AVTOMATIKA.qxd (Page 1)

AVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov, profesionalno elektroniko in telekomunikacijeZaložba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljanae-mail: stik@avtomatika.comtel/fax: 01/5428-570Glavni urednik: Branko Badrljicatel.: 041/678-753brankob@avtomatika.comGrafična oprema in filmi:Tiskarna Leykam d.o.o., MariborNaslov za dopise:Hydra & Co. d.o.o.Revija AVTOMATIKAP.P. 5807, 1261 LjubljanaTisk: Tiskarna Leykam d.o.o., MariborCena 700 SIT, za celoletno naročnino priznavamo10% popust, poštnina za SLO inDDV sta vključena v ceno. Vse pravice pridržane.Ponatis celote ali posameznih delovje dovoljen samo z dovoljenjem založnika invedno z navedbo vira. Nepodpisane fotografijeso iz foto-arhiva uredništva revijeAvtomatika. Revija Avtomatika izhaja 11-kratletno, julij/avgust je dvojna številka.S E Z N A M O G L A Š E V A L C E VABB ...................................................... 17ALKATRON ........................................ 14ALMA ELECTRONIC ......................... 50ASYST ................................................. 47BELMET ............................................... 33CADCAM ........................................... 50ECHO .................................................. 45FBS ELECTRONICS ............................ 17FIBERNET ............................................ 18GRYPS ................................................ 40HTE-LJUBLJANA ................................. 8IMK ELEKTRONIKA ........................... 12INEA .................................................. 43JUST .................................................... 16KEVIK .................................................. 15LEOSS ................................................ 27LINGVA .............................................. 29LOGIMA ............................................ 37LUMIC ................................................. 26METRONIK ......................................... 52MIEL ELEKTRONIKA ......................... 21MOTOMAN ROBOTEC ................... 6NATIONAL INSTRUMENTS ............. 38NAVIS ................................................. 15NETSI.NET ......................................... 3PCX ...................................................... 51PE.TE.ZE .............................................. 12PROMIKRA ......................................... 10PS ........................................................ 13RAGA .................................................. 7RITTAL ................................................. 20ROBOTINA ....................................... 51SIEMENS ........................................... 2SILON ................................................. 36SIPRONIKA ....................................... 23SYNATEC ............................................ 11ŠPICA INTERNATIONAL ................. 28TEHNA ................................................ 31TIPTEH ................................................. 15TSE ...................................................... 31Pozdravljeni,Številka, ki je pred vami nam je všeč.Vsekakor bolj od povprečja. Velikokakovostnih člankov o resnih temah,mnogi zasnovani na opravljenihaplikacijah, drugi spet načenjajovroče teme, tudi novičke se nam zdijonekako bolj aktualne...Zdi se mi, da smo našli pravo formuloza revijo, res pa je, da nam pri temizdatno pomagate bralci in oglaševalciz različnimi vprašanji, predlogi inseveda materiali. Nekateri se še mordaspomnite, da smo prišli v avtomatikopravzaprav s področja elektronike.Vedno se nam je malce tožilo po elektronikiin razmišljali smo o posebnihdodatkih v reviji, ki bi se ukvarjaliposebej z elektroniko. Torej, razmišljalismo o tem, do zadnje številke, ki jepred vami. Ta se nam zdi tista pravazaokrožena celota, ki zajema tudi kanček profi elektronike. Dokončni odgovoro vmesnosti tega pristopa seveda pričakujemo od vas ;o).Mogoče ste opazili, da so tudi teme, kot je npr. Linux v zadnjih številkah polagomavse bolj in bolj prisotne v reviji. Poleg neke osebne radovednosti se mi zdi,da je to ena od stvari, ki bi tudi na področju avtomatizacije sprožila velik plaznovosti in izboljšav. V avtomatizaciji se snovalci trudijo čimbolj zmanjšatiklasični PC in ga uporabiti kot osnovo v modulih, Linux pa prinaša brezplačnoin kar je bistveno bolj pomembno, odprto javno softversko osnovo za to.Pojavlja se že čisto povsod, tudi tam, kjer ga sploh ne bi pričakovali. Če bo vsepo sreči, se bomo v kratkem lahko poigrali s katerim od Advantechovih malčkov- miniaturnih PCjev. Zdijo se mi naravnost ustvarjeni za vlogo http/email/ftp strežnika v manjših podjetjih. Pomislite, stvar je tako majhna, da jo lahkos kakršnimkoli 2.5 inčnim trdim diskom postavite dobesedno kamorkoli, patudi druge periferije, kot je recimo monitor v osnovi ne potrebuje.Še se spomnim časov, ko so v Gorenju predstavili prvega slovenskega robota-GORO-1. To je bila zame novica, enakovredna izstrelitvi človeka na luno.Domači robot! In to ne kakršenkoli razstavni eksponat, temveč je šlo zakonkreten model, ki je bil namenjen delu v lakirnici, čeprav so njegovi bratjeverjetno dobili službe tudi na drugih delovnih mestih. Zato me je ABB-jevarobotska roka navdušila. Nisem vedel, da so tovrstne stvari dandanes takodosegljive. Razvoj tehnike je v tako kratkem času omogočil neznanske napredke.Jutri bodo tovrstna orodja verjetno že v delavnicah manjših obrtnikov,pozneje pa mogoče že kar v splošnih trgovinah za domače mojstre.Delo na mikrokrmilnikih je postalo že povsem običajna stvar, čeprav tovrstnestvari postajajo vse pametnejše. V tej številki smo se denimo lotili "CyBro-ja", kije plod domačega razvoja in je nenavadno fleksibilen. Če bi bila stvar še malcepametnejša, bi lahko postala tarča kakega hekerskega napada ;o)Vaš urednikAVTOMATIKA 14/2001 3

Kazalo vsebineK A Z A L O V S E B I N EINFORMACIJEModemi za WLAN ............................................................ 6Novi LeCroyev signal generator ....................................... 6DSP + PIC = dsPIC ............................................................. 6Uporaba črtne kode v eksplozijskonevarnem območju ............................................................. 7Modul za branje črtne kode spopularnim dlančnikom ...................................................... 8Datamaxov termalni tiskalnik ............................................. 8M-Systems predstavitev v Ljubljani ................................... 8LONGO LRC-1 regulator konvektorjev inladijskih kabinskih sistemov ................................................ 9EASY novice ........................................................................ 11IZOBRAŽEVANJE, DOGODKI, PREDSTAVITVELaboratorij za procesno avtomatizacijo ........................... 10Tipteh-Hirschmann roadshow 2001 .................................. 31NAPAJALNI SISTEMINovi izdelki podjetja MGE UPS SYSTEMS ...................... 18OPREMA IN SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJOTRENDI V AVTOMATIZACIJI PROCESOV ....................... 19Najmočnejši industrijski robot IRB 7600 .......................... 16Uporaba OPC v sistemih avtomatizacije ......................... 22iDownTime - orodje za analizo zastojev naproizvodnih linijah ............................................................... 26Avtomatska identifikacija s črtno kodoTISKANJE ČRTNIH KOD ................................................... 27Najmočnejši procesor za Simatic S7-200 ....................... 37TestStand - popolno okolje za izvajanje testov ................ 38CYBRO: mali krmilnik z velikim srcem ............................... 39Optični kemijski senzorji ..................................................... 43INDUSTIJSKA AVTOMATIZACIJA - APLIKACIJETehtanje med nakladanjem ................................................ 12Stalni kovinski magneti in agregati zanjihovo izdelavo .................................................................. 14Izvedba vodenja kompleksnih industrijskih procesov zintegriranim sistemom SIEMENS SIMATIC PCS7in BATCH Flexible modulom .............................................. 30RAČUNALNIŠKA OMREŽJASistem NETIX - Office clients server .................................. 47AVTOMATIZACIJA ZGRADBMiti o LonWorksTM in BACnetTModprtih sistemih .................................................................... 35CAD/CAM/CAE PROGRAMSKA OPREMAEDWin - IV del ..................................................................... 48Domač izdelek: CYBRO - mali krmilnik z velikim srcemJanez Bučar stran 39Ko je kurir hitre pošte prineselpribližno 1/2 m 3 velikoškatlo, smo se spraševali,kaj neki je notri?Ko smo odstranili plastičnemakarone se je prikazalaškatla z napisomCYBRO, kabli, navodilain zgoščenka. Aha, z Robotinosmo se dogovarjali,da bi svojega malčkavključili v naš vzporedni test ”mikrokrmilnikov”, ki so ga pripravljalifantje iz CPA-ja. Vendar pa nas je že kratek pogled na dokumentacijoodvrnil od te namere, saj smo kaj hitro ugotovili, da malček ne sodimed ”malčke”, katerim je bil test namenjen. Pri tem je potrebno poudariti,da gre za plod domačega znanja, kar je za to področje elektronikezares velik podvig!Uporaba OPC v sistemih avtomatizacijeStojan Peršin stran 22O OPC-ju je bilo sicer že veliko napisanega, pa vendar na kratko orišimo,kako zadeva deluje. Za kratico OPC se skriva ime OLE for ProcessControl (OLE - ObjectLinking and Embedding) inpredstavlja mednarodni industrijskistandard, ki je bilrazvit v sodelovanju Microsoftain številnih vodilnihproizvajalcev strojne in programske opreme iz področja avtomatizacije.OPC temelji na Microsoftovi OLE/COM/ DCOM tehnologijiin predstavlja skupen komunikacijski vmesnik med različnimi napravamipri kontroli in nadzoru tehnoloških procesov. Omeniti je potrebno,da je OPC zaščitena znamka mednarodne organizacije - OPCFoundation, ki združuje več kot 250 vodilnih podjetij, ki se ukvarjajos področjem kontrole in nadzora procesov, vizualizacije… Če naštejemonekaj največjih: Siemens, Honeywell, Fischer-Rosemount,Wonderware, Intellution, tudi Microsoft, …

Strokovnjaki svetujejoS T R O K O V N J A K I S V E T U J E J OSpoštovani bralci revije AVTOMATIKA! Odločili smo se, da Vamponudimo za Vašo naročnino nekaj več kot le gole informacijena papirju, zato smo poiskali strokovnjake z različnih področijavtomatizacije, profesionalne elektronike, telekomunikacij,uporabe Interneta, itd... Na Vašo željo bomo poiskali tudistrokovnjake drugih profilov, zato nam le pošljite svoje želje inpripombe. Ponudbo brezplačnega svetovanja (to so sevedaosnovne informacije, za kaj več se boste morali dogovoriti s svetovalcem)si lahko ogledate v naslednjih vrsticah:AVTOMATIZACIJA PROCESOV - PROJEKTIRANJE SISTEMOVVojko Miklič, univ.dipl.inž., Logima d.o.o.tel. 061/1592-584G. Miklič že 10 let rešuje probleme projektiranja sistemovavtomatizacije s pomočjo namenskih CAD programov.Po telefonu 061/1592-584 vam bo svetoval vsak ponedeljekod 9.00 do 11.00 ure.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - SINHRONIZACIJA ČASOVTomaž Tekavec, univ. dipl. inž., Sipronika d.o.o.tel. 061/11215-250, e-pošta: info@sipronika.siSe že več let ukvarja z natančnim določanjem časa, sinhronizacijosistemskih časov in časovnim usklajevanjemcelotnega informacijskega sistema.Svetoval vam bo vsak ponedeljek med 10. in 12. uro,vprašanja pa lahko pošljete tudi po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - NADZORNI SISTEMI (SCADA)dr. Saša Sokolić, univ. dipl.inž., vodja programov, Metronik d.o.o.tel. 061/1839-600, e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor (SCADAsistemi - programska oprema).Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro alipošljete vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direktor, Metronik d.o.o.tel. 061/1839-600, e-pošta: janez.zmuc@metronik.siG. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjami z izvedbo sistemov/projektovavtomatizacije.Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro alipošljete vprašanje po e-pošti.ROBOTIKATomaž Lasič, univ. dipl. inž. rač., vodja segmenta fleksibilneavtomatizacije v podjetju ABB d.o.o., Tel: (1) 5875480Svetuje s področja robotike, frekvenčnnih pretvornikov ininstrumentacije.Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov:tomaz.lasic@si.abb.comTELEKOMUNIKACIJE - TEHNIKA ZA INTERNETJanko Mivšek, direktor podjetja Eranova d.o.o.tel. 061/1816-232, e-pošta: janko.mivsek@eranova.siSvetuje vam glede postavitve internetne infrastukture teruporabe internetne tehnologije pri razvoju poslovnih intehničnih informacijskih sistemov.Pokličete ga lahko vsak ponedeljek med 9. in 11. uro alipošljet e vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohorič, univ. dipl. inž., ELSYST d.o.o.,tel. 061/810-425Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij (EIBinstalacije) v vseh fazah od projektiranja do izvedbe.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek med 8. in10. uro.PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEMIDr. Alenka Žnidaršič, univ. dipl. inž. rač., Vodja projektov, INEA d.o.o.Domžale, Tel. 061/718-023, e-pošta: alenka.znidarsic@inea.siPodročje dela: vodenje projektov s področja višjih nivojev vodenja v vsehfazah od analize zahtev do implementacije. V to domeno sodijoproizvodni informacijski sistemi (t.j. sistemi MES), sistemi za razvrščanjeter problematika integracije s poslovnimi informacijskimi sistemi.Po telefonu Vam bo svetovala vsak ponedeljek med 10. In 12.uro,vprašanja pa lahko pošljete po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - VODENJE IND. PROCESOVMag. David Čuk, direktor poslovne enote vodenje procesovv INEI d.o.o., david.cuk@inea.Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrijskih zveznihin šaržnih procesov.Svetoval vam bo s področja regulacij vsak ponedeljekod 11:00 do 12:00 na telefonu: 061/718-020, 041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-posti.VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o.tel.: 061/200 51 50, e-pošta: damijan.jager@tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi varnostnih elementov kotso svetlobne zavese, svetlobne mreže, "muting" sistemi, dvoročnivklopi, izklopi v sili in varnostna stikala. Nanj se lahko obrnetetudi z vprašanji o senzoriki.Pokličete ga lahko na telefon 061/200 51 50, ali pošljetevprašanje po e-pošti.MERITVE NIVOJEVMARJAN STRNAD, univ. dipl.ing. el., tehnični direktor vRobotina d.o.o., tel. 01/4273-855 ali e-mail:marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede uporabe in izbire tehnologije za merjenjenivojev (nivojska stikala, merilniki nivojev ter ostala nivojskatehnika)VISJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan VIDMAR, direktor poslovne enote SPE II Zastopstva,distrib. in prodaja računalniške opreme, INEA d.o.o., e-pošta: marijan.vidmar@inea.siVišji nivoji vodenja, povezave poslovnih sistemov in sistemovvodenja. Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCADA paketom: distribuiranisistemi, uporaba internet/intranet tehnologij za vodenje.Dvonivojske in trinivojske aplikacije strežnik-odjemalec (na osnoviSQL podatkovnih strežnikov in Microsoft DNA arhitekture). Komunikacijskiprotokoli za povezavo na SCADA paket.Vprasanja lahko pošljete po elektronski pošti ali pa pokličete potelefonu: 061 718 005.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - NAČRTOVANJE ODPRTIH SISTEMOVVito Koprivnikar, ing, tehn. direktor SILON d.o.o.tel.: 061/12 33 796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za načrtovanje in izvedboodprtih sistemov avtomatizacije zgradb in procesov.Svetoval bo vsak ponedeljek med 8. in 10 uro oziromalahko vprašanja pošljete po elektronski pošti.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., LogatecTel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSvetuje s področja uporabe servo pogonov, frekvenčnihpretvornikov in pozicijskih krmilnikov.Pokličete ga lahko na telefon 01-750-85-10 ali pošljetevprašanje po elektronski pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIVAN MORANO, univ. dipl. ing. el., vodja projektov vRobotina d.o.o., tel. 05 6632 424 med 7:30 in 8:30, alie-mail: ivan.morano@robotina.si.Svetuje glede uporabe frekvenčnih regulatorjev, mehkihzagonov, zaščite motorjev.AVTOMATIKA 13/2001 5

EXPRESS NOVICE - Modemi - Laboratorijska oprema - Novi DSP PIC mikroprocesorjiModemi za WLANInformacije: Electra ST d.o.o., LjubljanaADVANTECH jeponudil več modemovza zagotovitevWLAN povezavv omrežjih.Gre za naprave,ki zagotavljajobrezžične povezave med ožičenimi omrežji.Različni modeli omogočajo hitrosti prenosaod 1.5 Mbps do 11 Mbps, peer-peerkot tudi multipoint komunikacijo in sopovezljivi preko PCMCIA-II, PCI in USBvmesnikov.ANovi LeCroyev signalgeneratorInformacije: Elsinco d.o.o., LjubljanaLW110/120,kot se modelaimenujeta,sta generatorjapoljubnihoblik ("ArbitraryWaveform Generator"). Imata vdelane14-bitne D/A pretvornike, ki dajo odsebe do 100 Mvzorcev v sekundi. Pomnilnikaje za 1 Mvzorec po kanalu z opcijo 4Mvzorcev.Modela se med seboj razlikujeta le po številukanalov. LW110 je enokanalni, LW120 pa ima dva kanala. Največja odlikageneratorja pa verjetno ni toliko natančnostizhodov in hitrost vzorčenja kotfleksibilnost pri zajemu vzorcev iz pomnilnika.Tako lahko v vzorcu nek del poljubnokratponovimo in ponovitev v vzorcu zahtevamotakrat, ko generirani signal samdoseže neko točko. Prenos podaktov vpomnilnik LW-1X0 je lahko preko RS-232C ali GPIB (IEEE-488.2).Ena od mnogih zanimivih funkcij LW1X0je tudi možnost modulacija takta vzorčenja,ki je lahko preko zunanjega signalaali interna. Več podrobnosti dobite pripodjetju ELSINCO d.o.o. (tel: 01/432-62-77). ANaročite se na revijoAVTOMATIKA!V prednaročilu je ceneje!Informacije in naročila:01/5428-570 ali www.avtomatika.comDSP + PIC = dsPICInformacije: Elbacomp d.o.o., LjubljanaPri Microchipu se je dolgopotihem šušljalo o radikalnihnovostih v družinimikrokrmilnikov, vendardo sedaj ni bilo kakih boljkonkretnih podatkov o tem, razen ene same,zelo skope novičke o stvari, ki jo pripravljajo.V začetku junija pa so bolj pogumno objaviliveč podatkov o čipu, ki bo verjetno dogodekletošnjega leta.Gre za družino dsPIC- ki je, kot že ime nakazuje,spoj med DSPjem in mikrokrmilnikom.Čipi so nadaljevanje najmočnejše PIC18C serije,s katero imajo skupne skoraj vse ukaze(vendar na nivoju izvorne kode-ne pa binarnozdružljivost), dodani pa so še novi ukazi.dsPIC-e bo tako moč programirati preko ICDvmesnika, tako kot 16F8xx in 18xxx, podpiralapa naj bi jih tudi nova verzija MPLABokolja v6.x, ki naj bi se na Microchipovi spletnistrani pojavila kmalu - seveda brezplačno.Torej, kaj je na novih PIC-ih tako zelo zanimivega?Zelo strnjeno rečeno:visoke delovne frekvence. Novi čipi bododelovali pri vhodnih taktih do 120 MHz indali od sebe do 30 MIPSbogato 16 x 16 bitov polje delovnih registrov94 ukazovlinearni podatkovni pomnilnik do 64 Kbprogramski pomnilnik do 4 Mbesedmožno praktično poljubno mešanje "PIC"in "DSP" ukazovMAC enota, ki omogoča 16x16 množenje venem procesorskem cikluvdelan zelo fleksibilni PLL, ki omogočadelo na visokih frekvencah že z navadnimnekaj MHz kristalompomnilnik - do 144 Kb FLASH, do 8KbRAM, do 4 Kb EEPROM/odvisno od modela..podpora CODECom preko SPI vmesnikaI2C vmesnikUART vmesnikCAN vmesnik10-bitni in/ali 12-bitni A/D vmesnik s 16-timi vhodnimi kanalinastavljivi Low Voltage Detection inBrown Out Resetrazlična ohišja, od 28-pinskega SSOP do100-pinskega TQFPdelo pri napetostih od 2.5V do 5.5V...Za ostale informacije skočite na microchipovostran (www.microchip.com), o dobavljivostikonkretnih modelov pa se pozanimajte pripodjetju Elbacomp (www.elbacomp.si). A6 13/2001AVTOMATIKA

