav takprimer.V nadaljevanju je mag. Robert Otorepec,direktor podjetja Sol NavitasInvesticije izpostavil, da »postavitevnove sončne elektrarne, ne bi bilamogoča, če Tehnološki park Ljubljanane bi prepoznal potenciala, ki ganudi neizmeren vir sončne energije inče ne bi čutil odgovornosti do prihodnjihrodov, do okolja, za kar gre vsazahvala vodstvu Tehnološkega parkaLjubljana«.Po kratkem vznemirjenju ob prihodužupana, se je pričela otvoritvena slovesnost.Tudi župan Janković je prepoznalpomen razvoja tehnološkegaparka. V naslednjih letih bomo uporabljalitri velike vire električne energije:nuklearne elektrarne, termoelektrarneŠoštanj, največji poudarek pamora biti na obnovljivih virih - soncu,vodi, vetru. Ugotovil je, da je to vzorčniprimer za nadalnje gradnje in v naslednjihdvajsetih letih bi moral imeti”vsak dom sončno celico”.”Naj končno sonce dela za Ljubljano,za nas, za Slovenijo!” so bile zaključnebesede govora župana ZoranaJankovića. Sledil je še znak teh. dir.g. Iztoku Furmanu v strojnici sončneelektrarne: ”No, Iztok poženi!”. In vstrojnici je zasvetila luč.29

NADZORNI SISTEMIInformacije: Simon Čretnik, Siemens d.o.o.Telecontrol Server Basic V11Industrijski procesi so pogosto razpršeni po velikem območju, v nekaterih primerih tudipreko meja posameznih držav.Za zanesljiv nadzor potrebujejo operaterjivaren in stroškovno učinkovitdostop do oddaljenih lokacij in strojev.S pomočjo TeleControl Professionalin TeleControl Basic Siemensponuja učinkovite rešitve oddaljenegadostopa za vse vrste aplikacij.Ti paketi omogočajo nadzor in upravljanjeoddaljenih lokacij s centralnenadzorne točke preko komunikacijskihomrežij.TelecontrolVključuje priključitev oddaljenih procesnihpostaj v enega ali več centralnihnadzornih sistemov. Prenos procesnihpodatkov, nadzor in kontrolapotekajo preko WAN (wide area network).Obstaja stalna povezava medTeleControl Server in oddaljeno enoto.HMI/SCADA sistemi izmenjujejopodatke preko v TeleControl Serverintegriranega OPC serverja.Slika 1 - Teleservice30 107/2011

TELECONTROL SERVERTeleserviceIzmenjava podatkov med fizično oddaljenimi tehničnimiobjekti (stroji, tovarne, računalniki, …) z namenomdetekcije napak, diagnostike, popravil ali optimizacije.Začasna povezava med oddaljenimi objekti poteka prekoWAN in ni prenosa procesnih podatkov.Postopek vzpostavitve povezave za servisiranje je sledeč:TIA Portal razvojno orodje pošlje zahtevek TelecontrolServer Basic (TCS), le ta pošlje SMS z zahtevo za vzpostavitevpovezava na strani oddaljene postaje. Komunikacijskimodul (npr. CP1242-7) preko GPRS vzpostavi povezavomed oddaljeno postajo in TCS.Slika 3 - Teleservice + telecontrolIzmenjava podatkov z HMI sistemom poteka preko OPCserverja.OPC server:• OPC DA V2.05 in V3.0• Sinhronsko in asinhronsko branje• Asinhronsko pisanje• Prenos dogodkov (OPC events)• Do 4 OPC klienti• Do 1.000.000 OPC spremeljivk• Hierarhična struktura naslovovSlika 2 - Teleservice - postopekTelecontrol Server Basic omogoča kombinacijo teleservicein telecontrol funkcionalnosti. Tako je mogoče zenim orodjem opravljati tako oddaljen nadzor in kontrolokot tudi vzdrževanje samih naprav.Možne so različne kombinacije povezav. Odvisno od sistemaje lahko le ta stalna ali pa začasna. V primeru, da jeprimernejša začasna povezava (npr. počasne spremembepodatkov) je postopek vzpostavitve sledeč:• oddaljena postaja je v »standby« modu• oddaljena postaja vzpostavi povezavo do centralnegasistema samo ko je le to potrebno• centralna postaja lahko pošlje tudi SMS, z zahtevo povzpostavitvi povezave• TCS nadzira, da oddaljena postaja redno pošilja podatkeSlika 4 - OPCVeč informacij: https://www.automation.siemens.com/mcms/industrial-communication/en/industrial-remoteaccess/telecontrol/telecontrol-basic...Če pa je potrebna stalna povezava je postopek opisanspodaj:• oddaljena postaja vzpostavi povezavo z TCS takoj, kose zažene• vzpostavi se stalna TCP povezava do TCS• povezava se ohrani, tudi če ni prenosa podatkov• povezava je pod stalnim nadzorom• če se povezava prekine, jo poskusi postaja ponovnovzpostaviti• če pride do prekinitve povezave, jo je možno ponovnovzpostaviti tudi z SMS sporočilom107/2011Informacije in naročila:www.sport-turizem.si31

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJONapredna programska orodja in metode za analizodelovanja in optimizacijo procesov v industrijiAvtorji:Božidar Bratina, Boris Tovornik - Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,Smetanova ulica 17, 2000 MariborSaša Sokolič, Metronik, d. o. o., Stegne 9a, 1000 LjubljanaIndustrial software tools for system operation analysis and optimization.Recession in economy doesn’t have to be all about negative economic results, but can be thought as an opportunity tocarry out a thorough analysis of system’s operation. According to energy saving and environmental protection trendsmany new solutions can be found for today’s existing production issues, search for production availabilities, systemreserves etc. The time of production stagnation can be used to thoroughly analyze system operation and carry outactions to achieve more efficient production, better resource handling or product quality (added value), higher safetyetc. The paper presents brief overview of modern software techniques and tools to assist operator in making decisionsand actions, to achieve more efficient production cycle. With the use of process models, analyzes, and other professionaltools, an engineering knowledge can be quickly employed for design of advanced decision strategies in processindustry, therefore classic development tools can be avoided, which is demonstrated on laboratory pilot model.Kratek pregled prispevkaObdobja recesije v gospodarstvu lahko poleg negativne konotacije smatramo tudi kot priložnost za temeljito prevetritevtrenutnega stanja proizvodnih procesov. V povezavi z energetskimi in okoljevarstvenimi pobudami današnjegačasa se lahko poišče rešitve za nakopičene situacije in probleme brez ustreznih rešitev, locira rezerve sistema itd.Najmanj kar lahko je, da se čas prisilne stagnacije proizvodnje dobro izkoristi za ustrezno analizo delovanja procesovin izvede morebitne ukrepe, ki zagotavljajo čim bolj optimalno delovanje procesov, celoviteje izkoristi dane resurse,zniža stroške ter »nenazadnje« pripomore k večji učinkovitosti proizvodnje. V prispevku je predstavljen kratek pregledtrendov globalnih proizvajalcev programske opreme – vizionarjev, v smeri naprednih programskih orodij za povečanjeproduktivnosti proizvodnje z uporabo analize delovanja sistemov, ter podporo odločanja na lokalnem in poslovnemnivoju. Z omenjenimi orodji je mogoče inženirska znanja dokaj enostavno preliti v industrijo, algoritme snovati naindustrijskem nivoju ter se izogniti splošnim raziskovalno-razvojnim orodjem, kar je prikazano na demonstracijskemoziroma pol-industrijskem procesu.UvodRazvoj avtomatizacije že vrsto let posledično viša stopnjozahtevnosti opravil operaterjev, ki postajajo pri vodenjuprocesov vedno bolj obremenjeni z manj pomembniminalogami, pregledovanjem obilice informacij o delovanjuprocesov, spremljanje parametrov, potrjevanjem alarmovitd. Ključni proizvajalci programske opreme so odreagiraliin že vrsto let razvijajo prilagojene vmesnike, orodja,koncepte in priporočila, za bolj organizirano vodenje procesovna podlagi naprednih računalniških orodij. Mnogikoncepti in primeri dobre prakse so postali v industrijistandard, nekateri zgolj priporočila, s ciljem doseganjavišje kvalitete produktov, boljše organizacije, fleksibilnostiproizvodnje, večje izkoriščenosti resursov, ter ne-nazadnjeobdržati prednost pred konkurenco.V današnjem visoko razvitem tehnološkem trgu je največjepozitivne učinke v proizvodnji moč doseči z uporaboprogramskih rešitev. [2] Za industrijo je pri tem najboljpomembna zahteva, da z večjo uporabnostjo orodij doprinesejok produktivnosti. Temi, ki jima trenutno proizvajalciprogramskih rešitev (sistemov vodenja) namenjajoogromno pozornosti sta razvoj sistemov za celovitoupravljanje s proizvodnjo in načrtovanje (GE Proficy GEIntelligent Platforms, Siemens TIA portal, Omron CX-One) ter razvoj sistemov za analizo delovanja procesovs podporo odločanja, učinkovito upravljanje z alarmi,spremljanje ključnih parametrov, optimizacija delovanjasistemov (GE Proficy Troubleshooter, Cause+, Csense).V prispevku je podan pregled smernic razvoja komercialnihproduktov ključnih proizvajalcev programske opreme,ki so v sodelovanju z industrijskimi partnerji razvilirazna programska orodja za bolj celovito in učinkovitonačrtovanje in vodenje kompleksnih sistemov. Posebejvelja omeniti prihajajoča orodja za analizo delovanja procesovter prenos znanstvenih metod iz laboratorijskegaokolja v inženirsko prakso oziroma industrijo. Kot primerje izveden test na laboratorijskem modelu in podanaprimerjava z razvojnim matematičnim okoljem Matlab/Simulink, kjer se običajno v avtomatiki izvede razvoj naprednihmetod vodenja in analize procesov.32 107/2011