EXPRESS NOVICE - Črtna koda v EX območjuUporaba črtne kode v eksplozijsko nevarnem območjuInformacije: Raga d.o.o., LjubljanaIdentifikacija s pomočjo črtne kode jetemeljito posegla v proces proizvodnje,transporta in prodaje. Brez nje si težkopredstavljamo hiter, zanesljiv in ekonomičennačin dela. Takšnemu načinu delase težko odrečemo tudi v primerih, ko sookoliščene zelo nenaklonjene uporabiobičajne opreme za identifikacijo črtnekode. Kot primer lahko navedemo območja,v katerih je veliko tveganje za nastanekeksplozije (najpogosteje v kemijski,farmacevtski in naftni industriji).Predpisi za uporabo električnih naprav veksplozivno nevarnih (EX) območjih sozelo strogi in zahtevajo posebne certifikateza vsak del opreme, ki je pod električnonapetostjo. Certifikate mora imetitudi ostala oprema, ki bi lahko povzročilanevarno iskro ali prekomerno povečanjetemperature.Nemško podjetje OESTERLE GmbHpod blagovno znamko EX-TEC proizvajaopremo za vnos in prikaz podatkov veksplozijsko nevarnem območju. Osnovniproizvodi so upravljalni paneli v EXizvedbi, tem pa sledi vrsta dodatnih proizvodov,ki omogočajo vodenje in nadzornekega procesa. Najpogosteje jih uporabljamov kombinaciji s tehtnicami v EXizvedbi pri tehtanju in doziranju eksplozijskihsnovi.Celotno opremo, ki sestavlja sistemupravljanja in nadzora v EX območju delimona tisto, ki se nahaja v EX območjuter mora biti zato posebej prirejena, intisto, ki je v sosednjih prostorih, ki so ževarni in je zato lahko v običajni izvedbi(računalniki, programabilni krmilnikiprocesov, itd.). Vse povezave med napravamiv obeh področjih morajo potekatiizključno le skozi posebne napajalnevmesnike, ki preprečujejo možnost vdoranevarnih napetostnih sunkov do napravv EX področju. Ti napajalniki se nahajajov varnem področju poleg običajneopreme. Od njih vodijo posebej zaščitenikabli na naprave v EX območju.Za čitanje črtne kode v EX območjuimamo na voljo dva načina. Prvi, cenejšinačin, predstavlja čitalec črtne kode v EXizvedbi, ki je preko krajšega kabla priključenneposredno na dekoder (ravno takov EX izvedbi), ta pa je preko zaščiteneserijske povezave priključen na običajnonapravo, ki je v varnem območju. Ta načinje primeren za uporabo na mestih,kjer potrebujemo izključno le čitalnik črtnekode.V primerih, kadar za vnos in prikazpodatkov uporabljamo operaterski panelv EX izvedbi, tedaj lahko čitalnik črtnekode, ki je ravno tako v EX izvedbi, priključimoneposredno na operaterskipanel. Ta je preko serijske komunikacijein potrebnih zaščitnih napajalnikov priključenna običajne naprave izven EX območja.Na razpolago imamo več čitalnikov črtnekode: svetlobno pero, ročni laserski čitalnik,kartični čitalnik črtne kode in fiksnonameščeni laserski čitalnik. Vsi imajopridobljene certifikate: EEx ib IIC T4.Nekateri izmed omenjenih proizvodovso uspešno pridobili tudi ustrezne domačecertifikate in so nameščeni v proizvodnihobratih tovarne LEK d.d. AAVTOMATIKA 13/2001 7

HTE d.o.o. LJUBLJANARoška cesta 19 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/2301-178, 01/2301-101 Fax: 01/2301-234HTE d.o.o. Poslovalnica MariborKoroška cesta 11 2000 Maribor Tel.: 02/2297-280 Fax: 02/2510-140JAMICON ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI VSEH VRST VENTILATORJI (12V DC, 220V AC) - (TUDI SKROGLIČNIMI LEŽAJI!)KATUN - NOVO! PRENOSNI SERVICNI ODSESOVALNIK ZAUČINKOVITO ČIŠČENJE! POLNI IN PRAZNI KOVČKI ZA ORODJE (ZVLOŽKI PO IZBIRI) ORODJE IN PRIBORPIERGIACOMI ŠČIPALKE, PRIJEMALKE, PINCETE INORODJA ZA SNEMANJE IZOLACIJE(PO UGODNIH CENAH)SAURO VRSTNE SPONKE - VIJAČNE ZA TISKANAVEZJA VRSTNE SPONKE - RAZSTAVLJIVE (M-TIV/Ž-KABEL) OHIŠJA ZA NA LETEV3M OPTIČNI KONEKTORJI IN PRIBOR KOVČKI ZA MONTAŽO OPTIČNIHKONEKTORJEV LEPILNI TRAKOVI OZNAČEVALCI ZA KABLEEZ DIGITAL (GoldStar) DIGITALNI MULTIMETRI STABILIZIRANI USMERNIKI (3/5A - 30/50V) OSCILOSKOPI (ANALOGNI, READOUT,DIGITALNI) FUNKCIJSKI GENERATORJI ŠTEVCI FREKVENCEMETEX DIGITALNI MULTIMETRI (TUDI Z RS-232KOMUNIKACIJO) DIGITALNI OSCILOSKOP - ROČNI DGSCOPE 20MHz - UGODNA PONUDBA:170.920,89 SIT Z DDVOLFA - NOVO! OLFA NOŽI, ŠKARJE, ŽAGICE ZA REZANJEPAPIRJA, LESA, BLAGA, PLOČEVINE, IZOLA-CIJSKIH MATERIALOV, ITD...XELTEK - NOVO! PROGRAMATORJI (ZA PLD, EPROM,EEPROM, MIKROKONTROLERJE, ...), VSIPRENOSLJIVI (S PRIKLJUČKOM NAPARALELNI PORT) SAMOSTOJNI UNIVERZALNI PROGRA-MATOR SUPERPRO/2000 SUPERPRO Z (NOVO!) SUPERPRO F (NOVO!) SUPERPRO XL SUPERPRO III ADAPTERJI ZA RAZLIČNA OHIŠJA NAZALOGI OZ. PO NAROČILUXELTEKKATUNPrenosni odsesovalnik za čiščenjeelektričnih vezij in sklopovPIERGIACOMIKakovostno orodje za elektronikoEZ DIGITALKakovostni in zanesljivi multimetriMETEXUniverzalni multimetri z in brezserijske povezaveOLFARezila za vsako rabo!NOVO! Univerzalni samostojni programator SUPERPRO 2000!EXPRESS NOVICE - Oprema za črtno kodo/M-Systemsova predstavitevModul za branje črtne kode spopularnim dlančnikomInformacije: Špica International d.o.o. LjubljanaSymbol CSM150 je modul, namenjen razvpitimHandspring-ovim Visorjem, omogoča pa čitanje črtnekode. Ne zahteva dodatne baterije in je popolnomazdružljiv s PalmOS operacijskim sistemom.Modul tehta 142g, omogoča čitanje s hitrostjo 34-52 simbolovna sekundo na razdalji do 12.7cm v delovnemrazponu temperatur od 0°C do 40 °C..ADatamaxov termalni tiskalnikInformacije: Špica International d.o.o. LjubljanaTiskalnik DMX-I-4406 podjetjaDatamax je termalni tiskalnik zatiskanje etiket. Primeren je zauporabo v maloprodaji in industriji,rokovanje z njim pa je enostavno.Hitrost tiskanja znaša do153mm/sekundo, maksimalna širinanalepke pa je 118 mm. TiskalnikDMX-I-4406 podpira vsestandardne tipe črtne kode z variabilno širino in dolžino. Tiskamolahko deset različnih višin znakov v katerikoli izmed štirihsmeri, povečani pa so lahko do osemkrat. Ločljivost 400DPI je posebej namenjena tiskanju črtne kode velike gostoteter tiskanju zelo majhnih znakov ali dvodimenzionalnih črtnihkod. Grafične funkcije za adresiranje posameznih točk omogočajokombinirano tiskanje slik in besedila ter črtne kode.Tiskalnik DMX-I-4406 ponuja tudi nekatere popolnoma novefunkcije, na primer formatiranje nalepke med tiskanjem, kareliminira počasen "bit-mapping" proces, ki obremenjuje pomnilnik.S tem je zmanjšana ne samo velikost in cena tiskalnika,ampak je tudi maksimizirana tiskalna površina nalepke - 114mm x 2475 mm. Vse parametre tiskalnika lahko nastavimo sprogramsko opremo.AM-Systems predstavitev v LjubljaniInformacije: Elbacomp d.o.o., LjubljanaPodjetje ELBACOMP je povabilostrokovnjake znanega podjetja M-SYSTEMS (Mona Dines - sales managerza Evropo in Daniel Schmidt- FAE Europa & Israel) na predstavitevsvojih FLASH diskov in ostalihkomponent, zasnovanih na NANDFLASH pomnilniku. O FLASH diskih,DiskOnChip in FFD smo pisali že v prejšnjih številkah Avtomatikein na Elbacompovih straneh (www.elbacomp.si).Pri M-SYSTEMS pa so pripravili nekaj novosti. DiskOnChip pomnilnikiso dobili Plus različico, vse družine so dobile nekaj novih modelovz višjo kapaciteto in pojavili so se novi FFD pogoni z UltraSCSI vmesnikom(SCSI-2 in SCSI-3) s hitrostmi prenosa v razredu 20-30Mbyte/sin dostopnimi časi, manjšimi od 20µs! Tehnične podrobnosti bostenašli na www.m-syss.com, za cene in dobavljivost pa pokličite ELBA-COMP (tel: 583-79-31).A

EXPRESS NOVICE - Elementi za upravljanje ladijskih kabinskih sistemovLONGO LRC-1 regulator konvektorjev inladijskih kabinskih sistemovInformacije: GOAP d.o.o., Nova Gorica, Tel.: +386 65 135 950LRC-1 enoto sestavljajoLRC-1 vhodno/izhodna(I/O) naprava, LRC-1kontrolna plošča (CP) inserijski povezovalni kabel. Posameznisistemi lahko delujejo samostojno,lahko pa so povezani vmrežo preko LON omrežja. LRC-1 sistem lahko krmili različnekonvektorje in kabinske sisteme.Število vhodno-izhodnih signalov(digitalnih in analognih) zadoščaza krmiljenje tudi najzahtevnejšihkonvektorjev in kabinskihsistemov.Kontrolna plošča(nadometna)LRC-1 vhodno/izhodna napravatopologija)Komunikacija z drugimi krmilniki incentralnim nadzornim sistemomEnostaven dostop do priključkov zaprogramiranje in mrežno povezavoMerjenje sobne temperatureMerjenje sobne osvetlitveProgramska podpora in nadzorS pripadajočo programsko opremo jemogoče testirati vse komponente LRC-1sistema. Lahko pa se preveri stanje tudi znadzornim sistemom, ki obstaja tako zamrežno kot tudi samostojno izvedbo.Primeri implementacijeProgramska oprema za nadzor sistemaLRC-1AKabinski sistem z regulacijo pretoka vhodnega zraka in električnim grelcemKontrolna plošča (podometna)Kontrolnaplošča semontira nasteno v prostoruin obstajav nadometniinpodometniizvedbi.Njena modularnazasnovaomogočaenostavnovzdrževanjein diagnostiko. Kontrolna ploščaje lahko glede na zahteve in želje kupca,različnih oblik in barv.ZnačilnostiPodometna ali nadometna kontrolnaploščaOdprte programske možnostiDirektno krmiljenje aktuatorjevDirektna krmiljenje električnih grelcevs PWM modulacijoLON mrežna povezava (poljubnaKonvektor (možne različne izvedbe)Kabinski sistem z regulacijo pretoka vhodnega mrzlega in toplega zrakaAVTOMATIKA 13/2001 9

Merilne tehnike - dinamično tehtanje med delomTehtanje med nakladanjemZastopstvo za merilne celiceTEDEA-HuntleighTehtanje v industrijirazvoj, proizvodnja in zastopanjeIMKindustrijska elektronika d.o.o.1000 Ljubljana - Letališka 32Tel: 01 544 25 65, Fax: 01 544 25 64E-mail: info@imk-elektronika.siNOVO!tehtanje na nakladalnikihPAYLOAD INFORMATION SYSTEMSAvtor: Matija Kodrič, dipl. ing., IMK, LjubljanaVSloveniji se še vedno večino razsutih materialov kot sogramoz, pesek, zemlja in drugi, proda po kubičnih metrih.Običajno je merilo za kubične metre kar polna zajemalka.Problem takega načina prodaje je v tem, da prodajalec misli,da je na tovornjak naložil preveč, voznik tovornjaka pa, da je dobilpremalo.Za dobro mero ponavadi operaterjinakladalnikov na koncu dodajo še malomateriala, kar predstavlja zelo netočnonakladanje. Če recimo operater vsakemutovornjaku doda le po pol kubičnegametra materiala, vsak dan pa naloži cca.30 tovornjakov, so zaradi tega prihodkikamnoloma oziroma gramoznice ali peskokopav enem samem letu manjši za neverjetnih8 milijonov SIT. Po drugi stranipa so tovornjaki stalno preobremenjeni,kar povzroča večje utrujanje materiala inposledično krajšo življensko dobo in višjestroške vzdrževanja, na kar lastniki tovornjakovradi pozabljajo. Od prevoznikovse zahteva tudi spoštovanje predpisovo dovoljeni osni obremenitvi.Zaradi vsega tega so se nekateri odločiliza tehtanje na mostni tehtnici. Takoimajo zagotovo plačano vsako tono materiala,toda stroški tehtanja na mostni tehtniciniso ravno zanemarljivi. Nerodno paje tudi, če se na mostni tehtnici izkaže, daje tovornjak preveč naložen. Tak tovornjakse mora vrniti do nakladalnika, kimu odvzame preveč naložen material...Dodatni čas - dodatni stroški!Tehtanje na nakladalnikuRešitev teh težav je v svetu zelo uveljavljeno,v Sloveniji pa še premalo poznanodinamično tehtanje na nakladalniku.Tehtnica na nakladalniku med dviganjemstehta vsako zajemalko materiala in operaterjunakladalnika sproti izpisuje težomateriala v zajemalki in skupno naloženotežo materiala na tovornjaku. Tako jemožno vsak tovornjak naložiti točno dodovoljene obremenitve. Tehtalni list, kiga izpiše tehtnica, služi kot dokument pripolicijskem nadzoru in izdaji računov.Pomembna prednost tehtanja na nakladalnikuje možnost kasnejše analize podatkov.Posebna programska oprema, obuporabi pomnilniškega modula, omogočanadaljno obdelavo podatkov na osebnemračunalniku. Tehtnica tako postanemenedžerski pripomoček za analizoučinkovitosti proizvodnje in poslovanja.Informacije iz sistema lahko dopolnjujemotudi s podatki o vzdrževanju voznega12 13/2001AVTOMATIKA

Merilne tehnike - dinamično tehtanje med delomparka in tako analiziramo učinkovitoststrojev in višino operativnih stroškov.Sistemi tehtanjaV svetu je več proizvajalcev tehtalnih sistemovza dinamično tehtanje na nakladalnikih,ki poleg točne tehtnice (do1%), ponujajo tudi tiskalnik, nekateri paše pomnilniški modul, brezžični prenospodatkov in programsko opremo za analizopodatkov. Pred nakupom se najprejprepričajmo ali je izbrani tehtalni sistemže pridobil "certifikat o odobritvi tipamerila". Omenjeni certifikat mora imetivsaka tehtnica, ki se uporablja v javnemprometu v Republiki Sloveniji. Sam nakuptehtnice pa še ne zagotovlja dobrihrezultatov tehtanja in pričakovanega večjegadobička. Tehtnica mora biti strokovnovgrajena, natančno umerjena in overjenas strani Urada za meroslovje RepublikeSlovenije. Za to mora poskrbeti pooblaščeniprodajalec, ki je strokovnousposobljen za vgradnjo in vzdrževanje.Pomemben je tudi način zagotavljanjatočnosti in ponovljivosti meritev ternjena enostavna uporaba in dobra odpornostproti slabim delovnim razmeramv kamnolomih, gramoznicah, nagradbiščih in še kje... Predvsem prah,voda in vročina lahko hitro poškodujetaše tako lepo oblikovano napravo. Načinuporabe mora biti kar se da enostaven,izpis na zaslonu pa dobro viden in primernoosvetljen tudi za delo v mrakuoziroma ponoči. Prav tako lahko premajhnetipke operaterju povzročajo velikepreglavice.Podjetje LOADRITEMed prvimi na svetu so dinamični sistemtehtanja na nakladalniku izdelali pri podjetjuLOADRITE iz Nove Zelandije. Začeteknjihove proizvodnje sega v leto 1979.Ko so zadovoljili potrebe tržišča v NoviZelandiji in Avstraliji, so svoje izdelkezačeli prodajati tudi na drugih celinah.Trenutno sodijo med vodilne svetovneproizvajalece sistemov za dinamično tehtanjemateriala. V ZDA imajo največji tržnidelež s preko 1000prodanimi sistemi letno.Ti so primerni zarazne vrste dvižnihhidravličnih strojevkot so: nakladalniki,viličarji, itd. Kot prviso pridobili PTB soglasjeza dinamično tehtanjev Nemčiji in sood letos prisotni tudiv Sloveniji.Tehtnica LR 916Tehtnica LR 916 proizvajalcaLOADRITE omogoča dinamičnotehtanje med nalaganjem brez prekinjanjadelovnih operacij. Velika točnost tehtanja(+0,2% do 1%) je dosežena z uporabododatnega optičnega senzorja in avtomatskimupštevanjem hitrosti dviganjazajemalke in nihanja nakladalnika. Posebejprirejena konstrukcija sestavnih delovomogoča zanesljivo delovanje in odličnozaščito proti prahu. Deli, ki so pritrjenizunaj kabine pa so odporni tudiproti vodi. Sistem ima interni pomnilnik,shranjuje podatke o vrsti materialov,kupcih, načinu nalaganja ("do želene teže"ali "nalaganje po receptu"), opozarjana nepravilno nalaganje, omogoča izpistehtalnih listov in izdelavo poročil že nasamen nakladalniku. Možen je tudi prenospodatkov na računalnik in obratnoter enostavno nadgrajevanje programskeopreme. To so odlike, zaradi katerih jetehtnica LR 916 tako priljubljena. Podatkelahko analiziramo in grafično predstavimoz uporabo informacijsko menedžerskegasistema LD 940 ali v računalniškemokolju Windows s pomočjo programovExcell, Word in Access. Na zeloenostaven način lahko izpišemo dobavnico,račun ali pa narišemo diagramučinkovitosti nakladalnika.Podjetje LOADRITE ima za svoje tehtalnesisteme mrežo usposobljenih pooblaščenihzastopnikov po celem svetu. V Slovenijiza prodajo, strokovno vgradnjo,umerjanje in vzdrževanje skrbi podjetjeIMK industrijska elektronika iz Ljubljane,ki ima dolgoletne izkušnje na področjuindustrijskega tehtanja. Pri slovenskemzastopniku lahko tehtalni sistem LR 916kupite ali vzamete v najem.Oprema za prenos podatkov iz merilnega mesta na PCZa podrobnejše informacije obiščitedomačo stran: www.imk-elektronika.siali pokličite telefonsko številko (01) 54425 65. AAVTOMATIKA 13/2001 13

ELEMENTI ZA PROIZVODNJO ELEKTRONIKE - MagnetiStalni kovinski magnetiin agregati za njihovo izdelavoAvtor: Mitja Pregelj dipl. ing., Magneti Ljubljana d.d.Magnete najrazličnejših oblik srečujemo vsak dan, a jih leredko opazimo, saj so sestavni del najrazličnejših naprav.Kovinske magnete podjetje MAGNETI Ljubljana d.d. proizvajaže 50 let. Iz majhne delavnice s sedmimi zaposlenimije zrasla moderna tovarna s preko 200 zaposlenimi. Podjetjepokriva okoli 50 % potreb evropskega trga po magnetih, kar gauvršča med največje proizvajalce magnetov na svetu.d.o.o., Novo mestoMestne njive 15, 8000 Novo mestoTel: 068 326 390, Tel / Fax: 068 28 290Proizvodni program podjetja je zeloširok, saj pokriva lite in sintrane AlNiCo(Aluminij, Nikelj, Kobalt) magnete, sintraneSmCo (Samarij, Kobalt) magnete inmagnetne sisteme. Liti AlNiCo magnetise uporabljajo predvsem v avtomobilskiindustriji za ABS sisteme, sintrani AlNiCoza števce porabe električne energije inDC motorje, SmCo pa v najrazličnejšihaplikacijah, od magnetnih držal do sklopkv vesoljski tehniki.Glede na to, da podjetje MAGNETI Ljubljanad.d. proizvaja magnete za avtomobilskoindustrijo (delež proizvodnegaprograma za avtomobilsko industrijo jekar 64%), si poglejmo primere uporabenajrazličnejših magnetov v avtomobilih.Na sliki 1 vidimo, dase magneti uporabljajokot sestavni delirazličnih aktuatorjevin elektromotorjev,kot so pomiki stekel vvratih, najrazličnejšečrpalke...Primera uporabe magnetovv senzorjih pasta dajalnik pozicije(rotacije) volanskegadroga in ABS zavornisistem.Prav magneti za senzorjeABS zavornihsistemov povezujejopodjetje z avtomobilskoindustrijo, ki jedokaj neusmiljena dosvojih dobaviteljev.Poleg same po sebirazumljive kakovostiizdelkov, ki jo podjetjeMagneti Ljubljanadokazuje s certifikatomVDA 6.1 (poslovanjepodjetja po zahtevahavtomobilskeindustrije) in certifikatomaISO 9001 (od leta 1993) in okoljevarstvenimISO 14001, zahteva nenehnozniževanje cen sestavnih delov. Podjetjeje tako primorano investirati v dobroin zanesljivo opremo za proizvajanje in vopremo, ki je najbolj primerna proizvodnimprocesom, to je v namensko opremo.V podjetju smo z lastnim znanjem izdelalikar nekaj agregatov, saj smo ugotovili,da domače znanje in inovativnost ne zaostajataza tujo, oziroma jo včasih tudiprekašata. Poleg tega je tudi vzdrževanjecenejše, čas za odpravo morebitnih napakpa je tako zmanjšan na minimum, sajso v hiši vsi strokovnjaki, ki poznajo tuditehnološki postopek. Cena izgradnje aliSlika 1: Deli avtomobila z vgrajenimi magneti14 13/2001AVTOMATIKA

ELEMENTI ZA PROIZVODNJO ELEKTRONIKE - Proizvodnja magnetovpredelave takšnih agregatov pa je tudibistveno nižja od cene agregatov, ki jih jemoč kupiti na trgu.Poenostavljen prikaz priprave materialovza sintranje:Mešalne napraveHomogenizatorji za mešanje prahov.Trodimenzionalno mešanje (neodvisnovrtenje okoli dveh osi)Slika 3: Homogenizator prahu in posodas prahomStiskalniceGeneralno obnovljene mehanske stiskalnice,nadgrajene z avtomatskim sistemomvodenja.NAPRAVEINDUSTRIJSKEAVTOMATIKECELOVITE REŠITVEZ IZVEDBOna področjuAVTOMATIZACIJEPROCESOV INPOGONSKE TEHNIKESTANDARDNI FREKVENČNIPRETVORNIKI IN ELEKTROMOTORJIVEDNO NA ZALOGI.POOBLAŠČEN SERVISZA SIEMENS.TEHNOLOŠKO OPTIMALNE,ENERGETSKO VARČNE INCENOVNO UGODNE REŠITVE.http://www.kevik.siNaselje heroja Maroka 18 8290 SevnicaTel. (07)81 60 860 Fax: (07)81 60 870Kontaktna oseba: Franci Keber( franci.keber@kevik.si)Slika 4: Stiskalnica pred in po obnovi innadgradnjiNaj predstavim nekaj agregatov in predelav,ki so plod domačega znanja.Termični agregatiPeči za sintranje ali termično obdelavo orodnihjekel v vakuumu ali inertni atmosferi.Mlevne napraveInjektorski mlini za mletje kovinskih prahovv inertni atmosferi ali na zraku.Slika 5: Vakuumska sinter peč - pogledod spredaj in zadajSlika 2: Injektorski mlinV naslednjih številkah bomo podrobno pogledaliposamezne agregate, saj menimo,da se podobne naprave lahko uporablja tudiv drugih industrijskih postopkih. AAVTOMATIKA 13/2001 15

ROBOTIZACIJA - Novi, močnejši industrijski robotiNajmočnejši industrijski robot IRB 7600Avtor: Rok Koren, univ.dipl.inž.el., ABB d.o.o.Razvojni center ABB je predstavil novega industrijskegarobota IRB 7600-500/-400. Kombinacijaznanja in moči se odraža v tehničnih karakteristikahnovega robota s šestimi prostostnimi stopnjami.Toga in neupogljiva jeklena konstrukcija zagotavljanosilnost 500 kg, z možnostjo dodatne obtežitvena tretji osi do 50 kg in na prvi do 550 kg,doseg brez orodja znaša 2,3 m oz. v verziji s 400kg robotom 2,55 m. Zaščita robota IP 66 ali IP 67 kljubuje najzahtevnejšimindustrijskim pogojem, navor na vrhu robota znaša3010 Nm, kar pomeni, da ostaja le malo aplikacij, ki ne bi bilerešljive. Skupna moč šestih motorjev, ki je potrebna za zagotavljanjehitrih in natančnih gibov, je 86,6 kW.NOVA GENERACIJAVARNOSTNIH SISTEMOVRobot vsebuje naslednjo generacijoaktivnih varnostnih sistemov:Zaznava trkov pri 30% manjši sili, karpomeni zmanjšanje možnosti poškodbobdelovanca in orodja pri nepredvidenemtrku z okolico ter samostojen odmikod ovire pri naletu.sledenje želeni trajektoriji pri vseh hitrostihin pospeških, pri tem pa sodelujetudi aktivni zavorni sistem.Pasivna varnost se odraža v celotnirobustnosti, novi obliki spodnjega segmentain kompaktnosti tretjega sklepa.Vrh robota premore namenski motor, kiomogoča že omenjeni navor in samoraz-Samonastavitvenisistemomogočaizvajanjehitrostnih profilovpri nižjihobremenitvahin izvajanjemočnostnihprofilovpri večjih obremenitvahrobota - uporabaustreznegaprofilagibanja gledena obremenitevrobota. Stem se izognemoigubičasa pri nastavitvahsistema,menjavahorodja in izgubičasa vdelovnem ciklu.Elektronskastabilizacijapoti omogočatočnejše16 13/2001AVTOMATIKA

ROBOTIZACIJA - Novi, močnejši industrijski robotipoznavanje tovora. Dodane so po želji nastavljivemehanske omejitve skupaj zdvojnimi varnostnimi končnimi stikalina vseh glavnih oseh.VZDRŽEVANJEDostop do informacij za vzdrževanjena samem robotu omogoča optimiranjevzdrževanja reduktorjev, kabelskih, pnevmatskihin hidravličnih povezav. Sistemsam izračuna obrabo in poda datum naslednjegaservisa. Podatek obrabe je shranjenv enoti v robotskem mehanizmu intam ostane, tudi v primeru menjave krmilnika.UPORABARobotski mehanizem je krmiljen z novimkrmilnikom S4Cplus, ki poleg osnovnefunkcije omogoča še krmiljenjezunanjih osi, celotne robotske celice zzunanjimi enotami, krmiljenje orodij, povezavov LAN omrežje, nadzor video sistemov…IRB 7600 bo zasedel svoje mesto v avtomobilskiindustriji v aplikacijah kot so:sestava karoserij (podvozje, stranice,streha), pozicioniranje delov karoserij,sestava avtomobilov (motor, menjalnik,…),strega stacionarnih procesnihstrojev, mehansko spajanje, … Namenjenje tudi livarski tehnologiji predvsem posluževanjulivarskih strojev in manipulacijiz odlitki ter kovaškimi izdelki.Prihodnost bo našel tudi v industrijah,kjer ima paletizacija in razvrščanje takopaketov kot palet velik pomen. Seveda paso možne tudi vse druge aplikacije.Cena IRB 7600 je ugodna, če upoštevatepovečano produktivnost, ki jo pridobitez uporabo tega robota. Novi robot IRB7600 je edini robot na tržišču z nosilnostjo500 kg in tako dopolnjuje zgornjidel celotne palete ABB robotov. TakoABB ostaja vodilni svetovni proizvajalecindustrijskih robotov z 10.000 novimireferencami na leto v svetu in pri nas.V ABB Slovenija pa poskrbimo za vašo celotnorešitev na področju robotike: ideja,svetovanje, inženiring, montaža, spuščanjev pogon, programiranje, modifikacije,šolanje…Predstavitev ostalih modelov industrijskihrobotov IRB si lahko ogledate na:www.abb.com/robots.AAVTOMATIKA 13/2001 17

EXPRESS NOVICE - Napajalni sistemi MGENOVI IZDELKI PODJETJA MGE UPS SYSTEMSInformacije: Fibernet d.o.o., Ljubljana, tel: 01 420 51 50, www.fibernet.siUMGE UPS systems (www.mgeups.com), največji evropskiproizvajalec brezprekinitvenih (UPS) sistemov, je lansiralnovo serijo izdelkov: interaktivni Pulsar ellipse premiumter on-line Pulsar EXtreme C. Novi seriji odlikujejo številnetehnične novosti in privlačen design.Pulsar ellipse premium - profesionalnazaščita za delovne postaje in manjšestrežnikeSerija Pulsar ellipse premium obsegaUPS napajalnike, moči 500, 650, 800 in1200VA. Vsi modeli iz serije imajoavtomatsko regulacijo izhodne napetosti,široko vhodno napetostno okno od 150do 264V, priklop porabnikov na šukovtičnice, serijskiRS232 aliUSB vmesnikter programskoopremo za nadzorin varno zaustavitevstrežnikov,kot so:Windows 2000/ME/98, Linux, Serija Pulsar EXtreme CNetware, Solaris,SCO Unixware, omogoča tudi nadzorpreko interneta. Pulsar ellipse premiumnudi profesionalnim uporabnikom visokostopnjo zaščite za ugodno ceno. Enostavnainstalacija na katerikoli strežnikali delovno postajo, zagotavlja zaščito zamajhna in srednje velika podjetja, z lastnimlokalnim omrežjem ter povezavo nainternet.Pulsar EXtreme C - maksimalna zaščitaza strežnike, telefonske centrale,mrežno aktivno opremo, …Pulsar EXtreme C nudi maksimalno stopnjozaščite ter zelo kompakten design.Na voljo so modeli v prostostoječem alivgradnem (19") ohišju, moči 700, 1000in 1500VA. Pulsar EXtreme C deluje naprincipu dvojne pretvorbe (on-line), kizagotavlja najboljšo kvaliteto izhodne napetosti,vhodna napetost lahko variira od120V do 276V, vgrajen avtomatski bypasspa ščiti UPS pred preoobremnitvijo.V osnovni izvedbi ima vsak model vgrajenserijski RS232 in USB komunikacijskivmesnik, priložen pa je tudi programskipaket za nadzor in varno zaustavitev.Možno je dodati tudi SNMP kartico zaneposredno povezavo v računalniškoomrežje. Osnovna avtonomija delovanjaje 10 minut, ki pa se lahko podaljša do 80minut pri polni obremenitvi.Pulsar ellipse PremiumPulsar EXtreme C je prilagojen potrebammodernih naprav, kot so omrežja, internetstrežniki, računalniški in telekomunikacijski(PBX) centri, medicinska opremain občutljive naprave v procesni industriji.Podrobnejše informacije lahko dobite nainternet naslovu www.fibernet.si aliwww.mgeups.com oziroma na telefonskištevilki 01 420 51 50.A18 13/2001AVTOMATIKA

AVTOMATIZACIJA - Trendi v avtomatizaciji procesovTRENDI V AVTOMATIZACIJI PROCESOVAvtor: mag. Aleksander Temeljotov, Metronik d.o.o.Pri razmišljanju o tem, v katero smer bo šel razvoj avtomatizacije v naslednjih letihbo najbolje, če pogledamo, kaj se v zadnjem času spreminja v industriji sami.Proizvodna podjetja na vseh segmentih industrije se soočajo z zahtevo, da namestovelikih serij enega izdelka naročnikom dobavljajo veliko manjših serij različnihizdelkov, ali vsaj veliko različic enakega izdelka. Starejše proizvodne linije z velikokapacitet so postale okorne in neprimerne za to, v kar nas sili trg - to pa je fleksibilnostproizvodnje, zmožnost hitrega prilagajanja trenutnemu povpraševanju.Zadeva postaja še bolj pereča z uvajanjemelektronskega poslovanja, ko velikapodjetja s svojimi dobavitelji že poslujejopo internetu, kar zahteva tako rekoč takojšnjiodziv proizvodnje na povpraševanje.Vsa podjetja, ki bodo želela v takemokolju ostati konkurenčna, bodo moralaskrajšati čas od naročila do dokončanjaizdelka, in to v vseh različicah, ki jih bozahtevala stranka.Mnoga podjetja v svetu intenzivno reorganizirajoproizvodne koncepte, ker sezavedajo, da sta fleksibilnost proizvodnjein hitrost prilagajanja trenutnemu povpraševanjukriterija, ki jima bodo moralazadostiti, če bodo hotela preživeti in serazvijati. Ob tem morajo v celotnem proizvodnemprocesu zagotoviti dober nadzornad kakovostjo in stroški. Vsi sezavedajo, da je osnova za zagotavljanjeprilagodljivosti proizvodnje in obvladovanjakakovosti uvajanje sodobne avtomatizacijein računalniškega nadzora, kiomogoča, da so v podjetju lahko vsak trenutekna vseh nivojih na razpolago vsipodatki, ki so potrebni za optimalno odločanje.V nadaljevanju poglejmo, kako se bo bodona zahteve po novi organizaciji proizvodnjev naslednjih letih odzvali ponudnikisistemov za avtomatizacijo.Informacijske tehnologijein avtomatikaČe je razvoj v dvajsetem stoletju temeljilna odkrivanju mnogih novih tehnologij,bo, kot pravijo strokovnjaki, prvih desetlet novega stoletja potrebnih za prenosnovih tehnologij v uporabo z namenomizboljšanja življenja tako doma, kot v poslovnemokolju.Vsi se zavedamo kako pomembno vplivarazširjenost uporabe osebnih računalnikovna naše vsakdanje življenje. Tako kotna drugih področjih, je v zadnjem desetletjuprav razvoj računalništva prineselnajveč sprememb v svet avtomatizacije.Z uvajanjem standardnih računalniškihkonceptov, kot so uporaba operacijskegasistema WINDOWS, standardnihPC-računalnikov in standardnih računalniškihmrež na področje industrijske avtomatizacijese je cenovna raven rešitevračunalniške avtomatizacije v zadnjih desetihletih zelo znižala. Tudi v letih, kiprihajajo, lahko pričakujemo, da bo razvojavtomatizacije zasnovan na prenosuznanj in odkritij z drugih področij tehnike.Inovacije in odkritja s področja računalništva,informatike in komunikacij(žičnih in brezžičnih), medicine, financ,bodo osnova za pripravo novih pristopovv avtomatizaciji, ki jih bo industrijapotrebovala v naslednjih letih. Ključnovlogo bo seveda imelo uvajanje računalniškihtehnologij.Nadzorni sistemi,informatizacija proizvodnjeV zadnjem času se je na področju nadzornih(SCADA) sistemov zgodilo velikonovega, predvsem v tehnološkem smislu.Uporaba tehnologij, kot so COM/DCOM,ActiveX, OPC, Visual Basic for Application,Internet/HTML, Terminal Server, jevplivala na večjo zmogljivost, širšo funkcionalnostin odprtost SCADA sistemov.Ker so nadzorni sistemi čedalje bolj uporabljani,kot vir podatkov za poslovneinformacijske sisteme, je poleg samefunkcije nadzora in vodenja proizvodnegaprocesa vedno pomembnejši učinkovitprenos podatkov v relacijska podatkovnaskladišča. Pri samem nadzoruproizvodnje so se izoblikovale tri tehnologije:namenski odjemalci, klasični internet/Intranetodjemalci na osnovi htmldokumentov in odjemalci Terminalskegastrežnika.Pomemben korak v smeri standardizacijenadzorne programske opreme je dokončnauveljavitev standarda OPC za prenosprocesnih podatkov, tako pri komunikacijimed krmilno regulacijsko opremoin SCADA sistemi, pa tudi pri prenosupodatkov iz SCADA strežnikov v drugesisteme.Čeprav zamisel o popolni integraciji procesnihsistemov in poslovnih sistemovobstaja že zelo dolgo, se zdi da so zadnjaleta, zaradi vedno večje potrebe industri-AVTOMATIKA 13/2001 19