ORODJA ZA ANALIZO IN OPTIMIZACIJO PROCESOVSodobna orodja za podporo vodenja procesovPri pregledu sodobnih orodij se je pri tako širokem področju kot je avtomatizacijapotrebno omejiti, v našem primeru na programska orodja, namenjenapodpori operaterjem in inženirjem za potrebe analiz in optimizacij postopkovv proizvodnji s ciljem povečanja učinkovitosti.1.1 Trenutno stanje razvoja celovitih orodijSpreminjajoča se vloga operaterja, ki se iz upravljavca spreminja v procesnegaanalitika, narekuje tudi spremembe v programskih aplikacijah. Sodelovanjeoperaterjev in tehnologov pri tem razvoju je ključnega pomena za realizacijočim bolj intuitivnih orodij in metod, da iz ustreznih podatkov generirajo pomembneinformacije namenjene podpori pri ukrepanju in odločitvah.Na primer pri Siemensu so naredili raziskavo in na podlagi večletnih analizugotovili, da v industriji zadovoljivo deluje le dobra tretjina regulacijskih zank,ostale so površno parametrizirane ali so celo ročno vodene. [3] To je zadostenrazlog, da so nadgradili orodja za regulacijo in inženirjem ponudili zasnovonaprednih regulacijskih zank, optimizacije in implementacijo nekonvencionalnihPID rešitev. Tudi ostali proizvajalci ravnajo podobno in ponujajo svojimstrankam vedno nove izboljšane rešitve, ki so splošne ali ozko usmerjene zadoločen tip industrije. Zanimivo je, da so takšna orodja na trgu prisotna ževeč let, a so redko uporabljena! Razlogov je verjetno več, od neosveščenosti,neupravičenosti investicije, nerazumevanja teorije vodenja sistemov sajzna biti že parametriranje klasičnih PID regulatorjev zaradi narave procesovmarsikdaj mukotrpno opravilo... Pa vendar če kdo, potem bi moral potrebepo spremembah predlagati operater na podlagi analiz in rezultatov, vodstvopodjetja pa to razumeti kot pozitivni učinek na stroške in kvaliteto proizvodnje.Konvencionalno razmišljanje v industriji o neposeganju v proizvodnjomed obratovanjem je postalo resna ovira pri razvoju učinkovite in fleksibilneproizvodnje.V ta namen se v okviru raznih strokovnih organizacij pripravljajo standardi,priporočila in smernice razvoja gradnikov nove generacije naprednih sistemovvodenja, kjer aktivno sodeluje ogromno vodilnih podjetij: ABB, Siemens,General Electric, Omron, Schneider Electric, etc. [1] Programska orodja sopodročno oz. ciljno usmerjena k izboljšanju podpore uporabniku (operaterju)na različnih nivojih vodenja sistemov. V podjetju General Electric so par letnazaj združili orodja za programiranje in nadzor proizvodnje v celovit portfeljGE Intelligent Platforms. Podobno pri Siemensu ponujajo celovite rešitve takona spodnjem kot zgornjem nivoju vodenja. Klasična programska orodja zavodenje so združili v celovito ogrodje portal TIA, ki omogoča bolj usklajeno integracijoproizvodnje, učinkovit nadzor ter diagnostiko delovanja posameznihsegmentov. [2] Po drugi strani dajejo velik poudarek naprednim algoritmom(derivati PID regulatorjev, optimizacije PID in rešitev samodejnega nastavljanjaPID, vodenju multivariabilnih procesov z uporabo prediktivnih modelov),ki so jih združili v APC platformi, oziroma ponujajo partnerske rešitve prenosanaprednih algoritmov v prakso (uporaba nevronskih mrež, mehkih algoritmov).[2]ABB ponuja ogromno rešitev za svoje produkte, ki jih nadgrajuje na podlagi izkušenjin odziva uporabnikov, ter so zelo aktivni na področju razvoja sistemovza podporo operaterju, analitičnih orodij, in orodij za potrebe v energetiki. [5,6] Omron že nekaj let ponuja celovit paket vseh orodij v kompletu CX-One (odprogramiranja do vizualizacije) osredotočeni pa so bolj na razvoj real-timealgoritmov, saj želijo čim več znanstvenih metod prenesti direktno na strojninivo (podobno kot Siemens It4industry). Poleg ABBja in Siemensa ne smemospregledati podjetja Schneider Electric, ki je pred kratkim pod svoje okriljevzel tudi platformo CITECT (SCADA). Prav CITECT ponuja nekaj originalnihrešitev pri vodenju kompleksnih in zelo velikih postrojenj (skladiščenje, distri-107/201133

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJObucija) v energetiki (petrokemiji, rafineriji rudarstvu). Ničpresenetljivega glede na to, da izvira iz Avstralije.S tako celovito in večletno pestro ponudbo so današnjicentralno nadzorni sistemi postali standard v skoraj vsakiproizvodnji. Poleg bolj učinkovitega vodenja proizvodnjese je s časom uredil še kvaliteten zajem podatkov, beleženjezgodovine delovanja, posodobilo vizualizacijskaorodja, uporabniške vmesnike itd. Razvoj novih komunikacijskihin spletnih tehnologij je dodal še daljinsko indistribuirano upravljanje s sistemi, ter navezavo v proizvodnein poslovno-informacijske sisteme. Informacijsketehnologije so doprinesle k univerzalnosti, interoperabilnostiin boljši komunikaciji (.NET, OPC, XML, SQL), uveljavitvibrezpapirne proizvodnje, bolj učinkovitim poslovnoinformacijskim sistemom, arhiviranju podatkov, itd.Ustrezno urejen procesni nivo in znanje sta torej omogočilaprehod iz splošno upravljavskega dela operaterja navišji nivo, k procesni analitiki.1.2 Podpora operaterjuKljub zagotavljanju osnovnih funkcij in zahtev pri razvojuSCADA sistemov pa so različni proizvajalci neodvisno pričelirazvijali tudi sisteme za napredno obdelavo podatkov(procesnih, ekonomskih, alarmov). Z ekonomskega vidikaje bilo potrebno začeti izvajati »monitoring« ključnihparametrov proizvodnje, podrobne analize delovanja,iskati ozka grla, pravočasno izločiti iztrošene elemente,usklajevati delovne naloge, remonte itd. Torej akcijeza povečanje učinkovitosti proizvodnje. Mednje bi lahkovključili v osnovi spremljanje neželenih dogodkov inalarmiranje, s katerim lahko učinkovito preprečimo večjezastoje v proizvodnji ali poškodbe opreme in ljudi, ter jepovezano z nepotrebnimi stroški.Tako se je pred leti pričelo vlagati v razvoj sistemov zaodkrivanje nepravilnosti (alarmiranje) z uporabo enostavnihstatističnih orodij (povprečna vrednost, odklon,mediana) podprtih z grafično podporo. Dandanes najdemotakšna orodja pri večini SCADA sistemov a omogočajozgolj enostavno odkrivanje nepravilnosti na podlagiodstopanja procesnih veličin od predhodno nastavljenihparametrov, le redko pa pripomorejo k iskanju izvora oziromane pojasnijo razlogov za nepravilno obnašanje procesa.Zato je bilo potrebno pričeti uporabljati bolj zahtevnemetode v statistiki in nelinearne metode modeliranja,da bi dosegli želene rezultate. Razvoj teh algoritmov jepo večini ostal v domeni ozko specializiranih strokovnjakovin opreme (razvojnih laboratorijev), kjer se je razvitealgoritme težko preneslo v industrijsko prakso (okolje,strojna oprema).Glede na izkušnje pri razvoju in izvedbi različnih metododkrivanja napak, diagnostike in prognostike v industrijskihprocesih sta zanesljivost in učinkovitost pogojeni zveč strani: s kvalitetnim zajemom podatkov, ustreznimpostopkom modeliranja, izvedbo algoritmov, realnim časomin še čem. Prihod informacijske podpore je vsekakorpomenil prvi korak k izboljšanju situacije, in posledičnose baze podatkov z zgodovino delovanja procesov polnijovrsto let. Žal še dandanes po večini zgolj zaradi zahtevarhive, kontrole ali sledenja. A z ustrezno obdelavo procesnihpodatkov je na podlagi skritih informacij v procesumožno izluščiti mnogo znanja o delovanju in stanjuprocesa. Obenem se z ustrezno predstavitvijo rezultatovdoseže višja opravilnost operaterjev, kjer s hitrejšimi reakcijskimičasi ukrepajo ob neželenih situacijah. Dodatnok tem pripomore tudi ergonomija kontrolnih prostorov inuporabniških vmesnikov, ki situacijsko in svetovalno pripomorejopri hitrem odločanju operaterja. Bistvo je, dane odloča nadzorni sistem, ampak operater na podlagipravilnih in kvalitetnih informacij s strani sistema.1.3 Orodje za modeliranje in simulacijoPo hitrem pregledu razvoja nadzornih sistemov in današnjetehnologije uvidimo, da je bila pojavitev naprednihorodij za obdelavo podatkov in analizo procesov samovprašanje časa, ter morda skromna želja razvojnih inženirjev,ki s(m)o želeli zahtevne algoritme testirati na klasičniindustrijski opremi. Na trgu obstaja nekaj namenskihrešitev oz. analitičnih orodij za procesno industrijo,med svoje splošno uporabne konceptne rešitve pa jih jevključil General Electric v svoji »inteligentni platformi«pod imeni Troubleshooter (modeliranje, simulacija) inCause+ (proaktivno ukrepanje na podlagi odstopanj odmodelov). [4]Za boljše razumevanje delovanja, analize in potrebeoptimizacije procesov je mnogokrat potrebno pridobitimodel procesa. Le-ta je lahko razvit na podlagi znanihinformacij in znanja o procesu, ali pa s pomočjo opazovanjobnašanja modela in beleženja odzivov pri delovanju.Pri tem predstavlja fizikalno modeliranje procesovvečkrat prezahteven in dolgotrajen postopek, ki resdaomogoča transparentnost delovanja, a je razvoj modelaz ekonomskega vidika večkrat neupravičen. Vprašljiva jetudi celovitost in učinkovitost modela saj se zaradi kompleksnostiredko zajame vse lastnosti procesa. Po drugistrani je z razvojem informatizacije omogočeno pridobitimodel na podlagi zajetih podatkov (veličin), in se jih s pomočjoustreznih metod zajame v model. Problem takšnihmodelov je v predpripravi in obdelavi podatkov (različničasi vzorčenja, različna dinamika meritev) kar privede donetočnosti izven delovnih točk procesa. Prava pot je torejnekje vmes, s kombinacijo enih in drugih metod. Običajnoje potrebno za pridobitev modela uporabiti zahtevnamatematična programska orodja, ki so lahko nepraktičnain presneto draga.Potreba po industrijsko prilagojenih orodjih je verjetnobotrovala hitremu prihodu GE Proficy Troubleshooter, kije namenjen modeliranju procesov, simulacijam in analizi,s ciljem spremljanja relacij med procesnimi veličinamiin odstopanju med njimi. Z ustrezno uporabo je možnoizvesti identifikacijo vzrokov za nastale situacije in predlagatirešitve, da se nadalje takšnim situacijam izogne.Torej predstavlja nekakšen most med zajemom podatkovin SCADA sistemom, kjer se išče medsebojne relacije medprocesnimi spremenljivkami, simulira možna odstopanjain analizira stanje sistema v realnem času. Vanj so zaje-34 107/2011

ORODJA ZA ANALIZO IN OPTIMIZACIJO PROCESOVte različne tehnike modeliranja za pridobitev linearnih innelinearnih modelov, od multivariatnih statističnih metoddo mehkih algoritmov. Metode so vnaprej pripravljenein uporabniku prilagojene, saj le-ta ne potrebuje velikopredznanja iz statistike in modeliranja. Prilagojeno orodjeomogoča obravnavo problemov v kontinuiranih, diskretnihin šaržnih procesih, za lažjo izvedbo pa vsebuje šeorodja za pripravo podatkov.Trud vložen v modeliranje se povrne s pravilno uporabopri načrtovanju naprednih sistemov vodenja ali optimizacijidelovanja procesa. Orodje Proficy Cause+ predstavljalogično nadgradnjo po razvoju modela saj omogoča povezavorazvitega modela s tekočim procesom. Namenjenoje aktivnemu spremljanju odstopanj procesnih veličin odzačrtanih, kar vključuje delo operaterjev v komandnemprostoru. Torej če smo s predhodno omenjenim modeliranjemzgradili model procesa, je s tem orodjem omogočenaaktivna vloga modela med delovanjem procesav realnem času. S pomočjo hitrega sporočilnega sistemase lahko pravočasno opozarja na nujne ukrepe in potrebnereakcije, hitra analiza in rešitve pa doprinesejo k robustnostiin učinkovitosti delovanja sistema ter posledičnozagotavlja višjo kakovost produktov.S testiranjem na pilotnih modelih smo preverili nekaj lastnosti(praktičnost, prednosti, omejitve, funkcionalnost)programske opreme, saj zaradi ogromno funkcij vseh nienostavno testirati in kot predpogoj zahtevajo večje količinezajetih procesnih podatkov.Šaržni procesiPo nekaterih statističnih podatkih predstavljajo šaržni tipprocesov skoraj 50% delež vseh procesov v industriji. Opišemoga kot proces s končno stopnjo izdelkov v določenemčasovnem obdobju in pretvorbo vhodnega materialav točno določenem zaporedju delovnih operacij. Primer jefarmacevtska in biokemijska proizvodnja, kjer pa je zaradiprocesnih specifik včasih nemogoče ali pa neekonomičnovgrajevati naprave za sprotni zajem podatkov (neposrednemeritve polarizacije, vsebnost delcev, itd). Predlog jepričeti uporabljati napredne metode obdelave podatkov,ki na podlagi ostalih sprotnih meritev omogočajo določitevvrednosti posrednih veličin (soft-senzorji), ter izluščitevglavnih značilnosti procesa in spremljanje ključnihparametrov za doseganje višje učinkovitosti.V okviru testa smo na laboratorijskem hidravličnem modeluposkušali ugotoviti odstopanje nivoja v posodi kljubzaprti regulacijski zanki, model in rezultate pa primerjatiz Matlab/Simulink razvojnim okoljem. Pri tem smo podatkev Matlab izvozili v tekstovni obliki. V obeh orodjihsmo zgradili model procesa z metodo glavnih komponent(PCA) ter opazovali odstopanje rezultatov v PCA prostoru.107/201135