RAVTOMATIZACIJA - Trendi v avtomatizaciji procesovPreklopite na popolnostRITTALProdaja stikalnih omar d.o.o.Šmartinska cesta 1521533 LjubljanaTel.: 01/546 63 70Fax: 01/541 17 10http://www.rittal.siOhišja: mala in velika ohišja, komandna ohišja,eksplozijsko varna ohišja, ohišja v EMC zaščitiOhišja za elektroniko: "rack" ohišja, napajalneenote, ohišja za inštrumente, prilagodljiva "rack"ohišja, ohišja in modularna ohišja za elektroniko.Klimatizacija ohišij: klima naprave za ohišja,toplotni izmenjevalci, grelci, ventilatorji infilterske rešetke, "rack" hladilni sistemi,klimatizacijski dodatki.Komponente za električne razvode: bakrenezbiralke, zaščita zbiralk, priključne komponente,ločilniki, izolatorji, dodatki.Komunikacijska ohišja: ohišja za kontrolninadzor, ohišja za mreže, stenski mrežni razdelilci,telekomunikacijska ohišja, optični razdelilci.Ohišja za zunanjo uporabo: mala in velika ohišja,modularna in kompaktna ohišja, klimatizacija indodatki za zunanja ohišja.ITS- ohišja: informacijski tabloji in ohišja, ohišjaza bančne avtomate.je po učinkovitem obvladovanju proizvodnje,prinesla velik napredek na tempodročju. Danes je znano, da optimizacijaproizvodnje, sledenje produktov, izpolnjevanjezahtev določenih regulativ nisomožne brez informacijske nadgradnje.Področje je še vedno novo in obstaja večpristopov: nekateri prisegajo na produkte,ki jim pravijo MES sistemi, drugi govorijoo produktih, za katerimi se skrivaveliko namenskih aplikacij, tretji menijo,da je boljši komponentni pristop... Novetehnologije in funkcije SCADA sistemov,opisane v prejšnjem poglavju, vplivajo narešitve. Križem rok pa ne sedijo niti ponudnikiposlovnih sistemov. Z gotovostjolahko trdimo: informatika je prišla naproizvodni nivo - s sabo prinaša svojetehnologije, terminologijo, strokovnjake,znanja, rešitve in posebnosti...Programabilni krmilniki inindustrijske komunikacijeRazvoj programabilnih krmilnikov je vzadnjih letih prinesel veliko novega napodročju programskih jezikov, ki so zuporabo okolja Windows in grafičnihorodij postali razvijalcu prijaznejši, preglednejšiin pristopnejši za uporabo.Dodatno fleksibilnost pa omogoča uporabaprogramskih jezikov C ozirma VisualBasic na nivoju osnovnih procesorjev.Proizvajalci so v zadnjih letih velikovlagali v razvoj distribuiranih sistemov,na trgu pa so že na voljo prvi krmilni invhodno/izhodni sistemi z vgrajeno WEBtehnologijo. Napredek na področjumikroprocesorske tehnologije je prineselzmogljivejše krmilnike z več vgrajenegaspomina, inteligence in boljšimi komunikacijskimizmožnostmi.V zadnjem desetletju smo zaradi ključnegapomena učinkovitega prenosa podatkovv industriji priča hitremu razvoju industrijskihkomunikacij. Kot rezultattega razvoja so nastalamnoga industrijskavodila, kotso Fieldbus, Profibus,DeviceNet,Canbus, Interbus,… Na žalost pa razvojposebnih vodilin opreme namenjeneza posameznavodila ni pripeljaldo skupnegapristopa, zatodanes na tem področjusrečamo večkot 10 ˝standardov˝, ki med seboj nisozdružljivi.Vzporedno z razvojem lastnih posebnihvodil, pa so vsi proizvajalci začeli razvijatitudi komunikacijske rešitve na osnoviEtherneta. Sprva so Ethernet uporabljaliza komunikacijo med najzmogljivejšimikrmilniki in nadzornim sistemom, danespa je dostopen na vseh nivojih, tudi vmikro krmilnikih v distribuiranih vhodno/izhodnihmodulih. V zadnjem letu vsiproizvajalci posebnih vodil oglašujejopovezljivost svojih vodil z Ethernetom,oziroma svoje protokole vgrajujejo vEthernet okolje. Tako že lahko sežemo poModbusu preko ethetrneta, DeviceNetupreko Etherneta, Profibusu preko Etherneta…Kaže, da so si konkurenti postalienotni enotni glede prihodnosti komunikacij.Opisani razvoj so podprli tudivodilni proizvajalci aktivne komunikacijskeopreme, ki so z industrijskimi izvedbamiswitchev, ki zagotavljajo zanesljivin determinističen prenos podatkovomogočili širitev Etherneta v industrijskookolje. V bližnji prihodnosti lahkopričakujemo veliko novih izdelkov zaavtomatizacijo, ki bodo že imeli vgrajenEthernet vmesnik.Na področju avtomatizacije v zgradbahso vodilni proizvajalci presenetljivo hitroprišli do soglasja o skupnem standardu- vodilu LON. Standard LON daneszdružuje vse pomembne prizvajalce opremeza avtomatizacijo zgradb. Omogočada na enotno komunikacijsko vodilo povežemovse podsisteme, ki so pomembniza obratovanje in vzdrževanje zgradb.Glede na splošno podporo ponudnikovavtomatizacije zgradb, bo LON nedvomnovodilo, ki bo osnova pri razvoju novihizdelkov v naslednjih letih.Če govorimo o novih rešitvah ne moremomimo brezžičnih povezav, ki zelo20 13/2001AVTOMATIKA

AVTOMATIZACIJA - Trendi v avtomatizaciji procesovhitro vstopajo v svet računalništva in industrijskeavtomatike. Zavedamo se, kakoje uporaba brezžične komunikacije(GSM) v zadnjih nekaj letih spremenilanaše življenje. Neke vrste stranski produkttega razvoja je industrijska brezžičnakomunikacija. Tehnologija je zelo zanesljiva,zato so nekateri proizvajalci žeizdelali prve krmilnike, ki lahko prekobrezžične povezave dostopajo do Ethernetain komunicirajo z drugimi sistemina omrežju. Uporabnost takega pristopav avtomatizaciji že vidijo v prehrambeni,kemični in farmacevtski industriji, kjerbi z uporabo krmilnikov z brezžično komunikacijolahko dosegli velike prihrankezaradi manjše potrebe po cevovodih,kablaži in infrastrukturi, ki je na to povezana.Senzorika, merilni pretvornikiRazvojne aktivnosti ponudnikov senzorikein merilnih pretvornikov v industrijiso v zadnjih letih usmerjene predvsem kvgradnji inteligence in komunikacijskihzmožnosti v pretvornike, v izboljšanjenatančnosti in stabilnosti meritev. Takoso tehnološko zahtevnejši pretvornikifizikalnih veličin, kot so merilniki pretokovin nivojev, zahtevni pretvornikivlage, tlaka, že opremljeni z mikroprocesorji,ki komunicirajo s krmnilno regulacijskimisistemi. Vgrajeni mikroprocesorjiomogočajo tudi enostavnejšo kalibracijoin dignostiko delovanja. Trenduvajanja inteligence na področje merilnihpretvornikov lahko pričakujemo tudiv naslednjih letih. Povečal se bo tudi nabornaprav, ki jih bo mogoče po standardihvodilih (na primer LON) preprostopovezati na nadzorne sisteme.Nove tehnologije ponujajo široke možnostiza izboljšanje proizvodnih konceptov,povečanje učinkovitosti in prilagodljivostiproizvodnje, a le če jih pravilnoovrednotimo in uporabimo. Zato Vas vabim,da si ogledate, kako se v Metronikuodzivamo na nove izzive, s katerimi se soočanaša industrija in katere od naštetihtehnologij Vam lahko ponudimo žedanes.AAVTOMATIKA...z Avtomatiko vsodoben jutri......with Automation to thecontemporary tomorrow...Http://www.avtomatika.comAVTOMATIKA 13/2001 21

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - OPC v sistemih avtomatizacijeUporaba OPC v sistemih avtomatizacijeAvtorji: Stojan Peršin (na sliki), Božidar Bratina, Boris Tovornik, UM-FERIŽe nekaj časa je zaslediti v krogih avtomatikov veliko govora o OPC-ju ter njegoviuporabi v stroki avtomatike. V prispevku so podane osnove delovanja OPC-ja ter praktičenpristop k uporabi le-te, zadnje čase tako priljubljene kratice. Opisane so komponente,potrebne za vzpostavitev sistema avtomatizacije, ki temelji na OPC-ju. Nakratko sta tudi opisani dve testni aplikaciji, ki smo jih izvedli v Laboratoriju za procesnoavtomatizacijo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vMariboru.Osnovno o OPCO OPC-ju je bilo sicer že veliko napisanega,pa vendar na kratko orišimo, kakozadeva deluje. Za kratico OPC se skrivaime OLE for Process Control (OLE - ObjectLinking and Embedding) in predstavljamednarodni industrijski standard, kije bil razvit v sodelovanju Microsoft-a inštevilnih vodilnih proizvajalcev strojnein programske opreme iz področja avtomatizacije.OPC temelji na MicrosoftoviOLE/COM/DCOM tehnologiji in predstavljaskupen komunikacijski vmesnik medrazličnimi napravami pri kontroli in nadzorutehnoloških procesov. Omeniti jepotrebno, da je OPC zaščitena znamkamednarodne organizacije - OPC Foundation,ki združuje več kot 250 vodilnihpodjetij, ki se ukvarjajo s področjem kontrolein nadzora procesov, vizualizacije…Če naštejemo nekaj največjih: Siemens,Honeywell, Fischer-Rosemount, Wonderware,Intellution, tudi Microsoft, …Razlogov, zakaj je bil OPC razvit je več.Eden glavnih je zagotovo, da vsak krmilnikza povezavo na SCADA sistem potrebujesvoj gonilnik (driver), povezavo zračunalnikom in programski paket zakontrolo oziroma nadzor. Problem pa selahko pojavi pri povezavi več krmilnikovrazličnih proizvajalcev z vsak svojimigonilniki in s svojim programskim paketom.Tu se lahko začno dogajati nerodnestvari, npr. pojavijo se spori med gonilnikirazličnih proizvajalcev, komunikacijamed napravami je počasnejša, funkcionalnostvseh naprav ni 100% izkoriščena,dva programska paketa ne moreta sočasnodostopati do ene naprave saj uporabljatavsaka svoj gonilnik, izbrani SCADAsistem ne podpira vseh gonilnikov zakrmilnike, ki so nanjo priključeni… Odgovor- rešitev proizvajalcev programskeopreme je, da zaradi vedno večje konkurencerazvijajo dodatne in vedno novegonilnike, kar vodi v nepregledno množicorazličnih rešitev.Tu pa je OPC potegnil črto med strojnoin programsko opremo in razvil standardpo katerem komunicirajo vse napraveenako. Podatki se najprej zajamejoin nato posredujejo aplikacijam naprejne glede na proizvajalca oziroma gonilnike,ki jih uporabljajo. Edini pogoj je, daso vsi OPC kompatibilni. Tako se lahkoproizvajalci strojne opreme oziroma tudiOPC serverjev bolj posvečajo izboljšanjuzajemanja podatkov s samih naprav.Glavni cilj vmesnika OPC je torej preprečiti,da bi bila programska oprema zanadzor oziroma kontrolo odvisna odstrojne opreme proizvajalca.Zaradi hitrega razvoja industrije je bilopotrebno OPC čim prej standardizirati,kar pa je zamudno in dolgotrajno delo, šeposebej kontinuirni postopek izboljšav.Do sedaj je organizacija izdala več specifikacijo OPC:OPC standard 1.0OPC standard 1.0 with time stampOPC standard 2.0Trenutno je v pripravi standard OPCXML (podobno kot HTML), ki bopovezal OPC z internetom…Zaradi stiske s časom je najprej razvitiOPC standard 1.0 osredotočen na:On-line dostop podatkov (On-line DataAccess); učinkovito branje in pisanjepodatkov medaplikacijo in procesnokontrolnonapravo,upravljanje z alarmiin dogodki(Alarm and EventHandling) ter njihovotočnostjo,beleženje podatkov(HistoricalData Access), branje,obdelava inurejanje podatkov.Ker se je dobro izkazal, veliko aplikacij šedanes komunicira po standardu OPC 1.0.Na koncu so dosegli, da je OPC:enostaven za uporabofleksibilen in kompatibilen glede naproizvajalcenudi visok nivo funkcionalnostiomogoča učinkovito delovanjeIz tega se lahko vidijo prednosti, ki jihOPC prinaša:Poudariti je potrebno, da se je razvojdriverjev prenesel na proizvajalce strojneopreme, ki svoje izdelke tudi najboljepoznajo in tako razvoj driverjevni več problem proizvajalcev programskeopreme.Proizvajalec strojne opreme polegsvoje opreme razvije le en "kos" programskeopreme (driver).Razvijalcem programske opreme nipotrebno razvijati novih gonilnikovtakoj, ko se na trgu pojavijo nove verzijestrojne opreme.Največ pridobijo kupci saj imajo navoljo več različnih proizvajalcev strojnein programske opreme, ki je medsabo kompatibilna ter si lahko na tanačin oblikujejo svoj sistem oziromaavtomatizirajo tovarno z najvišjo stopnjointegracije.I/O gonilniki v primeru uporabe OPC standarda22 13/2001AVTOMATIKA

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - OPC v sistemih avtomatizacijeKomponente OPC sistemaKot pri vseh ostalih aplikacijah je še vednopotreben krmilnik oziroma naprava,ki je vir podatkov. Prav tako je potrebenračunalnik z operacijskim sistemom Win98, Win 2000 ali NT 4.0, torej s sistemom,ki podpira komponente COM inDCOM (za mreže). Tudi Win95 omogočajonaknadno inštalacijo DCOM-a. Z vsemitemi sistemi je mogoče komuniciratiz uporabo OPC-ja na enem računalnikuali preko LAN mreže. OPC standard počasiprodira tudi v Linux aplikacije.OPC SERVERNajprej je potreben OPC SERVER, ki gaobičajno zagotovi proizvajalec strojneopreme (ni pa nujno). Ta je potreben zazajemanje podatkov na OPC platformo.Večinoma so OPC Serverji univerzalni indelujejo brez problemov z vsemi odjemalci.Kar se tiče konfiguracije OPC Serverjasta na voljo dve možnosti. Prva jeročna metoda. Potrebno je poiskati napravo(Device), ki bo nadzorovana, odkoder se bo podatke bralo ali pa vnašalovanjo podatke. Nato je potrebno konfiguriratikanal (Channel), po katerem boOPC strežniki različnih proizvajalcevpotekala komunikacija in na koncu šeželeno spremenljivko (Item). Konfiguracijose nato shrani in požene OPC Server.Server med svojim delovanjem oddaja informacije,kot so kvaliteta podatkov (dataquality), število poslanih podatkov,itd. Za končno delovanje aplikacije je"obvezno", da je kvaliteta podatkov dobra(good) in s čim manj napakami (errors).Vendar je ta metoda dolgotrajna, zamudnater se lako zgodi, da z njo ne dosežemouspešnih rezultatov.Druga metoda je veliko prijaznejša uporabniku,vendar je ne podpirajo vsi OPCServerji. Dodano imajo namreč funkcijo,ki omogoča hitro in enostavno konfiguracijosaj Server sam poišče možne naprave,ki so priključene na računalnik, določikanal ter prikaže vse spremenljivke,ki so lahko nadzorovane. Nato se z miškoizberejo spremenljivke, shranijo nastavitvev obliki datoteke in požene se OPCServer. Večinoma tu ni problemov prikvaliteti podatkov, še manj pa s časom, kismo ga porabili za konfiguracijo.Nekateri OPC Serverji tudi dopuščajo, dase lahko med samim delovanjem dodajajospremenljivke in se s tem proces nezmoti. Obstaja nekaj različnih tipov strežnikovza isto napravo, od katerih so nekaterivezani na naprave, drugi bolj splošnipa na tip komunikacije, ki jo napravapodpira. Prvi so običajno proizvod hiše,ki proizvaja dotično napravo, drugi paprihajajo iz (bolj alimanj) neodvisnihprogramskih hiš inso največkrat boljuniverzalni od prvih,a žal tudi dražji.Je že tako, da imatudi v tehniki denarsvoje mesto…OPC CLIENTPotrebujemo pa tudiOPC CLIENT-a,ki ga zagotovi proizvajalecprogramskeopreme višjihnivojev (SCADA,MES, Matlab…).OPC client je potrebnokonfiguriratitako, da bo dostopaldo podatkov naOPC platformi, kamorjih posredujeOPC Server, ter jih bo nato tudi tja zapisoval.Potrebno je določiti napravo, kibo povezana, določiti kanal in spremenljivko.Nekateri OPC Clienti omogočajotudi definiranje povezav in spremenljivk(tag) za kasnejše lažje delo v SCADA sistemu.Dobro pa je vedeti, da imajo različniprogramski paketi različne OPCAVTOMATIKA 13/2001 23