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJOglavne komponente v nadaljnji analizi in primerjavi. Boljpodrobno metode analize glavnih komponent ne bomoomenjali. S primerjavo sprotnih rezultatov v PCA prostoruje možno prikazati napake v delovanju, ki so opazne tudipo zaključenem prehodnem pojavu (npr: spremembaizhoda regulatorja). Povzročene so bile umetne napakezamašitev cevi za črpanje, napaka meritve senzorja, inlezenje meritve senzorja nivoja (drift) v posodi.Slika 2 - Prikaz izgradnje PCA modela, pri nominalnem delovanjubrez napakSlika 1 - Laboratorijski model treh posodV primeru napake senzorja nivoja v regulacijski zankiobičajno regulator spremeni izhodno vrednost ter odpravinepravilnost. Operater, ki spremlja zgolj izhodnevrednosti, morda opazi manjšo spremembo, ki jo gledena dinamiko regulatorja hitro prepišejo nove vrednosti izhoda.Tudi če je motnjo zaznal, ji verjetno ne bo posvečalpretirane pozornosti dokler sistem deluje v dovoljenemobmočju, brez alarmov. V bistvu pa so se spremenile razmerein relacije med veličinami, in če bi primerjal izhodregulatorja pred in po spremembi, bi moral ukrepati zodpravo vzroka.Na spodnjih nekaj slikah je razviden prikaz izgradnje modelain rezultati odkrivanja napak med delovanjem procesa.Model procesa je razvit z metodo glavnih komponentv nominalni delovni točki. V okolju Troubleshooter sčarovnikom za izgradnjo šaržnih (batch) modelov v nekajkorakih obdelamo podatke, zgradimo model ter izberemoSlika 3 - Primerjava normalnega in okvarjenega delovanja(zamašitev cevi - modro)Slika 4 - Primerjava normalnega in okvarjenega delovanja(manjša napaka senzorja nivoja - modro)36 107/2011

ORODJA ZA ANALIZO IN OPTIMIZACIJO PROCESOVKontinuirni procesiModeliranje zveznih procesov z orodjem Troubleshooteromogoča pregleden uporabniški vmesnik in integriranefunkcije (predpriprava podatkov, modeliranje), ki uporabnikaz nekaj kliki pripeljejo do ustreznega linearnegaali nelinearnega modela. Pristop je inženirski, potrebnoje določiti katere veličine so referenčne, kaj predstavljamotnje in kateri podatki so nepomembni, da pridobljenmodel ustrezno povzema obnašanje procesa.Slika 5. Ugotavljanje lezenja meritev senzorja nivoja v posodi(drift - modro)Enak model procesa smo razvili v Matlab/ Simulink okolju,kjer smo ugotovili, da je potrebno metodo analizeglavnih komponent pravilno zasnovati za dani primer innato pravilno izrisati rezultate.Za demonstracijo smo uporabili proces kontinuirne proizvodnjedestilata na laboratorijski dvostopenjski destilacijskikoloni, kjer smo proces vodili v različnih delovnihtočkah, v zaprti regulacijski zanki. Med delovanjem smoposkusili odkriti nepravilnosti v delovanju. Laboratorijskimodel destilarne je pomanjšana kopija tipične škotskedestilarne proizvodnje viskija. Namenjena je študijskimin znanstvenim testiranjem naprednih algoritmov vodenja,ter funkcionalno in tehnično podprta s klasičnimisistemi v procesni industriji (industrijske komponente).Slika 6 - Primerjava normalnega in okvarjenega delovanja(manjša napaka senzorja nivoja - modro)Splošna ugotovitev je da so funkcije vključene v orodjuGE Troubleshooter inženirsko in uporabniško prijazno zasnovane,po funkcionalnosti pa sicer zaprte a enakovrednetistim v matematičnih orodjih (Matlab). Tako lahkoizkušen inženir model procesa razvije v nekaj preprostihkorakih.Slika 8 - Izvedba laboratorijske destilarne [7] in prikaz operaterskeslike v iFIX okolju.Slika 7 - Uporabniški vmesnik (Architect) za zasnovo aplikacijedetekcije napak107/201137

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJOSlika 12 - Shema klasifikacije delovne točke procesa napodlagi primerjave s predhodno pridobljenimi modeli.Slika 9 - Zajem podatkov in delovanje destilarne v različnihdelovnih točkah.Modeliranje ja potekalo v predvidenih delovnih točkah,s čimer se je pridobilo osem različnih modelov, ki se jihje uporabilo v shemi odkrivanja napak. Pred tem je bilopotrebno določiti procesne veličine (reference, motnje).S primerjavo in izvedeno logiko je možno ugotoviti v kateridelovni točki se nahaja proces, ter ali so območja invrednosti procesnih veličin ustrezne (sprememba relacijmed procesnimi veličinami, katera odstopa…). Na podlagirazlike izhodov modelov in trenutnega stanja procesaje rezultat »skoraj« 0 (šum, nemodelirana dinamika)samo pri modelu z ustreznimi vrednostmi (pretok).Slika 10 - Avtomatsko generiranje baze mehkih pravilSlika 13. Klasifikacije delovne točke procesa (analiza vexcelu) pri nastavljeni vrednosti pretoka izhodnega destilata20 ml/min.Slika 11 - Shema modela (Architect)Nato se je izvedlo aplikacijo avtomatske klasifikacije delovnetočke procesa, glede na sprotno stanje procesnih veličin(meritve) destilarne. Na ta način je mogoče zasnovati tudivirtualne senzorje, ki bi nadomestili drage komponente alibi koristili za občasno preverjanje njihovega delovanja.Slika 14 - Klasifikacije delovne točke procesa (analiza vexcelu) pri nastavljeni vrednosti pretoka izhodnega destilata45 ml/min.V nadaljevanju smo izvedli še zaznavo napake med delovanjem.Spodnja primerjava na slikah 15 in 16 kažezajem podatkov v normalnem in okvarjenem delovanju38 107/2011

ORODJA ZA ANALIZO IN OPTIMIZACIJO PROCESOVprocesa (v zaprti zanki). V obeh primerih je nastavljena vrednost (SetPoint) zaželeno proizvodnjo destilata v regulatorju 40ml/min. Tudi procesna vrednostiz senzorja pretoka (meritev) kaže v regulacijski zanki enako, le da je v okvarjenemprimeru izhodna vrednost regulatorja višja. Povzročila jo je napakapovečanega dovoda hladne surovine v posodo zaradi česar je moral regulatorpovečati izhod (gretje), da je odpravil motnjo v sistemu.Slika 15. Proces v normalnem delovanju.KAKOVOSTNESlika 16. Okvarjeno delovanje.CENOVNO KONKURENČNEELEKTRO KOMPONENTEIZ ZALOGESlika 17. Izvedba odkrivanja napake v zaprti regulacijski zanki (delovanječrpalke).Zaznavanja napake (slika 17) je izvedeno s hkratno primerjavo trenutnih procesnihvrednosti in modelov procesa (model brez napak, model z napakočrpalke). Če primerjamo oba izhoda, bo izhod, ki je bliže vrednosti 0 (manjodstopanja) nakazal na normalno delovanje ali morebitno okvaro (slika 18in 19).107/201139