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - OPC v sistemih avtomatizacijeOPC klienti različnih proizvajalcevCliente, kjer postopek konfiguracije enegani popolnoma enak drugemu. Glavnoje, da pravilno in smiselno povežemoskupaj OPC Server ter OPC Client. Tuditu je narejenih mnogo programov, ki souporabnikom prijaznejši ter zelo poenostavijokonfiguracijo in povezavo. Takšenje na primer OPC Browser podprogram,ki omogoči lažjo povezavo Serverja inClienta in je običajno "vgrajen" v Client.Po končani konfiguraciji se le-ta shrani inpovezava je končana. Ostane le še definiranjetaga v SCADA sistemu.Posebno mesto ima "stand alone" OPCClient, ki se uporablja za testiranje OPCServerjev s katerim se lahko vnaprejodpravi dobršen del težav, ki se pojavljajopri komunikaciji. Mi smo uporabiliKEPServerEX-ov OPC Quick Client.PROGRAMSKI PAKETIDandanes je velika izbira različnih programskihpaketov s katerimi se lahko učinkovitoizvede aplikacijo, to so SCADA sistemi.Dva najuspešnejša proizvajalca programskihpaketov sta Intellution s programskimpaketom iFIX ter Wonderwares programskim paketom InTouch. Obstajajopa tudi drugi proizvajalci SCADA sistemovkot je Siemensov WinCC, itd. Neglede kateri je izbran, je potrebno vaplikaciji določiti povezave oziroma tage.Tudi tu je lahko metoda ročna, vendarnudijo nekateri OPC Clienti dodatnofunkcijo, ki iz povezave z OPC Serverjemoziroma iz konfiguracije avtomatsko določitip spremenljivke in hkratiomogoči, da se ustvaritag, kar je že bilo omenjeno.Takšna povezava v SCADA sistemuje nato samo izbranain stvar načeloma deluje terprihrani mnogo časa. Kotbomo videli, se pri OPC-jukar nekajkrat srečamo zbesedo "načeloma", kajti vpraksi se izkaže, da vse le nitako univerzalno, kot je večkratprikazano na reklamnihpamfletih.Testni aplikacijiDa vse skupaj ne bi ostalo lepri teoriji, smo izvedli dvezanimivi aplikaciji z OPCvmesniki, ki naj potrdita aliovržeta resnično univerzalnopovezljivost OPC-ja. Večinaprogramske opreme jebrezplačno na razpolago na Internetu, alipa jo zastopniki rade volje ponudijo. Govorimoseveda o DEMO verzijah, ki imajoobičajno omejen "rok trajanja". Pri prviaplikaciji je bil uporabljen krmilnik enegaproizvajalca, ki je bil povezan namrežo drugega proizvajalca, podatki sese prenašali v računalnik preko OPC driverjatretjega proizvajalca (SCADA sistema),pri čemer pa je za prikaz uporabljenkonkurenčni SCADA sistem četrtegaproizvajalca. Uporabljen je bil krmilnikECL Comfort podjetja Danfoss, ki seuporablja za regulacijo temperature v ogrevalnihsistemih in omogoča nastavitevogromnega števila parametrov, tipovaplikacij, pa kup senzorjev in še kaj senajde. Z njim je bila med drugim merjenazunanja temperatura in temperatura vprostoru, brana in nastavljana je bilaželena vrednost temperature v prostorupodnevi in ponoči, kar so tisti osnovniparametri, ki naj bi bili dostopni tudidaljinsko. Krmilnik (ki omogoča Lon-Works povezavo) je bil povezan prekomreže z računalnikom (PC kartica), kipodpira omenjeno mrežo. LonWorks organizacijeEchelon temelji na medsebojnienakovredni povezavi vozlišč (node).Najprej je seveda potrebno kartico inštaliratiin ustrezno konfigurirati tako, da jekomunikacija s krmilnikom uspešna, kamorspada tudi vzpostavitev LonWorksomrežja.Za OPC Server je bil uporabljen namenskioriginalni ECLComfort OPC driver (kispada v skupino serverjev, vezanih na napravo)ter za primerjavo tudi EasyLonOPC Driver (iz skupine splošnih Lon-Works serverjev). Povemo lahko, da jeEasyLon OPC Driver tehnično enostavenza uporabo saj po zagonu avtomatsko poiščemrežo oziroma povezavo ter vse naprave,ki so nanjo priključene. Po klikuna izbrano napravo so na voljo tudi vsemožne spremenljivke, ki so lahko opazovane(monitoring) že kar v OPC Serverju.Vendar ni nujno, da je tehnično enostavnejšavarianta tudi finančno najugodnejša.Zato pa je bilo potrebno v DanfossovemOPC Serverju ročno nastaviti vse parametreželenih spremenljivk, kot so naslovinaprav (adresse), določitev kanala intip spremenljivk. Vse to lahko povzročanekaj preglavic, vsaj dokler nismo z OPCjem"domači" in se po zagonu OPC Serverjaprikaže sporočilo, da je pri prenosu"data quality good". Po drugi strani pa sepozna, da so ECL driver pisali ljudje izhiše proizvajalca, zato ponuja več možnosti.V mislih imamo predvsem dostopedo nekaterih bolj "skritih" parametrovkrmilnika.Tako so podatki dostavljeni na OPC platformo.Zatem je potrebno izvesti še povezavoiz OPC platforme v SCADA sistem innazaj. Kot SCADA sistem je bil uporabljenprogram InTouch proizvajalcaWonderware ter za OPCClient program OPCLink istegapodjetja. OPCLink ima nalogo,da poveže skupaj OPCServer, oziroma podatke iz krmilnikater nadzorni sistem -SCADO. V OPCLinku smo definiralipovezavo z OPC Serverjem,program pa se je aktivirals preklopom v monitoringnačin v InTouch programu,kjer je bil izdelan prikaz. S24 13/2001AVTOMATIKA

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - OPC v sistemih avtomatizacijefunkcijo OPC Browser je bilo enostavnoustvariti povezave, lahko pa bi bile ustvarjenetudi ročno. Grafični prikazi so bilipovezani s spremenljivkami preko tagov,program je bil shranjen v obliki datoteketer nato preklopljen v monitoring način.Na monitorju se je pokazala vrednosttemperatur, ki so se lahko tudi spremenilein vpisovale v krmilnik. Komunikacijaje torej delovala obojestransko, torejje bil cilj testiranja dosežen.Enaka aplikacija je bila izvedena tudi sprogramskim paketom iFIX. Ugotovljenoje bilo, da je sama konfiguracija potekalaenostavno in hitro, kar je bilopričakovano saj je bil uporabljen driverECL Comfort OPC napisan prav zauporabo z iFIX. Torej v to že od samegazačetka nismo dvomili. Pomembno pa je,da sta izvedljivi obe opciji, kar prineseveč možnosti izbire. Na tem mestu najomenimo, da nekateri OPC driverji niso"stand alone", kar pomeni, da ne delujejobrez določenega SCADA sistema, karzopet ponuja vsiljeno rešitev.Sistem, ki je bil do nedavnega težko izvedljivPri drugi aplikaciji smo realizirali prenos"real-time" podatkov v Matlab iz klasičnegaindustrijskega krmilnika. Programskapaketa Matlab in Simulink sta skupajnamreč zelo močno matematično orodje,ki omogočata boljšo matematično obdelavopodatkov kot katerikoli SCADAsistem. Zato je smiselno, da se med sabopovežeta, če so potrebni v ozadju zahtevnejšimatematični izračuni. Uporabilismo Siemensov krmilnik S7-400, ki omogočakomunikacijo preko MPI ter s Profibus.Hoteli smo doseči branje in vpisovanjerealnih on-line podatkov iz krmilnikav Matlab ter obratno. Povezava z računalnikomje potekala preko MPI povezave(MPI/RS232 vmesnik) na COMvhod, ki je omejena na hitrost 19.200bps. Z uporabo Profibusa je hitrost komunikacijedo 10 Mbit/s. Uporabljen OPCS7 KEPServerEX, v katerem je bilo najprejpotrebno določiti napravo s katerose bo komuniciralo, kanal in poiskati oziromavpisati naslove (adrese) želenihspremenljivk. Tudi tu je možno preklopitiv monitoring način in tako že v tej fazipreveriti, če povezava sploh deluje. Podatkiso bili tako spravljeni na OPC platformo.Za vmesnik "navzgor" je bil uporabljenprogram OPC Client for Matlab, ki je sposobeniz OPC platforme zajemati in vračatipodatke Matlabu v realnem času (govorimoo realnem času, primerljivem sSCADA sistemi). Za konfiguracijo tegaprograma je bilo potrebno vpisati ukazev samem komandnem oknu Matlaba. Potemse je v Matlabu pognal program Simulinkter se je preko blokov, ki so predstavljaliaplikacijo, bralo, vpisovalo innadzorovalo želene spremenljivke v krmilniku.Omenimo še, da so podatki prekoistega vmesnika lahko prenešeni tudiv Microsoft Excel.ZaključekOPC se vedno bolj uveljavlja na trgu medkupci in med proizvajalci, kljub temu, daje na trgu šele nekaj let. Razvoj OPC-ja,kot smo omenili, ne bo samo pripomogelk večji izbiri in konkurenčnosti, pač patudi k vedno večji uporabnosti infunkcionalnosti sistemov v vsakdanjirabi v industriji. Vendar malce previdnostile ne škoduje, saj ni nujno da sta dvaOPC-ja že po definiciji "Plug'n'Play" kompatibilna,saj se le-ti lahko v marsičemrazlikujejo:podpirajo različne verzije (1.0, 2.0),so zaprtega tipa, kar pomeni da podpirajosamo SCADA sistem določenegaproizvajalca,eni so enostavnejši, drugi bolj kompliciraniitd.Vendar, kot že rečeno, OPC je realnost vodprtih sistemih avtomatizacije - takihpa si vsi želimo, mar ne? Pokazali smo, dase da z nekoliko truda izdelati tudi aplikacije,ki so bile do nedavnega izjemno težkoizvedljive.Pri avtomatizaciji proizvodnje pomeniodločitev za OPC ne samo trenutnoprednost zaradi primerljivosti različnihponudb izvajalcev, ampak tudi - ali papredvsem, odprtost sistema za nadaljnoširitev, saj so enkrat zajeti realni podatkiresnično na voljo ostalim programombrez morebitnih posegov v sistem. ALiteratura[1]Peršin S., Tovornik B.: Inteligentnezgradbe ter model inteligentne hiše zLonWorks omrežjem, 2. konferencaDAS, 2001[2]Sokolić S.: Trendi pri razvoju SCADAsistemov, 1. konferenca DAS, 1999[3]Žilavec M., Krajnc E.: Proizvodni informacijskisistem v Tobačni Ljubljana,2. konferenca DAS, 2001[4]www.factorysoft.com/OPC/exec_summary.htm[5]www.merz-sw.com/articles/about_opc.phpAVTOMATIKA 13/2001 25

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - iDownTimeiDownTime - orodje za analizozastojev na proizvodnih linijahInformacije: Metronik d.o.o., Ljubljanaprašajte se, kolikokrat v zadnjem mesecu ste imeli zastojVna liniji? Koliko denarja ste izgubili lani zaradi okvar nastrojih in zastojev na linijah? Kateri so glavni razlogi zazastoje na linijah? Za koliko bi se lahko povečal vašdobiček, če bi zmanjšali zastoje na linijah za samo 10 %?Z Intellution-ovim iDownTime-om so te informacije neprestano navoljo vsakomur v podjetju, ki te informacije potrebuje.Demo aplikacija za generiranje zastojevna liniji, ki jo nadziramo z iDownTimeKaj je iDownTime?iDownTime je komponenta, ki sodi vdružino programov Intellution Dynamics.Namenjena je sledenju in analizi zastojevna linijah, ki so pod nadzorom SCA-DA sistema. Ker so linije praviloma zelokompleksne, sestavljene iz več strojev intransportnih trakov, je možnih dogodkov,ki lahko povzročijo zastoj, zelo veliko.Še več je možnih vzrokov, ki pripeljejodo takšnih dogodkov. Nekateri vzrokiso načrtovani (na primer vzdrževalskiposegi), drugi so posledica okvar. Zadostuježe, da je v okvari en sam element(tipalo na stroju) in lahko se ustavi celotnalinija. Matrika korelacij med vzroki zanastanek dogodkov, ki pripeljejo do zastojevin zastoji, ki so se na liniji zgodili, jepreobsežna za ročno obdelavo, zato je informacijskapodpora pri takšnih analizahzelo dobrodošla. Ni pomembno samo to,da se opravi analiza, ampak tudi, da sopodatki na voljo takoj in vsakomur, ki tepodatke potrebuje. iDownTime nudi opisanopodporo v realnem času.Dostop do kritičnih podatkovo zastojihiDownTime skrbi za zajem in organiziranjepodatkov o zastojih na opremi in linijah,tako da so ti podatki na voljo zaiDownTime je zelo zmogljivo orodje zaanalizo zastojev in njihovo preprečevanjeanalize, poročila in nadaljno uporabo vdrugih sistemih (na primer informacijskisistem ERP). Ena od poglavitnih lastnostiiDownTime-a je, da dogodke, ki so nastalipred, med in po zastoju organizirain kategorizira ter izvaja avtomatsko poročanjeo teh dogodkih. iDownTime zahtevaprednastavitev logike zastojev. Topomeni, da je potrebno vnaprej definiratimejne vrednosti parametrov, ki jih naproizvodni liniji spremlja SCADA sistem.Iz vrednosti teh parametrov nato iDown-Time po prednastavljeni logiki ugotovi,če linija deluje ali ne in če ne, za kakšnovrsto zastoja gre.Možno je nastaviti tudi poljubno kombinacijovrednosti parametrov, ki jih naproizvodni liniji spremlja SCADA sistem(lahko napišemo celo svoj program),iDownTime pa nato iz te kombinacijeugotovi, v kakšnem stanju je linija (delovanje/zastoj)in za kakšno vrsto zastojagre. Za določene zastoje je mogoče s pomočjologike zastojev določiti potrebnekorektivne ukrepe, ki jih je potrebno izvestiob zastoju. Zastojobičajno opišemoz naslednjimipodatki: oznaka napake,trajanje inlokacija (stroj/oprema,ki je povzročilazastoj). S pomočjoprednastavljenelogike zastojev viDownTime-u lahkosledimo tudi naravizastoja (načrtovan/začrtovanzastoj,mehanski/električni)ali vključimokorektivni ukrep,ki je potreben pri določeni vrsti zastoja,in podobno. Ko so ti podatki zbrani,jih zlahka prikažemo s predpripravljenimiporočili ali lastnimi poročili, ki jihpreprosto izdelamo v Microsoft Excelu.Komponente iDownTime-aiFix v2.21 ali v2.5: celotna iDownTimeaplikacija se izdela in upravlja na delovnipovršini Workspace, vključno skonfiguracijo sistema, izdelavo zaslona,pregledovanjem poročil, konfiguriranjemsistema poročanja, administriranjemiDownTime sistema in drugim.iDownTime strežnik: zaznava in shranjujevse dogodke povezane z zastojiin skrbi za komunikacijo med odjemalcemin podatkovnimi bazami.iDownTime odjemalec: omogoča pregledovanjein spreminjanje podatkov,povezanih z zastojiiFIX Advanced Historian: shranjujeprocesne podatke in zagotavlja osnovoza delovanje iDownTime sistemaExcel Add-in: orodje za izdelavo lastnihporočilMS SQL 7.0 (Run-time verzija): bazadogodkov, povezanih z zastoji.Tok podatkov pri delovanju iDownTime-a26 13/2001AVTOMATIKA