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJOZaključekSprememba obravnave procesnih podatkov iz funkcionalnegaspremljanja v aktivno analizo delovanja zahtevaogromno prilagoditev, znanja in dobre volje tako razvijalcevkot tehnologov in operaterjev. Če se hoče dosečibolj aktivna vloga operaterjev in njihovo znanje transformirativ informacije, je omogočeno shranjevanjeznanja (know-how), lažje prehajanje med operaterskimimesti in posledično doseči večjo fleksibilnost med kadri.V prispevku smo prikazali primer prelivanja inženirskegaznanja, operaterskega dela ter naprednih metodza modeliranje, simulacijo in odkrivanje nepravilnosti vdelovanju procesov. Poseben poudarek je dan izvedbi sprofesionalnim in ne laboratorijskim orodjem.VisokoprilagodljiveLED rešitveFuture Solutions LightingTa rešitev je sestavljena iz simple-LED generatorja svetlobe, ki jevgrajen skupaj z LUXEON RoyalBlue LEOs firme Philips Lumileds,Cubilux mešalne komore iz CerFiexInternational in Chromaue RemotePhosphor Element izvor svetlobeod lntematix. Vsebuje tudi reflektorin odvod toplote.Rešitev omogoča zmanjšanje stroškov, izboljšanje učinkovitostiin drastično zmanjšanje bleščanja. Prav tako omogočafleksibilnost za spremembo CCT in CRI z izmenjavo oddaljenegafosforjevega elementa.Slika 18 - Glede na primerjavo z modeli, trenutno v procesuni napak.Precizni stikalniBuck regulator stokovno omejitvijoMICRELSlika 19 - Glede na primerjavo z modeli, je zaznana napakav delovanju.Literatura[1] ISA organization, Draft ISA 18.02 Management of AlarmSystems for the Process Industries, 2009.[2] ARC White Paper, Modern Engineering tools drive productivityin manufacturing, 2009.[3] Siemens White Paper, Simatic PCS 7 APC-Portfolio, Nemčija,2008.[4] Elektronska dokumentacija Proficy Troubleshooter in ProficyCause+, GE FANUC Intelligent platforms, 2009.[5] M. Hollender, C. Beuthel, Intelligent alarming, ABB review,Vol. 1, 2007.[6] A. Horch et al., Peak performance – Root cause analysis ofplant-wide disturbances, ABB review, Vol. 1, 2007.[7] A. Rotovnik, Sinteza mehkega regulatorja za realni modeldestilarne, magistrsko delo, UM FERI, 2008.MIC4682 je enostaven za uporabo Step-down (buck) stikalniregulator napetosti. Ima programirljivo izbiro tokovnelimite, ki omogoča 10%-no natančnost v celotnem temperaturnemspektru. Natančna tokovna omejitev omogočaizdelavo preprostih polnilnikov akumulatorjev. Natančnosttokovne limite omogoča uporabo najmanjše možne tuljaveza zahtevan maksimalni tok, s tem pa prihranimo pri stroškihin prostoru.MIC4682 je zelo robustna naprava z vhodno napetostjo od 4 do34V, kar omogoča varno uporabo v aplikacijah z velikimi nihanjinapetosti. Dodatne funkcije so še pretokovna zaščita v vsakemciklu in izklop ob prekomernem segrevanju. MIC4682 omogočastalni tok do 2A in je na voljo v SO-8 ohišju40 107/2011

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKTermoakustični sušilnikAvtorji: Janez Križan, AMI d.o.o.,Ptuj • Mirko Kozoderc, Silkem d.o.o., KidričevoIvo Bajsić in Janez Možina, Fakulteta za strojništvo, UNIVERZA V LJUBLJANIThermoacousc drying system.The principles of a pulse drying combuster are known for about 100 years, but due to lack of understanding of somebasic complex phenomena that are involved, it is very rarely applied. Several examples of successful application in theworld have challenged us to develop new equipment for the system’s use. We directed the development in two directions.The first explores the field of a flame pyrolysis in a pulse reactor for the production of nano materials. The second,which is described in this article, is dealing with the development of a nano material drying technology. Since dryingis a very intense energy process, any potential improvement is welcome. Therefore an experiment on the industrial scalewas made possible in connection with drying technologies in Silkem d.o.o..Kratek pregled prispevkaOsnove termoakustičnega zgorevanja so znane že več kot 100 let, vendar se ta tehnologija zaradi razmeroma kompleksnepovezave posameznih faz procesa doslej niso uveljavile v večjem obsegu. Nekateri uspešno realizirani primeriuporabe v svetovnem merilu so tudi nam postavili izziv za razvoj tovrstne procesne opreme. Raziskave in razvoj smousmerili v dve področji. Najprej smo raziskovali možnosti izvajanja plamenske pirolize v termoakustičnem reaktorjuza proizvodnjo nano materialov. Drugo, ki je opisano v prispevku pa je razvoj tehnologije sušenja nano materialov.Sušenje snovi zahteva veliko energije, zato je potencialno zelo dobrodošla vsaka izboljšava. Na tej osnovi je bil omogočenrazvoj pilotnega termoakustičnega sušilnika v industrijskem merilu v sklopu sušilniških tehnologij firme Silkemd.o.o..UvodResonančno termično vzbujanje zvoka je preučeval žeLord Rayleigh, vendar v naslednjih desetletjih ni prišlodo širše uporabe tega zanimivega pojava. Izstopata ledva znana primera: Teslina plinska turbina in pogonskimotor rakete V1 med drugo svetovno vojno. Zarazliko od klasičnih gorilnikov, v katerih gorivo zgo -reva neprekinjeno, poteka zgorevanje v termoakustičnemgorilniku v obliki zaporednih eksplozij s frekvencostoječega zvočnega vala, ki se ob ustrezno izbranigeometriji zgorevalnega prostora in procesne komoresam od sebe vzpostavi v celotni napravi. Naprave zasušenje, ki delujejo na tej osnovi, so se začele razvijativ osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pokazaleprecejšnje prednosti pred konvencionalnimi sušilniki.Zato je tudi Evropska zveza za kemijsko inženirstvo(EFCE) v letu 2007 uvrstila termoakustično sušenje vožji izbor procesno intenzivnih tehnologij [1].kateri ima zvok v osnovni resonanci valovno dolžinoL/4. Maksimum tlaka in temperature se pri temresonatorju vzpostavi na zaprtem koncu cevi, kjerprihaja tudi do vžiga goriva. Na odprtem koncu cevista vrednosti tlaka in temperature enaki okoliškim.Drugi tip resonatorja, je na obeh straneh odprta cev,pri kateri na eni strani vstopajo vroči plini in na drugistrani izstopajo. V tem primeru se amplitude tlaka intemperature stoječega valovanja in s tem tudi mestovžiga vzpostavijo med sredino in vstopnim delom.Tam je zaradi višje povprečne temperature višja tudihitrost, s tem pa se zmanjša valovna dolžina zvoka, kiima v celotnem resonatorju enako frekvenco.Naslednji je Helmholtzev resonator, ki ga tvorita zgorevalnakomora in kratka cev kot izhod iz nje. Na sliki1 je prikazan idealiziran potek procesa zgorevanja vtovrstnem termoakustičnem gorilniku [2].Značilnos termoakusčnih gorilnikovTermoakustični gorilnik deluje kot akustični resonator, vkaterem intenziteta zvočnega vala lahko doseže zelo visokevrednosti. Poleg gostote, hitrosti in tlaka v resonančnemstanju močno oscilira tudi temperatura in s tempovzroča periodično vžiganje plinske mešanice. Zaradioscilacijske narave dobimo mnogo aktivnejšo izmenjavotoplote in snovi sestavin v mešanici, s tem pa se pospešiproces izločanja prisotnih hlapljivih faz v obliki kapljic.Ločimo več tipov resonančnega sistema. Najenostavnejšitip resonatorja je polodprta cev z dolžino L, v107/2011Slika 1 - Idealizirana shema zgorevalnega cikla [2]41