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - iDownTime/OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Avtomatska identifikacija s pomočjo črtne kodePovzetek ključnih lastnostiiDownTime-aZaznava dogodke, ki pripeljejo dozastojev, in z njihovo analizo omogočapreprečevati možnosti za ponovitvetakšnih dogodkov.Organizira in razvršča dogodke, kipripeljejo do zastojev.Omogoča odkrivanje problematičnihmest v proizvodnji (oprema naliniji, ki povzroča največ zastojev).Natančno sledi časom delovanja inzastojev na liniji ter izvaja njihovosprotno analizo.Omogoča izdelavo poročil ob dogodkih(zahteva za izpis, ob zastoju,...)ali periodično (ob koncu izmene,vsako jutro, vsak teden, vsakmesec, ...).Omogoča uporabo že vgrajenih poročilter podpira izdelavo lastnih poročils pomočjo Microsoft Excela.Postavitev sistema je preprosta in nezahteva programiranja.Sodi med komponente družine IntellutionDynamics.Popolnoma integriran s programskoopremo iFIX HMI/SCADA.Tok podatkov pri delovanjuiDownTime-aKo Historian zabeleži podatek iz iFIX-oveprocesne baze, za katerega glede naprednastavitev ugotovi, da je pomembenza iDownTime, pošlje ta podatek asinhronov iDownTime. Tam se podatek obdelapo prednastavljeni logiki zastojev.Razčlenijo se dogodki, ki so pripeljali dozastoja, in se skupaj z ostalimi informacijamivezanimi na zastoj shranijo v arhivdogodkov (MS SQL 7.0 baza podatkov).Primer: Blok "Status_Stroja" je spremenilvrednost iz 0 na 5. Historian shrani vrednostin prenese sporočilo o spremembitrenutne vrednosti bloka "Status_Stroja"iz 0 na 5 v iDownTime. Ta glede na prednastavitevlogike zastojev iz vrednostibloka ugotovi dogodek, ki je zastoj povzročil(npr. okvara tipala na tekočemtraku 2) ter ga skupaj z informacijami(čas trajanja zastoja, kateri stroj je v okvari,narava zastoja, morebitni korektivniukrep,…) shrani v arhiv dogodkov. Prianalizi zastoja se naredi korelacija medomenjenimi informacijami in procesnimipodatki, ki so nastali sočasno (pred,med in po zastoju). Tako je mogoče zlahkaugotoviti vse vplivne veličine, ki sopripeljale do zastoja.AAVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAS ČRTNO KODO -TISKANJE ČRTNIH KODAvtor: Franci Nadles, univ. dipl. inž., Leoss d.o.o., Ljubljanaokratno nadaljevanje našega niza člankov o črtni kodiTbomo posvetili tiskanju grafičnih simbolov. Ugotovili smože, da so področja uporabe črtne kode zelo različna, znjimi pa so povezane tudi metode, ki jih za tiskanjeuporabljamo. Če gre za proizvode, ki jih izdelujemo v velikih serijah,potem lahko črtno kodo neposredno na proizvod odtisnemokar med procesom izdelave ali pa ga odtisnemo na embalažo, vkatero bomo proizvod pred prodajo zapakirali.Kot zgled za prvi način si lahko ogledamočasnik DELO, ki je označen z EAN-13črtno kodo z naslednjo vsebino - 9770-350752065. To črtno kodo na časopisnipapir v tiskarni odtisnejo hkrati z ostalovsebino. Pogosto simbola črtne kode sevedane moremo odtisniti neposrednona proizvod (prehrana, tekočine itd), zatoga odtisnemo na ustrezno embalažo.Sola ledeni čaj z okusom breskve ima naplastenko, ki vsebuje 1,5 l te pijače, prilepljenonalepko s črtno kodo 3838999-151390. Ta črtna koda seveda velja le zato embalažo oziroma količino te pijače;druge velikosti pakiranja iste pijače sooznačene s črtno kodo z drugo vsebino.Za oba zgornja primera pa velja, da simbolečrtne kode tiskajo v zelo velikih serijah,kar je rešeno z ustreznimi tiskarskimistroji in mi v to področje v okviru tegasestavka ne bomo posegali. Ogledali sibomo situacije, kjer za tiskanje črtne kodeuporabljamo bolj ali manj standardnoračunalniško opremo, ki je v teh časihpostala nepogrešljiv sestavni del opremerazličnih pisarn in proizvodnih prostorov.Za tak način tiskanja, ki ga pogostoimenujemo sprotno tiskanje, se odločimopredvsem v primerih, ko je potrebnočrtno kodo z ustrezno vsebino natisnitihitro in brez daljših predhodnih priprav,ko so zapisane vsebine zelo različne, kovsebine ne moremo predvideti v naprej(odvisna je na primer od rezultata proizvodnegaprocesa, točnega časa, ...) in podobno.Hiter razvoj računalnikov je vplival tudina razvoj različnih tiskalnikov. Za tiskanječrtne kode velja, da jo lahko natisnemos katerimkoli tipom tiskalnikov, ki jihuporabljamo pri delu z osebnimi računalniki.Mi se bomo nekoliko podrobnejeseznanili z matričnimi, laserskimi intermalnimi tiskalniki. Za nekatere aplikacijeso bolj primerni eni, za druge pa drugi.V odvisnosti od naših zahtev izberemorešitev, ki nam najbolj ustreza.MATRIČNI IGLIČNI TISKALNIKITo so bili prvi tiskalniki, ki so se v velikemštevilu uveljavili za sprotno tiskanječrtne kode. Sposobni programerji so jihlahko krmilili tako, da so odtisnjene pikelahko postavljali kamorkoli in tako soseveda lahko natisnili tudi ustrezne simbolečrtne kode. Z razvojem specialneprogramske opreme za tiskanje črtne kodes takšnimi tiskalniki se je delo programerjemin tudi bolj navadnim uporabnikomračunalnikov poenostavilo. Priteh tiskalnikih ločujemo glede na številiglic v njihovi tiskalni glavi v glavnemdva tipa: 9-iglične in 24-iglične. Od velikostiiglic je odvisna najmanjša dimenzijamodula X (o tem, kaj pomeni "modulčrtne kode", smo govorili v uvodnemAVTOMATIKA 13/2001 27

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Avtomatska identifikacija s pomočjo črtne kodečlanku), ki jo z njim lahko odtisnemo inse nahaja nekje med 0,3 mm in 0,5 mm.To seveda pomeni, da črtnih kod z zeloveliko gostoto zapisa z igličnimi tiskalnikine moremo natisniti. Kot lahko viditena spodnji povečani sliki odtisa črtnekode z igličnim tiskalnikom, so črtice sestavljeneiz posameznih okroglih pikic,zaradi česar so robovi črtic nekakonazobčani, pa tudi znotraj širših črticlahko zaradi narave tiskanja dobimomanjše površine, ki so brez odtisa.Slika 1Pri tiskanju črtnih kod z igličnimi tiskalnikimoramo zelo paziti na kvaliteto trakuza tiskanje. Ker se pri vsakem prehodupreko tiskalne glave del barvila iz trakuprenese na papir, se po določenemčasu zaradi izrabe traku kontrast natisnjenečrtne kode zmanjša. Če je kontrastčrtne kode premajhen, se lahko celo zgodi,da je čitalnik kasneje ne bo uspel prebrati.Da bi dobili čimbolj kvaliteten odtisčrtne kode, tiskajo ti tiskalniki kodo vgrafičnem načinu delovanja ali pri najmanjšihitrosti tiskanja. Takšen načindela povzoroča, da je tiskanje črtnih kods temi tiskalniki počasno. Na drugi stranipa je res, da so to edini tiskalniki, kiomogočajo tiskanje v kopijah. Kadar pridelu uporabljamo takšno rešitev, moramokopije razporediti tako, da prvo strandodelimo tja, kjer odtisnjeno črtno kodokasneje čitamo s čitalnikom, saj je na njejodtis najkvalitetnejši.LASERSKI TISKALNIKIZ osebnimi računalniki in laserskimi tiskalnikilahko dandanes natisnemo v grafičnempogledu zelo lepe izdelke, za kardokaz najdemo tudi v zelo hitrem razvojunamiznega računalništva. Kar sama odsebe se torej ponuja tudi možnost zauporabo te kombinacije za tiskanje črtnihkod. Dejansko lahko s primerno programskoopremo natisnemo simbolečrtne kode z zelo dobrim kontrastom inrazmeroma veliko gostoto zapisa: s tiskalnikom,ki ima ločljivost le 200 dpi (karpri sodobnih laserskih tiskalnikih ni ničposebnega), lahko tiskamo črtne kode zmodulom X širine 0,125 mm. Če nam toni dovolj, lahko uporabimo tiskalnik s ševečjo gostoto zapisa. Z laserskimi tiskalnikinajpogosteje tiskamo na običajne listeformata A4. Kadar pa želimo z njimitiskati nalepke, lahko uporabimo posebejpripravljene liste formata A4, na katerihimamo že narezane nalepke. Izbiramolahko med večjim številom različnihformatov teh nalepk. Slabost tega načinatiskanja je, da porabimo cel list papirjatudi tedaj, ko potrebujemo manj nalepk sčrtno kodo, kot jih je na enem listu. Nasliki 2 so prikazani nekateri tipični formatinalepk nemškega proizvajalca Zweckform,ki je pri nas široko uveljavljen.Potrebno je poudariti, da je pri temnačinu tiskanja zelo pomembno, da uporabljamole kvalitetno izdelane nalepke,ki se med tiskanjem ne odlepijo od nosilnegapapirja. Odlepljene nalepke namrečlahko močno poškodujejo boben tiskalnika,kar povzroči razmeroma velikestroške popravila.TERMALNI TISKALNIKITermalni tiskalniki na splošno niso takomočno razširjeni kot iglični ali laserski,so pa za tiskanje na nalepke zelo primerni.Po svoji zgradbi so precej preprosti,saj je mehanizem za pomikanje papirjanjihov edini gibljivi sestavni del. Njihovodelovanje je tudi zelo tiho, kar je lepaprednost pred igličnimi tiskalniki, kadarnalepke tiskamo v svoji pisarni.Za tiskanje uporabljamo nalepke, ki imajopovršino premazano s snovjo, ki podvplivom toplote potemni. Pri tem gre zakemični proces, katerega hitrost je odvisnaod temperature: višja kot je, hitrejši jeproces. Pri temperaturah, ki so nižje od60°C, lahko traja do 5 let, da papir potemni,pri temperaturah nad 200°C pa se kemičnareakcija izvede v nekaj milisekundah.Tiskanje poteka tako, da nalepke drsijopreko tiskalne glave, ki ima prekosvoje celotne širine enega ob drugemrazporejene drobne grelne elemente, kijih krmili elektronika tiskalnika in ustreznosegreva v kratkih časovnih impulzih.Pri vsakem segretem elementu dobimona nalepki temen odtis, ki ima obliko tegaelementa. S krmiljenjem posameznihgrelnih elementov in pomikanjem nalepkepreko tiskalne glave naredimo odtis,kakršnega želimo. Ker imajo grelni elementiobliko majhnega kvadratka, lahko28 13/2001AVTOMATIKA

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Avtomatska identifikacija s pomočjo črtne kodes temi tiskalniki natisnemo zelo lepe simbolečrtne kode, ki imajo gladke robovečrtic. Zaradi drsenja papirja preko tiskalneglave, prihaja pri slednji do obrabe inpo določenem času uporabe jo je potrebnozamenjati z novo. Običajna življenskadoba teh tiskalnih glav je nekje med 30in 50 km potiskanega papirja.Dobra lastnost teh tiskalnikov je tudi velikahitrost tiskanja. Običajno pomikamonalepke preko tiskalne glave s hitrostjood 5 do 15 cm/s, nekateri tiskalniki paomogočajo tudi tiskanje s hitrostjo 30cm/s. Pri teh večjih hitrostih moramoseveda uporabljati poseben toplotnipapir. Pogosto lahko z izbiro optimalnehitrosti vplivamo na kvaliteto tiskanja.Pomanjkljivost termalnega tiskanja je ta,da potiskanih nalepk ne smemo izpostavljatipovišanim temperaturam, ki presegajo60°C ali pa jih izpostavljati daljšemuosvetljevanju z ultravijoličnimi žarki(na primer več dni na neposredni sončnisvetlobi), ker potemnijo in lahko zaraditega izgubimo natisnjeno informacijo.Slika 2: Tipi nalepk nemškega proizvajalca ZweckformTISKALNIKI S TERMALNIMPRENOSOMTa tip tiskalnikov je zelo podoben zgorajpredstavljenim termalnim tiskalnikom,ki jih, mimogrede, včasih imenujemo tudidirektni termalni tiskalniki. Pri tiskalnikihs termalnim prenosom nimamo direktnegastika med tiskalno glavo in nalepkami,temveč se vmes nahaja še posebnafolija za tiskanje, ki se v obliki trakuhkrati z nalepkami pomika preko glave.Ob segrevanju tiskalne glave se barvilo,ki je nanešeno na folijo, sprosti in prenesena nalepko. Odtis, ki ga dobimo na nalepki,je zelo stabilen in neodvisen odtemperature okolja ali osvetljevanja z ultravijoličnosvetlobo. Poleg tiskanja naobičajen papir, ki je brez toplotnega premaza,lahko s temi tiskalniki tiskamo tudina nalepke iz drugih materialov kot sopolietilen ali poliester, paziti moramo lena to, da glede na material nalepke izberemoustrezno folijo za tiskanje. Oprijemljivostbarvil v foliji namreč ni enaka zavse materiale in vedno moramo uporabljatiprave kombinacije. Sicer pa je zavsak tip folije določeno, za katere materialeje namenjena, tako, da izbirati mednjimi ni težko.Poleg zgoraj predstavljenih prednostiimajo tiskalniki s termalnim prenosomtudi daljšo življensko dobo glave za tiskanje,saj je ta pred obrabo zaradi drsenjapapirja preko nje zaščitena z vmesno folijo,ki je mehkejša. Slaba stran uporabeteh tiskalnikov pa je, da moramo kot reprodukcijskimaterial poleg nalepk nabavljatiše folijo za tiskanje. Ta folija jeobičajno namenjena le za enkratno uporaboin ker preko glave drsi z enako hitrostjokot nalepke,lahko iz tega določimokoličino folije, kijo potrebujemo. Najpogostejeuporabljamofolijo s črnim barvilom,možno pa jeuporabljati tudi folijodrugih barv.Tiskalnike s termalnimprenosom pa lahkouporabljamo tudikot direktne termalnetiskalnike: folije za tiskanjene vstavimo v tiskalnik,nalepke pamorajo biti takšne kotza direktne termalnetiskalnike.Posebna verzija tiskalnikovs termalnimprenosom omogočavečbarvno tiskanje.Pri teh tiskalnikih sina poti, po kateri potujejonalepke, ena zadrugo sledijo štiri ter-malne tiskalne glave, preko vsake pa jespeljana tudi folija različne barve. S kombiniranjemteh barv dobimo kakršenkolibarvni odtis. Seveda pa so ti tiskalnikiprecej dražji od običajnih "enobarvnih".Tiskalniki s termalnim prenosom (enakovelja tudi za direktne termalne tiskalnike)imajo vgrajene termalne glave, ki serazlikujejo po ločljivosti. Na milimeterdolžine imajo lahko 6, 8, 12 ali celo večgrelnih elementov. Z velikostjo posameznegagrelnega elementa je določena tudinajmanjša debelina modula X črtne kode.Širši moduli so potem določeni kotceloštevilski mnogokratniki tega najožjegamodula. Pri tiskalniku, ki na primeruporablja glavo za tiskanje z ločljivostjo 8elementov/mm (oziroma 8 pik/mm kottudi pogosto rečemo), je širina najmanjšegamodula X enaka 0,125 mm, naslednjamožna širina je 0,250 mm, sledi 0,375mm, itd.KAKOVOST TISKANJAČeprav je tehnika črtne kode kot ena odmetod avtomatskega identificiranja takouspešna in razširjena prav zaradi enostavnosti,s katero lahko izdelamo grafičnesimbole črtne kode, moramo vendarlepaziti, da pri tiskanju upoštevamoneke minimalne zahteve glede kvalitete,ki so predvidene s standardi. Te zahtevedoločajo, kolikšna so lahko odstopanjaoziroma tolerance dimenzij posameznihčrtic, kako velika so lahko nepotiskanapodročja znotraj črtic (ali pa zaradinenatančnosti tiskalnikov naključnopotiskana področja znotraj presledkovmed črticami ali na svetlih površinahpred prvo črtico in za zadnjo črtico črtnekode), kolikšen mora biti kontrast črtnekode t.j. razlika med reflektivnostjo črticin presledkov med njimi (seveda gledanopri valovni dolžini svetlobe, ki jouporabljajo čitalniki črtne kode). Zgornjezahteve so določene s standardi zaAVTOMATIKA 13/2001 29

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Avtomatska identifikacija s pomočjo črtne kode/Izvedba vodenjaposamezne tipe črtnih kod in so lahkorazlične. Zaradi omejenega obsega našegačlanka, se v podrobnosti tukaj nebomo spuščali.Ali bo čitalnik lažje ali težje prebral črtnokodo, ni odvisno le od odstopanja posameznihzgoraj predstavljenih parametrov,temveč tudi od njihovih medsebojnihvplivov. Da bi nekako povezal vso tokompleksnost in izdelal merila, po katerihbi lahko uspešno preverjali odtise črtnihkod, je ANSI (American NationalStandards Institute, New York) v letu1990 izdal publikacijo z naslovom "Guidelinefor Bar Code Print Quality" ali ponaše "Navodilo za preverjanje kvaliteteodtisov črtnih kod". Po tem predpisu včrtni kodi preverjamo nekoliko drugačneparametre in njihove medsebojnevplive, za kar uporabljamo posebne naprave,ki jih imenujemo verifikatorji črtnihkod. Z verifikatorji pri določeni črtnikodi enkrat ali večkrat izmerimo vzdolžniprofil odbojnosti pri izbrani valovnidolžini svetlobe in z določeno velikostjosvetlobne pike, pri čemer v primeru, kokodo vzorčimo večkrat, te vzorce enakomernoporazdelimo po površini črtnekode. Po določenem algoritmu verifikatorpotem ovrednoti kvaliteto odtisa črtnekode in mu dodeli nek razred. Ti razrediso lahko A, B, C, D in F. Razred A jenajboljši, črtna koda, ki je ocenjena z razredomF, pa za čitanje z običajnimi čitalnikičrtne kode ni primerna. Za različnevalovne dolžine ali velikosti svetlobne pikelahko dobimo različne ocene oziromarazrede.Preverjanje po metodi ANSI je zelo dobro,hkrati pa počasno in včasih predstavljapraktično nerešljivo nalogo, čemoramo preveriti zelo veliko število črtnihkod. Ta problem je pri nekaterihtiskalnikih rešen tako, da imajo primerenverifikator že vgrajen in ta sproti preverjaustreznost natisnjenih črtnih kod. Čeodtis kakšne kode ni pravilen, tiskalniktakoj ponovno natisne enako nalepko,nepravilno natisnjeno pa kot takšnoposebej označi.Pogosto za preverjanje črtne kode nimamona voljo ustreznih verifikatorjev, jepa vseeno priporočljivo, da vsaj z običajnmčitalnikom črtne kode preverimo čitljivostkode in njeno vsebino. Takšno preverjanjesicer ni povsem zanesljivo, vseenopa je boljše kot nič. Sicer pa si bomočitalnike črtnih kod nekoliko podrobnejeogledali v naslednjem nadaljevanju našeganiza člankov o črtni kodi.AIzvedba vodenja kompleksnihindustrijskih procesov z integriranimsistemom SIEMENS SIMATIC PCS7in BATCH Flexible modulomAvtorji: Jure Lukač 1 , univ. dipl. inž. el.; Peter Kosin 1 , univ. dipl. inž. el.; mag. MatjažŠubelj 1 , Giovanni Godena 2 , univ. dipl. inž. el., Vladimir Vrečko 3 , univ. dipl. inž.mag Dejan Ketiš 3 , Dušan Mestinšek, univ. dipl. inž. el. 31INEA d.o.o., 2 Institut Jožef Stefan, 3 Cinkarna Celje d.d.Vse večje potrebe po visoki kvaliteti in kvantitetiizdelkov ter znižanju stroškov njihove proizvodnjenarekujejo razvoj kompleksnih in izvedbeno zahtevnihindustrijskih procesov. Za doseganje takozastavljenih ciljev je nujno potrebna uporaba zanesljivega,fleksibilnega in integriranega sistema zavodenje industrijskih procesov. Med sistemi, ki ponujajotako rešitev je sistem za vodenje industrijskih procesovSIEMENS SIMATIC PCS7 z modulom Batch Flexible. Sistem PCS7omogoča razvoj rešitve za procese zvezne in sekvenčne narave,modul Batch Flexible pa nudi dodatno rešitev za procese šaržne narave.Osnovo programskega dela sistema predstavljapaket Simatic Manager, v okvirukaterega je zajeto konfiguriranje in parametriranjestrojne opreme, programiranjealgoritmov vodenja ter konfiguriranjenadzornega nivoja vodenja. Realizacijaalgoritmov vodenja je mogoča z uporabobločnih diagramov za zvezno vodenje(t.j. CFC - Continuous Function Chart) insekvenčnih funkcijskih diagramov (t.j.SFC - Sequential Function Chart). Podporanadzornega nivoja je izvedena s samostojnimprogramskim paketom za nadzorin vodenje procesov SIEMENS SIMATICWinCC, ki je integriran v celoten sistem.Realizirani algoritmi vodenja tečejo navisoko zmogljivih in zanesljivih procesorjihdružine S7-400, ki predstavljajoosnovo strojnega dela sistema PCS7.Primer zahtevnega in kompleksnegaindustrijskega procesa z implementiranimsistemom za vodenje industrijskihprocesov SIEMENS SIMATIC PCS7 z BatchFlexible opcijo, predstavlja projektposodobitve proizvodnje titanovega dioksidav Cinkarni Celje, ki bo v končnemobsegu eden največjih sistemov vodenjav Evropi. Tehnična plat izvedbe posodobitvesistema vodenja proizvodnje TiO 2je plod sodelovanja med SIEMENS d.o.o.in konzorcijem Tehnološka vertikala(INEA, IJS, FE), ki ga zastopa INEA d.o.o.Funkcije in lastnosti sistema PCS7Sistem PCS7 temelji na Windows NTtehnologiji in predstavlja integriran sistemza avtomatizacijo zveznih, diskretnihin šaržnih industrijskih procesov. Glavneprednosti tega sistema ležijo v skupniosnovi oz. temeljih in modularnih nadgradnjah.Implementacija takega sistemaje zato fleksibilna saj vsebuje skupnitemelj za vse vrste industrijskih procesov,z uporabo dodatnih modulov pase realizirajo rešitve za industrijske proceses specialnimi zahtevami.Pomembene lastnosti in sestavine sistemaso možnost nadgradnje in vmesnikna višje nivoje vodenja (SAP/R3), delitevna inženirski sistem (Engineering System)in operaterske postaje (OperatorStation oz. vmesnik človek-stroj, ki gapredstavlja SCADA - WinCC) ter sistemavtomatizacije (Automation System oz.visoko zmogljivi krmilniki serije S7-400),komunikacija s sistemom avtomatizacijepreko široko uporabljanih komunikacijskihprotokolov (Profibus DP, IndustrialEthernet) in povezava s procesom prekodistribuiranih vhodno/izhodnih enot(ET200M) ter področnih naprav (FieldDevices).Inženirski sistem (ES)Opredelitev osrednjega in samostojnegainženirskega sistema omogoča centrali-30 13/2001AVTOMATIKA