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKV prvi fazi pride do vžiga eksplozivne mešanice v komori,pri tem pa eksplozija potisne dimne pline v cevproti desni in v aerodinamični ventil proti levi. V drugifazi je večina goriva porabljena in plini nadaljujejosvojo pot zaradi vztrajnosti, pri čemer nastaja močanpodtlak v zgorevalni komori. V tretji fazi vstopita vkomoro svež zrak in gorivo. Plini, ki z obeh stranitečejo proti sredini komore, spet močno povečajo tlakin temperaturo in s tem v četrti fazi povzročijo ponovnivžig mešanice. Nihanje v Helmholtzovem resonatorjulahko ponazorimo z mehansko analogijokot je prikazano na sliki 2. Volumen plina v posodiCa predstavlja vzmet, nihajočo maso pa masa plina vresonančni cevi M a. Dušenje R aje posledica izgub naizpuhu vpliva viskoznosti pri nihanju plina. P je tlakna vstopu v resonančno cev, Ma pa je akustična masaresonatorja. predstavlja kotno frekvenco nihanja.V mehanskem sistemu predstavlja M mmaso, ki niha,R mdušenje zaradi trenja, K je vzmetna konstanta, silaF pa vzbuja nihanje.Slika 3 - Brezventilski sistemPri tem dobimo še vedno določen pretok plinov iz komorepreko sesalne odprtine v okolico.Slika 4 - Labirintni aerodinamični ventilPri uporabi aerodinamičnih ventilov, na sliki 4, ki sov obliki labirinta, le ti močno zmanjšujejo pretok vsmeri iz komore, medtem ko je upor toka v smeriproti komori bistveno manjši. Ta tip ventila je dokajvzdržljiv, ker nima gibajočih se delov in se zato pogostouporablja.Slika 2 - Mehanska analogija Helmholtz-ovega resonatorjaMedtem ko ima opisani mehanski nihajni sistem leeno resonančno frekvenco, jih ima Helmholtzev resonatorveč, njihove vrednosti pa so mnogokratnikiosnovne resonančne frekvence,, (1)kjer je c hitrost zvoka, A presek odprtine v cevi, Vvolumen v komori in L dolžina resonančne cevi. Vtem primeru lahko trdimo, da je frekvenca odvisnaod geometrije resonatorja in od hitrosti zvoka. Hitrostzvoka pa je odvisna od sestava plinske mešanicein temperature. Z višanjem temperature se povečujehitrost zvoka in s tem tudi vrednosti lastnih frekvencresonatorja.Slika 5 - Ventilska izvedbaBoljši učinek zapiranja izpušnih plinov dosežemo zmehanskimi ventili na sliki 5, ki so lahko v obliki zaklopk,reed ventilov ali rotacijskih ventilov. Zaklopkein reed ventili so termično in mehansko zelo obremenjeni,zato je njihova doba trajanja omejena.Rotacijski ventili dobro zapirajo pot plinom in nisomehansko problematični, vendar je njihovo odpiranjein zapiranje treba sinhronizirati na lastno frekvencoresonatorja, ker samo tedaj sistem deluje optimalno.1.1 Ventilski in brezventilski sistemiZ ozirom na način, kako je izveden dovod zgorevalnegazraka in goriva, ločimo ventilske in brezventilskesisteme. Naše začetne raziskave smo začeli zbrezventilskim sistemom na sliki 3, kjer je sesalnacev oblikovana tako, da ima resonančno frekvenco kije lihi mnogokratnik osnovne frekvence.Slika 6 - Izvedba z rotacijskim ventilom(Wave Dry)42 107/2011

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKPri razvoju in testiranju našega eksperimentalnega termoakustičnega gorilnika,smo preizkusili več vrst ventilskih sistemov, v pilotni industrijskinapravi pa smo uporabili rotacijski ventil.1.2 Sušenje v resonančno nihajočem tokuŠtudije nekaterih tujih avtorjev so pokazale, da zvočno valovanje z dovoljveliko jakostjo pripomore k hitrejšemu uparjanju kapljic [3]. Poskusi zvbrizgavanjem vode v zgorevalno komoro so pokazali, da se je količinauparjene vode na časovno enoto ob prisotnosti zvočnega valovanjaz glasnostjo 168 dB povečala do 30% glede na vrednosti dosežene brezzvoka. Do podobnih vrednosti je možno priti tudi s simulacijo, pri čemerje možno spreminjati različne pogoje razpršilnega sušenja v resonančnonihajočem sistemu [4]. Rezultate simulacije termoakustičnega sušenja jemožno povzeti v naslednjih ugotovitvah:• dosežene so velike hitrosti in kratki časi sušenja,• pogoji sušenja kapljic se periodično spreminjajo,• amplituda in frekvenca nihanja vplivata na sušenje kapljic zaradispreminjanja poti delcev v komori,• pri prekoračenju mejne jakosti zvočnega valovanja se hitrost sušenjakapljic ne povečuje več.Navedene ugotovitve in potrebe po sušenju velikih količin različnih materialovvsekakor utemeljujejo nadaljnji razvoj pilotne termo akustičnesušilne naprave v podjetju Silkem d.o.o..Razvoj pilotnega termo akusčnega sušilnika1.3 Razvoj gorilnikaPrve preizkuse termo akustičnegazgorevanja smo izvedli na brezventilskemsistemu. Preučili smo fizikalneosnove in osnovne robnepogoje, ki so potrebni za delovanjetermoakustičnega gorilnika.Brezventilsko izvedbo smo nadgradiliz labirintnimi ventili in opremilis puhalom za zgorevalni zrak.Slika 7 - Preizkusni resonator 50 kWbrez hlajenjaSlika 8: Stabilno delovanje resonatorja107/201143

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKNa sliki 9 je fotografija reaktorja v brezventilski izvedbimed obratovanjem. V primeru laboratorijskegagorilnika komora in resonančna cev nista hlajeni inzato dosegamo na površini temperature do 900 °C.1.4 Plinska opremaDoločanje parametrov plinske opreme je bilo izvedenos preizkusi na gorilniku z uporabo mešanice propanbutan.Preizkusi so začeli na gorilniku z močjo 50 kWin nadaljevali na ciljnem gorilniku, ki ima cca 200 kWtoplotne moči. S testiranjem gorilnika in tehtanjemporabljenega plina smo določili okvirno porabo, napodlagi katere je bila določena plinska oprema in puhaloza gorilniški zrak.V primeru industrijske opreme mora biti zagotovljenovarno obratovanje plinskega gorilnika. Plinska opremazajema kontrolo delovanja in varovanje pilotnegagorilnika, ki zaradi male porabe uporablja plin iz jeklenke(propan-butan). Pilotni gorilnik je namenjenzačetnemu vžigu plinske zmesi namesto električnesvečke, zaradi varnosti pa deluje ves čas obratovanja.Glavni plamen pa je priključen preko drugega plinskegavarovalnega sistema na zemeljski plin. Vsakplamen je kontroliran s fotocelico v UV področju.Razmerje plin zrak je vodeno s fiksno povezavo ventilaza plin in lopute za gorilniški zrak, kot vodilnaveličina pa je pretok plina. Območje regulacije je od14 Nm 3 /h do 20 Nm 3 /h. Krmiljenje plinske varovalneopreme je vključeno v procesni sistem sušilnika.1.5 Regulacijska opremaSlika 9: Preizkusni resonator 50 kW v brezventilski izvedbiMerjenje in regulacijatemperatureo Tipala PT 1000 - PVC (105ºC)o Tipala PT 1000 - SILIKON (180ºC)o Tipala PT 100 - PVC (105ºC)o Tipala PT 100 - SILIKON (180ºC)o Tipala KTY 81 - PVC (105ºC)o Tipala KTY 81 - SILIKON (150ºC)o Pretvorniki signalovo Merilno-regulacijski inštrumentiVisokotemperaturna tipala- po naročilu kupcaFBS Elektronik, d.o.o. Tel: 03 – 8983 701Cesta Františka Foita 10 Fax: 03 – 8983 7183320 VELENJE Email: fbselektronik@siol.netProcesno vodenje tehnološke celote sušilnika je sestavnidel procesnega sistem Silkema. Temelji na sistemuFOXBORO I/A, ki pokriva vse ostale tehnološke obratev tovarni. Periferna oprema so vhodno izhodne karticeET200 sistema na Profibus vodilu, centralna procesnaenota pa je Foxboro FCP270 procesor s Profibusvmesnikom, na katerega so priključene tudi drugetehnološke enote kot so stolpni razpršilni sušilnik, sušilnikzeolita, kalcinator zeolita in rotacijski sušilnikodpadnega blata. Vsi pogoni so frekvenčno regulirani,da omogočajo enostavno iskanje optimalnih pogojev.1.6 Akustične meritveZa določanje lastne frekvence resonatorja smo uporabilipiezoelektrični tlačni pretvornik KELLER PR5 zobmočjem -200 do +200 mbar, ki ima frekvenčno območje5 kHz in je priključen na resonator. Uporabljenaje bila merilna oprema Labview z DAQ 6211 enotoza zajem podatkov.V programskem okolju Labview je bil izdelan grafičnivmesnik za zajem merilnih signalov in harmoničnoanalizo zvoka, s katero smo določili osnovno frekvencoresonatorja in odvisnost osnovne frekvenceod temperature. Na sliki 10 je viden sinusni potektlaka. Amplituda in frekvenca ter harmonična analizana sliki 11 dajo temeljne podatke o delovanju resonatorja,ki smo jih koristili pri razvoju gorilnika.Na podlagi teh meritev je bilo mogoče izdelati modelfrekvenčne odvisnosti in s tem sinhronizacijo rotacijskegaventila.44 107/2011

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKSlika 10 - Časovni potek tlaka v komori laboratorijskega gorilnikaSlika 11 - Frekvenčni spekter tlaka- laboratorijski gorilnikIndustrijska aplikacija1.7 Pilotni termoakustični sušilnikNa podlagi rezultatov na laboratorijskem termoakustičnem reaktorjusmo izdelali pilotno napravo za sušenje mineralnih suspenzij v Silkemd.o.o. Glavne karakteristike sistema prikazanega na sliki 13 so:• poraba zemeljskega plina od 14 do 20 Nm 3 /h• razprševanje suspenzije v izstopu resonančne cevi z dvokomponentnošobo,• uporaba rotacijskega ventila za dovod zgorevalnega zraka, ki ga dovajapuhalo z največjim pretokom 8 m 3 /min,• dovod suspenzije s cevno črpalko ali monočrpalko s pretokom do 200l/h,• sušilna posoda premera 2 m in višine 2 m s konusom,• vrečasti filter in odvodni ventilator,• dovod hladilnega zraka z ventilatorjem.107/201145

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKSlika 12 - Tehnološka shema pilotne napraveTrenutno doseženi rezultati dajejo podobne rezultatesušenja kot klasični sušilniki. Maksimalna kapacitetaposkusnega sušilnika zagotavlja do 200 l/h izločenevode. Tehnološka shema 12 prikazuje uporabljenokonfiguracijo, ki je postavljena v pilotnem postrojenjuin je bila predhodno namenjena za klasično razpršilnosušenje. Na sušilni posodi je sedaj postavljen termoakustičnigorilnik prikazan na sliki 13. Tehnološkieksperimenti s sušenjem suspenzije mlete glinice teroptimiranje sušilnih parametrov naj bi omogočili optimiranjedelovanja in približevanje tehnološkim parametromopisanim v literaturi.Slika 13 - Industrijski termoakustični sušilnikPoseben poudarek je tudi na iskanju resonančnegaobratovanja z uglasitvijo gorilnika in sušilne komore.46 107/2011

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIKNa sliki 14 je prikazana procesna grafika, ki omogočatehnološke poskuse in vodenje sušilnika.Trenutno doseženi rezultati dajejo podobne rezultatesušenja kot klasični sušilniki. Maksimalna kapacitetaposkusnega sušilnika zagotavlja do 200 l/h izločenevode. Tehnološka shema 12 prikazuje uporabljenokonfiguracijo, ki je postavljena v pilotnem postrojenjuin je bila predhodno namenjena za klasično razpršilnosušenje. Na sušilni posodi je sedaj postavljen termoakustičnigorilnik prikazan na sliki 13. Tehnološkieksperimenti s sušenjem suspenzije mlete glinice teroptimiranje sušilnih parametrov naj bi omogočili optimiranjedelovanja in približevanje tehnološkim parametromopisanim v literaturi. Poseben povdarek jetudi na iskanju resonančnega obratovanja z uglasitvijogorilnika in sušilne komore. Na sliki 14 je prikazanaprocesna grafika, ki omogoča tehnološke poskusein vodenje sušilnika.1.8 Primerjava s klasičnim sušenjemPregled doseženih rezultatov v svetu omogoča naslednjeprednosti pred klasičnimi sušilnimi postopki [5]:• povečanje hitrosti sušenja za 2 do 3 krat,• zmanjšanje porabe zraka na enoto od 30 do 40%,• izboljšanje porazdelitve temperature, koncentracijein vsebnosti vlage po volumnu sušilnika,• nižje temperature plinov in produkta med procesom,• delo s problematičnimi mediji ki tvorijo grude inagregate,• razprševanje slarijev in suspenzij brez potrebe poposebnih diskastih razpršilniki ali visokotlačnihšobah in črpalkah,• zmanjšanje volumna izpustov v atmosfero,• odstranitev ventilatorjev ali puhal za procesnizrak.Poseben doprinos je zaščita okolja, saj zelo hitro eksplozijskozgorevanje močno zmanjša čas za formiranjedušikovih oksidov, kar pomeni manjšo emisijoNOx iz tega gorilnika [6]. To ima poseben pomen tudipri sušenju bioproduktov in sadja, kjer se uporabljagorivo z manj žvepla, kot je zemeljski plin. Znani sože primeri uporabe v biomedicini (sušenje cepiva) inživilski industriji (ekstrakti, beljakovine).ZaključekSlika 14 - Procesna grafikaTermoakustično sušenje je obetajoča, energetsko učinkovitain okolju prijazna tehnologija sušenja za različnesnovi od mineralov, kemikalij, hrane, do sušenjeindustrijskih in komunalnih odpadkov. Ta tehnologijaomogoča sušenje temperaturno občutljivih produk-Expect more.Innovative excellence for your success.Temperatura Analiza Tlak Nivo Pretok VlagaRegulacija Zapisovanje Avtomatizacija NadzorJUMO merilni in regulacijski aparati G.m.b.H. DunajDupleška cesta 32, 2000 MariborTel: 02 / 42 15 183, Fax: 02 / 42 00 264, Gsm: 041 / 669 315, Email: info@jumo.siwww.jumo.si107/201147