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - Izvedba vodenja s sistemom SIMATIC PCS7 in Batch Flexiblezirano inženirsko delo na enem računalnikunad katerim koli delom procesa vokviru industrijskega objekta. S takodefiniranim inženirskim sistemom lahkoiz enega mesta upravljamo z vsemi sistemskimikomponentami, od operaterskihpostaj, sistemov avtomatizacije vsedo nivoja naprav. Na ta način se povečakonsistentnost upravljanja podatkov(podatki se za celotni industrijski objektupravljajo na enem mestu), vnos podatkovpa je enkraten ter s tem verjetnostpodvajanja podatkov manjša. Temelj inženirskegasistema s skupno bazo podatkovSysbase SQL Anywhere 5.0, tvori programskookolje imenovano SIMATIC Managerin je sestavljeno iz osnovnega inženirskegapaketa (STEP7), katerega dopolnjujejoprocesno orientirana orodja(CFC, SFC, SCL, WinCC) in knjižnicefunkcijskih blokov (slika 1).Inženirski podatki se upravljajo kot projektkaterega ustvarimo in urejamo vSIMATIC Managerju. Projekt upravljamov dveh oknih (slika 2), v gornjem oknu spregledom uporabljenih komponent(Component View) in v spodnjem tehnološkoorientiranem oknu s tehnološkohierarhijo (Plant Hierarchy).Okno s pregledom uporabljenih komponentustreza programu STEP7. V okviruprograma STEP7 upravljamo projekt insistemsko konfiguracijo projekta, konfiguriramoin parametriramo strojno opremoter generiramo algoritme vodenja zlestvičnimi diagrami (LAD), diagramifunkcijskih blokov (FBD) in nižje nivojskimjezikom STL.Slika 2: Okno uporabljenih komponentin tehnološko okno v SIMATIC ManagerKonfiguriranje strojne opreme sistemaavtomatizacije (AS) realiziramo s programomHardware, ki teče samostojno in ganajdemo v okviru programa STEP7. Konfiguriranjeopreme opravimo z vgrajenimkatalogom opreme, v katerem izbranostrojno opremo prenesemo v okno skonfiguracijo strojne opreme (HardwareConfiguration).Slika 1: Moduli aplikacije SIMATIC ManagerKonfiguriranje mreže vodene s krmilnikompoteka na enak način, tako daizbrane V/I enote (ET200M) ali področnenaprave izberemo iz kataloga napravin jih vnesemo na Profibus DP vodilo, kije pripeto h krmilniku (slika 3). ParametriranjeV/I enot poteka programsko,tako da ni potrebe po fizičnem posegu vnaprave (npr. nastavljanje ''Jumperjev'').TIPTEH - HIRSCHMANN Roadshow 2001 v Ljubljani21. maja letos je podjetjeTipteh v hotelu LEV Intercontinentalpripraviloroadshow, na katerem sose skupaj s strokovnjakipodjetja Hirschmannpredstavili povabljenimobiskovalcem, predvsempa predstavili svoje trenutnonajzanimivejše innajnovejše programe. Takoso predstavljeniizdelki za prenosslike preko Ethernetomrežij, kot tudiindustrijske Ethernetrešitve, ki jih nudidružina izdelkov"Rail Family". Medtem,ko smo o družiniMACH-3000 že nekajnapisali, pa boste v nslednjištevilki našli nekaj oHirschmannovih izdelkihza prenos slike po Ethernetomrežjih. Sam semse prvič seznanil s Hi-Vision 5.1 sistemom zanadzor in upravljanjeVLAN omrežij.Tisti, ki ste predstavitevzamudili, se lahko pozanimatepri podjetju TIPTEHd.o.o. (www.tipteh.si).AVTOMATIKA 13/2001 31

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - Izvedba vodenja s sistemom SIMATIC PCS7 in Batch FlexibleSlika 3: Izgled aplikacije HardwarePomembno dopolnilo k programu STEP-7 v okviru programa SIMATIC Managerje tehnološki pogled na projekt. Tehnološkipogled na projekt ustreza oknu stehnološko hierarhijo, v okviru kateregazgradimo strukturo projekta, ki ustrezadejanski hierarhični strukturi v projektiranemindustrijskem procesu. Strukturoprojekta zgradimo s kontejnerji, ki imajoanalogen pomen kot mape na trdemdisku osebnega računalnika. V te kontejnerjelahko vnesemo nove kontejnerje,slike nadzornega sistema, poročila, lestvičnediagrame in zvezne, funkcijske diagrame(CFC) ter sekvenčne funkcijskediagrame (SFC). S tako procesno orientiranimiorodji lahko zelo enostavno in preglednogeneriramo algoritme vodenja.Zvezni funkcijski diagrami nudijo pregledenin enostaven način generiranja algoritmovvodenja. Diagram je sestavljen izšest strani kamor vnašamo funkcijskebloke (slika 4).Bloke, ki pripadajo različnim diagramompovezujemo enako kot če bi pripadalienemu. Ustrezno povezani funkcijskibloki tvorijo zvezno orientiran algoritemvodenja. Bloke vnašamo iz knjižnice funkcijskihblokov, kije razdeljena v tridele:Knjižnica osnovnihblokov, s katerimigeneriramoodločitvenologiko, vmesnikena nadzorni nivo,itn.Knjižnica tehnološkihblokov.Tehnološki blokiso vmesnik za tehnološkeentitete,ki se pojavljajo vprocesni industriji(motorji, ventili,regulatorji, …).Knjižnica blokov področnih naprav.Ti bloki predstavljajo vmesnik z inteligentnimipodročnimi napravami (frekvenčnipretvorniki, zunanji regulatorji,…), ki so priključene na ProfibusDP mrežo krmilnika.Funkcijski bloki tehnoloških entitet, področnihnaprav in nekateri osnovni blokiimajo vgrajene diagnostične funkcije inalarmiranje ter predkonfigurirane čelneplošče z vsemi informacijami, ki jih prikažemona nadzornem nivoju. Vsi bloki,ki se pojavljajo tudi v šaržnih procesih(motor, ventil, …) so opremljeni z vhodiin izhodi (npr. zasedenost šarže, identifikacijskašt. šarže, …), ki so namenjenivodenju šaržnih procesov.Za generiranje algoritmov vodenja procesovali delov procesa sekvenčne narave,uporabljamo program SFC, ki je bilizdelan v skladu s priporočili standardaIEC1131. S programom SFC, tvorimo sekvenčnefunkcijske diagrame (slika 5), kiso sestavljeni iz korakov (Steps), katerimobvezno sledijo prehodi (Transitions).V korakih se izvršujejo akcije vrstično, takokot v programskih jezikih. Vsak korakje razdeljen na tri dele: inicializacijo (akcijese izvršijo samo enkrat, ob aktiviranjukoraka), obdelavo (akcije se izvajajociklično, vse dokler je korak aktiven) inzaključek (akcije se izvršijo enkrat, ko jepogoj za prehod iz trenutno aktivnegakoraka izpoljnjen). Prehodi so stavki vkaterih deklariramo pogoje za prehod izenega koraka v drugega. Prehodi in korakise vedno pojavljajo v parih, kjer prehodsledi za korakom, kateremu pripada.Akcije v korakih enostavno deklariramokot povezave z funkcijskimi bloki v zveznihfunkcijskih diagramih in tako realiziramokombinacijo sekvenčnega in zveznegavodenja. Programa SFC in CFC skupajtvorita močno orodje za generiranjealgoritmov vodenja za vsa področja procesneindustrije.V primeru zahteve po funkcijskih blokih,ki jih ne uspemo najti v knjižnici blokov,imamo na voljo programski jezik SCL(Structured Control Language), s katerimgeneriramo uporabniško definiranefunkcijske bloke. Sintaksa programskegajezika SCL je zelo podobna programskemujeziku PASCAL in je v skladu sstandardom IEC 1131-3. Programski jezikvsebuje tudi prevajalnik in razhroščevalnik(Debugger).Za preverjanje kosistentnosti in pravilnostiinženirskih podatkov vnešenih vsistem avtomatizacije, je na voljo interaktivni''on-line'' testni način delovanja programovSFC in CFC. V testnem načinuprograma CFC lahko v realnem načinutestiramo spremenljivke funkcijskih blokov,v programu SFC pa testiramo prehodein korake sekvenčnih diagramov. Zuporabo vseh naštetih orodij generiramoalgoritem in osnovo za sistem vodenjana procesnem nivoju.Sistem PCS7 ima vgrajeno tudi samostojnoprogramsko okolje za nadzor invodenje indusrijskih sistemov (SCADA)imenovano WinCC (slika 6).Slika 4: Izgled aplikacije CFC in zveznegafunkcijskega diagramaSlika 5: Izgled aplikacije SFC in sekvenčnifunkcijski diagramSlika 6: Izgled aplikacije WinCCZ inženirskim sistemom vse spremenljivkeiz nivoja naprav preslikamo na nadzorninivo, kjer konfiguriramo operater-32 13/2001AVTOMATIKA

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - Izvedba vodenja s sistemom SIMATIC PCS7 in Batch Flexiblesko okolje oziroma operatersko(e) postajo(e).Nadzorni sistem WinCC ima vgrajenopodporo za komunikacijski vmesnikOPC in DDE povezavo z zunanjimiaplikacijami (npr. MS Excel). Konfiguriranjepoteka modularno, glede na vgrajeneurejevalnike oz. module. Z grafičnimurejevalnikom (Graphics Editor) izdelamografično okolje, v katerem je vgrajenaknjižnica grafičnih objektov in tudipodpora za OCX kontrole. V urejevalnikuarhivov (Tag Logging) konfiguriramoarhive spremenljivk, trende in tabeleza prikaz v grafičnem okolju. WinCC imavgrajena tudi čarovnika, ki sta posebejprilagojena za delo s sistemom PCS7.Čarovnik za izdelavo alarmiranja (AlarmLogging Wizard) samodejno izdela alarmiranje,na podlagi alarmov, ki smo jihdefinirali v CFC-ju oz. na procesnem nivoju.Čarovnik za grafično okolje (SplitScreen Wizard) samodejno postavi osnovografičnega izgleda nadzornega sistema.Osnovni grafični vmesnik se takosamodejno razdeli na tri dele: preglednookno (Overview Area), delovno okno(Work Area) in okno s sistemskimi tipkami(Button Area). Inženir izdela le grafičnopodobo tehnološkega procesa oz.osrednji del grafičnega okolja, ki bo prikazanov delovem oknu celotnega grafičnegavmesnika, okno s sistemskimi gumbiin pregledno okno pa ni priporočljivospreminjati. Za vsako sliko v delovnemoknu lahko z modulom Picture TreeManager določimo tudi hierarhično strukturoslike. Hierarhično struturiranje sliknam omogoča izločitev podrobnih informacij,ki na najvišjem hierarhičnem nivojuniso potrebne, ampak jih prikažemona nižjem nivoju. Z urejevalnikom za alarmiranje(Alarm Logging) konfiguriramododatne zahteve po alarmiranju. Za izdelavoporočil nam služi urejevalnik poročil,kjer konfiguriramo poročila, ki se lahkoizpisujejo dinamično (ob proženjualarmov, ob vsaki novi šarži, ...) ali statično(seznam uporabljenih spremenljivk,konfiguracija arhivov, konfiguracija alarmiranja,...) v zvezi s procesom in nadzornimsistemom. Konfiguriran nadzorninivo sistema vodenja prenesemo na operatersko(e)postajo(e), na kateri(h) tečekot nadzorni sistem.Operaterska postaja (OS)Operatersko postajo predstavlja računalnikna katerem teče WinCC ali operaterskipanel, ki je povezan v mrežo kot odjemalecstrežnika na katerem teče celotnaaplikacija sistema vodenja. V primerumanjših industrijskih aplikacij je lahkooperaterska postaja, hkrati tudi inženirskapostaja, s tem postane tudi potrebapo strežniku odvečna.Uporaba operaterske postaje je omejenaglede na konfigurirane uporabnike v uporabniškemadministratorju. Vsakemuuporabniku se dodeli tudi stopnja avtorizacije,glede na katero ima omejeno delov okviru nadzornega sistema. Kot opcijoje možno vgraditi tudi čitalec kartic z mikročipomter s tem povečati stopnjo varnostipred nepooblaščenimi vdori v sistem.V preglednem oknu grafičnega vmesnikaso sistemske tipke preko katerih spreminjamoslike v delovnem oknu. Te tipkebi naj ponazarjale različne podprocese vokviru industrijskega procesa, s pomočjonavigacijskih tipk v oknu s sistemskimitipkami pa spreminjamo hirarhično globinoizbrane slike v delovnem oknu. Vpreglednem oknu je prikazana tudi vrsticaza prikaz zadnjega alarma. Preko sistemskihtipk lahko dostopamo do arhivaalarmov, kreiramo trende, izpisujemoAVTOMATIKA 13/2001 33

SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - Izvedba vodenja s sistemom SIMATIC PCS7 in Batch Flexibleporočila, dodajamo ali odstranjujemouporabnike in kličemo opcijske modulenadzornega sistema. Med opcijske modulespadajo prikaz video posnetkov izproizvodnje v realnem času, prikaz sekvenčnihfunkcijskih diagramov konfiguriranihv SFC-ju ter modul BATCH Flexible,katerega uporabljamo za vodenješaržnih procesov.Sistem avtomatizacije (AS)Sistem avtomatizacije predstavlja strojnidel opreme sistema PCS7. Osrednji delopreme predstavlja PLK oz. CPU nakaterem teče algoritem vodenja. PCS7teče le na določenih modelih krmilnikovserije S7-400, in sicer:CPU 414-2 DPCPU 416-2 DPCPU 417-1 DPVsi našteti krmilniki imajo vgrajenProfibus DP vmesnik za komunikacijo sprocesnim nivojem oz. za priključitevpreifernih naprav. Periferne napravepredstavljajo vmesnik med krmilnikomin procesom. K preifernim napravamprištevamo porazdeljene vhodno/izhodneenote ET200M in vse inteligentnepodročne naprave, ki uporabljajo ProfibusDP standard za komunikacijo. Z uporaboProfibus DP/PA vmesnika lahko priključimotudi naprave, ki uporabljajo komunikacijskistandard Profibus PA. Strojnaopreme sistema PCS7 dopušča tudiodstranjevanje oz. dodajanje strojne opreme(samo določeni moduli, ki morajobiti prej konfigurirani v Hardware aplikaciji)med delovanjem, tako da posegi vstrojno opremo niso moteči med delovanjemprocesa.Opcijski Modul BATCH FlexibleZa vodenje šaržno orientiranih industrijskihprocesov je v okviru sistema PCS7priporočano uporabljati opcijski modulSlika 7: Izgled aplikacije BATCH Control med vodenjem šaržeBATCH Flexible. Modul BATCH Flexibleteče na nadzornem nivoju kot samostojniprogramski paket in uporablja ločenobazo podatkov od sistema PCS7, ki pa jes PCS7 kompatibilna. Pri izdelavi modulaso bila upoštevana priporočila standardaS88.01. Modul je sestavljen iz štirih aplikacij,ki tečejo v okviru programa BatchObject Manager: Recipe System (RS oz.sistem receptov), Batch Control (BC oz.vodenje šarž), Batch Planning (BP oz.planiranje šarž) in Batch Data Management(BDM oz. upravitelj podatkov šarž).Aplikacija Recipe System služi za upravljanjein parametriranje vseh podatkov vzvezi z recepti. Z aplikacijo kreiramonove in odpiramo že obstoječe recepte,specificiramo njihove lastnosti, jih shranjujemo,testiramo in arhiviramo.Batch Control (slika 7) omogoča vodenje,nadzor in izvrševanješarž v realnemčasu oz. v "on-line"načinu ter koordinacijo,iniciacijo innadzor faz (AF - AutomationFunctions).Faze predstavljajoizvrševanje šarž(Batch Execution),vizualizacijo in vodenješarž ter vmesnikeza operaterskepostaje.Z aplikacijo BatchPlanning obvladujemoplaniranje šarž vtabelarični obiki, izdelovanje in urejanjedelovnih nalogov ter njihovo implementacijov šarže.Obdelavo in shranjevanje sporočil ter izmerjenihvrednosti, prejetih od šarž mednjihovim delovanjem opravlja aplikacijaBatch Data Management, ki teče v ozadjuin nima uporabniškegavmesnika.Za vodenje šaržnihprocesov je potrebnoizdelati tudi algoritemvodenja naprocesnem nivoju.Algoritem realiziramoz uporabo kombinacijeprogramovCFC in SFC. V programuCFC imamo navoljo posebne funkcijskebloke namenjenevodenju šaržnihprocesov (Automation Functions,Unit in Transitions).Slika 8: Nadzorni nivo izvedenega projektaPrimer implementacije sistemaPCS7 z BATCH Flexible modulomv industrijiUspešna realizacija obsežnih projektov zkompleksnimi sistemi za vodenje procesov,zahteva sistematičen pristop kvodenju, koordinaciji, načrtovanju inizdelavi projekta za izvedbo. Dobro zastavljenkoncept dokumenta oz. projektaza izvedbo olajša nadaljne nadgrajevanježe postavljenega sistema za vodenje procesovter zmanjša stroške vzdrževanja.Glede na naravo tehnološkega procesa jetreba tudi ločiti koncept dokumentov, sajso standardi in terminologija za šaržne,zvezne in diskretne procese različni.Koncept dokumenta "Specifikacija zahtevin funkcij ter koncept sistema vodenja"smo v sodelovanju razvijali INEAd.o.o. in IJS. Pri razvoju dokumenta oz.specifikacij za šaržne procese smo upoštevalitudi standard ISO S88.01.Začetna poglavja dokumenta namenjenegaspecifikaciji šaržnih procesov pokrivajo:uvod, opis procesa, cilje in lastnostisistema vodenja ter strukturo procesa.Osrednji in obenem najpomembnejši deldokumenta obsega definicijo vodenjatehnološkega procesa, faze in opremo,opredelitev nadzornega nivoja in konceptsistema vodenja tehnološkega procesa.Dokument je zaključen z dodatki inpojasnili. Konfiguriranje in programiranjesistema PCS7 je izvedla. INEA d.o.o,vodenje in koordinacija projekta pa jepotekala v sodelovanju med INEA d.o.o.in Cinkarno Celje.Projekt "Posodobitev proizvodnje TiO 2 v34 13/2001AVTOMATIKA