TERMOAKUSTIČNI SUŠILNIK/KONFERENCA TELEKOMUNIKACIJEtov tudi v živilski industriji (v državah kjer je dovoljenstik plamena s produktom).V našem primeru sušilnik rešuje problem sušenjasubmikronske mlete glinice, predvideno pa je tudisušenje odpadnega blata, ki je zaradi narave medijazelo problematično s klasičnimi sušilnimi metodami.S poskusnim pogonom smo naredili uporabnonapravo, ki služi svojemu namenu, hkrati pa je njenrazvoj omogočil spoznanje, razumevanje in obvladovanjepojavov, na katerih proces temelji. Napravaomogoča nadaljnje eksperimentalno delo na področjurazvoja tehnologije sušenja, proizvodnje nanomaterialov in kalciniranja.V nadaljevanju razvoja predvidevamo spremembokonstrukcije termoakustičnega gorilnika tako, dabomo dobili možnost spreminjanja lastne frekvencemed pogonom, s čemer bomo lahko dosegli akustičnoresonanco med sušilno posodo in gorilnikomob spremenljivih pogojih sušenja. V tem primeru součinki vpliva zvoka na sušenje največji. Prav takopredvidevamo nadaljevanje razvoja termoakustičnegagorilnika v funkciji modificirane plamenske pirolizeza proizvodnjo praškastih oksidnih submikronskihin nano materialov.Eksperimentalni rezultati doseženi na laboratorijskiravni potrjujejo, da smo na pravi poti nadaljnjegarazvoja in optimiranja procesa termoakustičnegasušenja.Literatura[1] T. Kudra, “Pulse-Combustion Drying: Status andPotentials,” Drying Technology, vol. 26, Nov. 2008,pp. 1409-1420.[2] P.A.V. Heerbeek, “Mathematical Modeling of a PulseCombustor of the Helmholtz-type,” Technology,2008.[3] R. Balachandran, S.R. Chakravarthy, and R.I.Sujith, “Characterization of an Acoustically Self-Excited Combustor for Spray Evaporation,” Journalof Propulsion and Power, vol. 24, Nov. 2008,pp. 1382-1389.[4] Z. Wu and a S. Mujumdar, “A Parametric Study ofSpray Drying of a Solution in a Pulsating High-Temperature Turbulent Flow,” Drying Technology,vol. 24, Jul. 2006, pp. 751-761.[5] T.K.C. and A.S. Mujumdar, “Advanced Drying Technologies- 2nd edition,” Marcel Dekker February2009, 2009, pp. 2009-2009.[6] P. Taylor, M. Street, and L. Wt, “CombustionDrying: Aerodynamics , Heat Transfer , and DryingKine tics,” Drying Technology, 2003.KonferencaTELEKOMUNIKACIJEOrganizatorji konference TELEKOMUNIKA-CIJE, revija MOBINET, so znani, da skušajobi kar se da aktualni in tudi letos setemu niso izneverili. O oblačnem raču nalništvusmo slišali marsikaj na več mesh, ni ne letosprvič, je pa bil letos prvič velik poudarek na mobilnemračunalništvu iz oblaka.Princip oblačnega računalništva je pravzaprav znan že izzačetkov računalniške dobe, ko so velika podjetja uporabljalaogromne strežnike na katerih so tekle aplikacije,uporabniki pa so imeli le terminal za dostop na strežnik.Jasno, to so bili zasebni oblaki, namenjeni izključnoenemu podjetju, inštitutu, morda univerzi, do pravegaoblačnega račnalništva pa je bila še dolga pot, ki joje pogojeval najprej razvoj prave omrežne povezave inspletnih protokolov, danes je to internet, nato pa predvsemrazvoj hitrih optičnih komunikacij. Za silo sicer gretudi preko prastare bakrene telefonske parice, predvsemzaradi razvoja najnovejših načinov moduliranja signalovin opreme VDSL, vendar je tisto pravo le svetlobno vlaknodo vsakega doma, do vsake pisarne.Analogno temu, smo o mobilnem oblačnem računalništvupričeli govoriti ob hitro razvijajočih se mobilnihkomunikacijah. Ne glede na to, da eno vlakno omogočaprenos toliko informacij kot celotno satelitsko omrežje,pa so brezžične komunikacije za večino storitev že dovoljhitre.Tema letošnje konference je torej bila Aplikacije in računalništvov oblaku. Ker gre za razvijajoče se področje,od katerega si mnogi obetajo veliko, ni nenavadno,da sta na konferenci predavali in predstavili svoje storitvedve med najbolj pomembnimi slovenskimi telekomunikacijskimipodjetji, Telekom Slovenije in Si.mobil.V sklopu skupine Telekom Slovenije in podjetja Avtentasi je dr. Andrej Bežek iz podjetja Marg zanimivo predstavilstoritev BusinessConnect Social. Konvergenca tehnologijin vsebin nas je v domačem okolju navadila na48 107/2011

KONFERENCA TELEKOMUNIKACIJEcenovno dostopno, mobilno in vsebinsko zelo bogato izkušnjo, ki omogočaneprestano prisotnost in dostop do vsebin in oseb, ki o nam pomembne. Tabličniračunalniki so povzročili revolucijo z neverjetnimi možnostmi dela. Programskerešitve, nekoč dostopne le velikim podjetjem, so naenkrat dostopnevsem za spletno ceno. Kako torej uporabiti ves ta potencial tudi v poslovnemokolju?BusinessConect Social je prvi slovenski produkt, ki združuje popolnomanovo raven mobilnosti, moč družabnih omrežij in učinkovitost od sebine odivsnepodpore poslovanju. Omogoča nam, da delamo drugače, bolj mobilnoin pregledno, ob tem pa hitreje in učinkoviteje.Boštjan Škufca in Matjaž Možina iz Si.mobila pa sta predstavila Popolno pisarnoin storitev Si.most. Inovativne poslovne rešitve so slovenskemu trgu107/201149

KONFERENCA TELEKOMUNIKACIJEpredstavili v obliki storitev na zahtevo.Izpostavili so sinergije, ki jih kotponudnik telekomunikacij izkoriščana področju poslovnih storitev inprednosti, ki jih kahko kot uveljavljenponudnik zagotovi trgu.”Mi trije smo najboljši par” - verz vzetiz Lovšinove skladbe, je bil Microsoftovmoto letošnjih Telekomunikacij,opisuje pa, seveda, aplikacije,mobilne naprave in storitve v oblaku.Pametni mobilniki in aplikacije sorevolucionirali način, kako ljudjeuporabljajo mobilni internet, medtem,ko so komunikacije v oblakupremaknile inteligentne aplikacijein storitve iz lokalnih računalnikovv omrežje. Internet stvari se šteje zanaslednjo veliko stvar telekomunikacijskeindustrije, kjer ne samo ljudje,ampak tudi naprave, aparati in strojipostanejo del mreže, je razložil VladoGalevski iz Telecom Austria GroupM2M. Predstavil je pogled, kako internetstvari vpliva na naše vsakdanježivljenje in kakšne koristi bodoizhajale iz tega.MegaTel iz Velenja je predstavil naprednerešitve IP telefonije, kar sem z zanimanjemposlušal, saj si nekaj takegaže dlje časa želim v naših pisarnah.Žal so pri našem ponudniku nekateretehnične omejitve in morda malcepočasno prilagajanje trendom. Mag.Matej Meža je predstavil zgodovino insodoben pogled na fiksno IP telefonijo,jedro predavanja pa so bile sodobnenapredne rešitve, ki jih omogočajoz uvajanjem sodobnih sistemov IPtelefonskih central v poslovna okolja.Demonstriral je delovanje integracijetelefonije s CRM in ERP sistemi. Prikazaniso bili praktični primeri upravljanjas prevezavami, upravljanja klicnihshem glede na dan in čas v dnevu,snemanja pogovorov, glasovne pošte,konferenčnih klicev, čakalnih vrst inenostavnosti vpogleda v poljubne izpisein poročila sistema.Več o ostalih predstavitvah in razstavljavcihv avli, bo navoljo v naslednjhštevilkah. Seveda ste že sedaj vabljenina naslednjo konferenco TELEKOMUNI-KACIJE 2012!50 107/2011

InTehnikaMednarodni industrijski sejem tehnikeModerneTehnologijeSodobniPristopiUčinkoviteRešitveRevijaAvtomatika v-GlavniMedijskiSponzorGospodarskoRazstaviščestLjubljanaSlovenijaInformacije:Rastko Aleš+386 1 3000 26 31rastko.ales@gr-sejem.siintehnika@gr-sejem.si27. - 29. november 2012