INTELIGENTNE ZGRADBE - LonWorks TM VS BACnet TMCinkarni Celje" je preobsežen, da bi ga vceloti obdelali, zato bomo omenili leizvedbo posodobitve enega izmed podprocesov.Priprava natrijevega titanata je šarženpodproces. V rekcijski posodi pomešamoželeno količino koncentriranega natrijevegahidroksida in želeno maso suspenzijeTiO 2 z znano koncentracijo. Medmešanjem raztopino segrejemo in jodoločen čas vzdržujemo pri določenitemperaturi. Kuhan natrijev titanat natovodimo v podproces alkalnega pranja.Predmet izvedbe projekta je bil: izdelavaanaliz potreb in funkcionalnih specifikacij,vzpostavitev in vzdrževanje razvojnegaokolja na sistemih SIMATIC PCS7,vzpostavitev in vzdrževanje razvojnegaokolja BATCH Flexible, razvoj aplikacijvodenja, programiranje, funkcionalnotestiranje, instalacije in zagon sistemovin šolanje kadrov.ZaključekRealizacija zahtevnih in obsežnih tehnološkihprocesov, je s sistemom PCS7 vkombinaciji z ustrezno zastavljenim konceptomza izvedbo projetkov postala:pregledna, cenejša in lažja za vzdrževanje.Ustrezna uporaba sistema PCS7 omogočahitro in pregledno konfiguriranjenadzornega in procesnega nivoja sistemavodenja ter konsistentno in enkratnovnašanje podatkov za celoten projektINEA d.o.o. in Inštitut Jožef Stefan tvoritamočno skupino več kot deset ljudi, kisvoje znanje pridobiva s šolanjem v okvirustrokovnih tečajev SIEMENS in napodlagi izkušenj na konkretnem projektu.S tako oblikovano skupino ljudi nuditaINEA d.o.o. in IJS, celovite rešitve avtomatizacijeindustrijskih procesov od elektroprojektiranja,izvedbe elektroprojektov,izvedbe sistema vodenja s PCS7 sistemomdo izvedbe višjih nivojev vodenja sPCS7 kompatibilnimi MES sistemi. ALiteratura[1] Priprava rutilizacijskih kali - Specifikacijazahtev in funkcij vodenja terkoncept sistema vodenja; Peter Kosin,Matjaž Šubelj, Giovanni Godena[2]PCS7 Process Control System, G79000-G7000-C737-01Članek je bil predstavljen 5. in 6. aprilav Mariboru na 2. konferenci - Avtomatizacijav industriji in gospodarstvuter je objavljen v Zborniku konference.Miti o LonWorks TM in BACnet TModprtih sistemihPriredil: Miha Erklavec, univ. dipl. inž., (sposojen članek)V naslednjem članku bom predstavil razmišljanja,ki mi jih je poslal gospod Gerry G. Hull, gledeinteroperabilnosti in tekmovalnosti na trgu sistemovavtomatizacije zgradb. Na tem področju se ženekaj časa bije bitka med posameznimi sistemi, kijim lahko rečemo lastniški, saj jih podpira samo poeno ali malo število podjetij ter pravimi odprtimi"interoperabilnimi" sistemi. Ta bitka je v bistvu žev zaključni fazi, saj je odprtost že praktično premagala zaprte sisteme.Nekaj zadnji poizkusov, je da bi se zasejala negotovost mednačrtovalce in uporabnike odprtih sistemov glede borbe in konkurenčnostiodprtih sistemov. Toda odprtost ni stvar sistema ampakrazmišljanja. Odprti sistemi bodo ostali odprti tako na osnovilastne kot tudi drugih tehologij.Lastniki in upravniki zgradb že dolgo nestrpnopričakujejo možnosti razbitjaokov posameznih proizvajalcev sistemovza avtomatizacijo zgradb. BACnet in Lon-Works sta dve tehnologijo oziroma protokola,ki to omogočata. Seveda niso vsinavdušeni nad LonWorks in BACnet tehnologijo.Obstajajo nekateri, ki želijozmago enemu ali drugemu in upajo, dabo nasprotnik nekako izginil iz tržišča.Tako ustvarjajo zmedo in negotovostmed uporabniki na tržišču. Ta članek birad pojasnil nekatere mite, ki nastajajo inpoizkusil postaviti stvari na svoje mesto.MIT #1: Je dvoboj na smrt in samoeden bo ostalVendar temu ni tako. Ta mit išče primerjavoin jo najde v bližnji zgodovini. Gre zaborbo med Betamax in VHS sistemom napodročju video tehnike. Toda primerjavaje nemogoča, saj sta sistema Betamax inVHS ekskluzivna produkta in ne moretabiti med seboj v sožitju, dočim se lahkoelementi BACnet in LonWorks povezujejov istem omrežju. LonWorks in BACnetsta tekmeca, to drži. Vendar imata navkljubtemu oba mesto v industriji in obaimata kritično maso uporabnikov. Obstajakar nekaj proizvajalcev avtomatizacijezgradb, ki uporabljajo v svojih elementihhibrid LonWorks in BACnet tehnologije.Poglejmo štiri konfiguracije na naslednjihslikahKonfiguracija A je preživeto včerajšnjenačrtovanje z namenom približevanjazahtevam in standardom industrije ne pajih upoštevati. Sistem je lastniški in zaprtin bo s časom izginil ali pa bo pokril majhnospecifično tržno nišo kjer odprtostin medsebojno delovanje ne bo potrebno.Konfiguracija B je lahko boljša ali paslabša. Na nek način predstavlja sanjeAVTOMATIKA 13/2001 35

INTELIGENTNE ZGRADBE - LonWorks TM VS BACnet TMKonfiguracija C pokrije potrebe in zahteveuporabnika za odprto "interoperabilnotehnologijo". V najboljši meri izrabljaoba odprta sistema tako BACnet kot Lon-Works. Uporabnik ni priklenjen na določenegadobavitelja in lahko izrabi tržneprednosti odprtosti sistema. Med sebojlahko meša različne elemente različnihdobaviteljev.Konfiguracija D je podobna konfiguracijiC, le da se BACnet razširi tudi na krmilnike.Zakaj bi se uporabniki odločila zakonfiguracijo C ali konfiguracijo D? Vbistvu ni veliko razlogov. Vprašanje jenačrtovalcev, projektantov in dobaviteljevza kaj se odločijo. Mogoče za sistem Cgovori več dobaviteljev in več konkurenena področju LonWorks tehnologije, kotje na področju BACnet tehnologije.Torej LonWorks ne odhaja. Glavni razlogje njegova razširjenost in podpora velikegaštevila proizvajalcev. Poleg tega imatudi trenutno verjetno največje številuuporabnikov v svetu. BACnet tudi ne odhajas tržišča, saj je tehnologija, ki jo podpirazdruženje proizvajalcev in bo vednonašla svoje uporabnike.oddelkov trženja. Na ta način lahko izjavljajo,da so osvojili LonWorks sistem, kidovoljuje uporabnikom mešanje proizvodovrazličnih dobaviteljev. Sliši se lepo,toda ali je to res. Uporabniki še vedno nemorejo izrabiti prednosti odprtega sistema.Se pravi, ko hoče uporabnik zamenjatidobavitelja, ga mora v bistvu v celoti,oziroma se mora uporabnik prilagoditidelovni postaji prvotnega dobaviteljaali plačati drago rekonfiguriranje sistema.Torej ima prvotni dobavitelj še vedno vroki največje škarje za svoj kos platna.MIT #2 To je idila, oba sistema delujetav medsebojni harmonijiNe ni idila. Sistema sta konkurenčna. Sevedaoba lovita končni cilj in to je odprtostiin "interoperabilnost". Znotraj vsakegrupacije obstajajo člani, ki želijo konecnasprotniku in verjamejo v mit #1.Toda velika večinačlanov Lon-Mark in BACnetgrupacij pa si želipropad mita#1 in tvorno sožitje obeh sistemov pri avtomatizacijizgradb. Sodelovanje že danesobstaja med obema grupama in se sčasom samo poglablja.MIT #3 Eden je drag, drugi jedostopenPo pregledu ni v bistvu nobenih razlikmed stroški uporabnika za postavitev posameznegasistema. Cene elementov, kitemeljijo na BACnet ali LonWorks sistemuso med seboj primerljive. Če so sedajnekje razlike se bodo te uravnale na danoddajanja ponud ali sklenitve pogodb prikončem uporabniku. Če je cena glavnirazlog so poglavitni prihranki med izbirosistemov C ali D nasproti sistemoma A liB. Tu so v igri veliki denarji.MIT #4 Eden je zapleten, drugi jeenostavenNo pa smo zopet tam. Veliko ljudi izgubljasvoj čas na dokazovanju te trditve, kerverujejo v mit #1. LonWorks in BACnetsta podobno kot INTERNET brskljalniki.Zelo zapletena, če hočete vedeti kako delajoin enostavna za uporabo.MIT #5 Načrtovanje katerega koli jenočna moraSigurno. Seveda če želite prisiliti, da različniproizvajalci med seboj izmenjujejopodatke, oni pa niso za to pripravljenioziroma to preprečujejo. Načrtovanje takegasistema je res nočna mora in je ne-36 13/2001AVTOMATIKA

INTELIGENTNE ZGRADBE - LonWorks TM VS BACnet TM /Najmočnejši procesor za Simatic S7-200Najmočnejši procesor za Simatic S7-200Informacije: Andrej Maselj, univ. dipl. inž., Siemens d.o.o.iemensova skupina Automation & Drives (A&D) razširja obsegSmikrokrmilnikov Simatic S7-200 z novim članom CPU 226XM,napravo z izjemno velikim pomnilnikom. Procesor ima 16 KBprogramskega in 10 KB podatkovnega prostora. Namenjen jeza zahtevne aplikacije z velikimi pomnilniškimi potrebami.”Reklamca” za BACnet na Velikem kitajskemzidumogoče. Na drugi strani, če proizvajalcipodpirajo odprtost in "interoperabilnost",je načrtovanje enostavnejše kot je bilokadarkoli.Iz tega članka je razvidno, da bodo v prihodnostiuporabniki, tisti ki bodo imelinajvečje prednosti pri uporabi teh tehnologij.Proizvajalci se bodo morali prilagoditizahtevam uporabnikov. Tisti, kise ne bo, bo izločen. Moja podpora jepopolnoma na strani odprtih sistemovne glede katera tehnologija je osnovaoziroma tehnologija ne sme preprečevatiodprtosti. Mislim, da nas razvoj pelje shitrimi koraki v poenotenje vseh omrežijza prenos podatkov, tako poslovnih kottudi krmilnih omrežij. V enem od prihodnjihčlankov bom poskusil predstavititudi povezavo med temi omrežji. Mojeprepričanje je, da bo najuspešnješe tistoomrežje, ki se bo najhitreje prilagodilo innajhitreje izkoristilo obstoječa računalniškaomrežja.ASimatic S7-200 CPU 226XM mikroprocesorima preko 40 digitalnih vhodov in izhodov,ki so lahko nadgrajeni do 128 digitalnihvhodov in 120 izhodov. Prekorazširitvenih modulov je moč priklopitianalogne naprave in module za temperaturnemeritve. Dva ločena komunikacijskavhoda ponujata simultano delovanjenaprave na dveh ločenih različnih omrežjih.Tako je lahko prvi komunikacijskivhod povezan na S7-200 industrijsko omrežjedrugi pa je kot "MPI-slave" v SimaticS7-300/400 omrežju. Alternativno je lahkovsak od obeh komunikacijskih vhodovnastavljen kot prosto nastavljen vmesnik,ki nadzoruje pogone, modeme alitiskalnike z ASCII protokolom. Z uporabokomunikacijskih razširitvenih modulovje CPU 226XM lahko "slave" v Profibusali kot "master" v ASi mreži. Procesorobvladuje aritmetiko s plavajočo vejico,trigonometrične funkcije in PID regulacije.SIMATIC S7-200 CPU 226MX mikro krmilnikje, kot je že uveljavljena praksa priostalih 22x procesorjih, poleg verzije z24 VDC napajanjem in tranzistorskimiizhodi na voljo tudi z 230 VAC napajanjemin relejskimi izhodi. Zaradi širokegarazpona napajalne napetosti od 85 do264 VAC je uporaben širom sveta. Uporabniklahko nastavlja in programira novoprocesno enoto na enak način kotostale procesorje družine S7-200, to je spogramskim orodjem Step7-Micro/Win.Pri tem lahko izbira med pisanjem lestvičnegadiagrama, tekstovnega programiranjain uporabo funkcijskih blokov.Projekti tečejo vzporedno. "Drag-anddrop"funkcije skupaj z uporabo tipkovnicein miške, rezanjem, kopiranjem terlepljenjem poenostavijo izdelavo programa.Step7 Micro/Win ponuja razširjenefunkcije iskanja in zamenjav ter več možnostitiskanja. Informativna simboličnapreglednica ponazarja posamezno industrijskoomrežje. Step7 MicroWin V3.1omogoča urejanje programov za CPU226XM tudi med samim delovanjemkrmilnika.AAVTOMATIKA 13/2001 37

KRMILNI SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJE - TestStand - okolje za izvajanje testovTestStand - popolno okolje za izvajanje testovAvtor: Roman Plevnik, National Instruments d.o.o.Že leta stojijo razvijalci testnih programov predisto dilemo pri odločanju o testni aplikaciji: kupitiže narejeno, neodvisno testno aplikacijo alizgraditi lastno rešitev v podjetju? Že narejene testne aplikacije ponujajo odličnelastnosti in dobro podporo, vendar običajno žrtvujejo zmogljivost in funkcije lastnedoločenim testnim sistemom. Lastne rešitve mnogokrat ponujajo potrebne lastnostiza izvedbo zmogljivih testov vendar so zelo drage za razvoj in še bolj za vzdrževanje. Že več kot dveleti pa obstaja rešitev za omenjene težave: TestStand - pripravljen za uporabo, a vendar uporabniškonastavljiv program podjetja National Instruments za izvajanje testov.TestStandTestStand je narejen za avtomatizacijoširokega kroga testnih sistemov. Brezkakršnihkoli sprememb je že pripravljenza organizacijo, nadzor in izvedbo avtomatizacijevaših prototipnih, validacijskihali produkcijskih testov. TestStand jeseveda popolnoma nastavljiv, kar vamomogoča, da ga oblikujete tako, daustreza vašim specifičnim zahtevam.TestStand teče v Windows 2000/NT/9xokoljih in je kompatibilen z vsemi vodilnimiprogramskimi jeziki, vključno zLabVIEW, LabWindows/CVI, Visual Basicin Visual C++. Poleg tega lahko TestStandizvaja testno kodo prevedeno kot DLL,ActiveX Server ali EXE. Tako lahko enostavnopodprete več programskih okolijin hkrati obdržite že napisane rutine.TestStand je popolnoma združljiv z Lab-VIEW in LabWindows/CVI programskimaokoljema v smislu generacije kode,polnega razhroščevanja, vključno z vstopomv kodo neposredno iz TestStanda.TestStand ponuja zmogljivosti potrebneza vzdrževanje koraka z vedno večjimipotrebami za krajšimi časi izvajanj, krajšimičasi razvoja testov ter boljšo izmenjavopodatkov. Z uporabo 32-bitnega, zelohitrega in večnitnega jedra, sposobnegaza paralelno izvajanje več sekvenc terprilagodljivega okvirja za delitev spremenljivk,vam TestStand pomaga testirativeč produktov hitreje.Klici testov napisanih vpoljubnih jezikihIzvajalno jedro TestStanda je združljivo zvsemi vodilnimi programskimi jeziki,vključno z LabVIEW, LabWindows/CVI,Visual Basic, Visual C++, DLL, EXE inActiveX Server, kar omogoča, da združitevaše že napisane testne rutine z novonapisanimiv celovit in zmogljiv testni sistem.TestStand je seveda popolnomazdružljiv z Lab-VIEW in LabWindows/CVIprogramskimaokoljema.Tako lahkopostavite prekinitvenetočke in korakza korakomvstopite v kodoneposredno izTestStanda.Odprta arhitekturaTestStand jedra pa vam omogoča, davključite nove tipe datotek in imate odprtavrata za stvari, ki prihajajo.Standardne lastnostiIzvajanjeIntuitiven uporabniški vmesnik ( prilagodljiv)Klici testov napisanih v poljubnemjeziku (LabVIEW, LabWindows/CVI,VB, DLL, EXE, ActiveX Server)Odločitve, zanke in sekvenceVečnitno izvajalno jedro (lahko izvajaparalelno večtestov)Delitev podatkov/spremenljivkmed testi/sekvencamiSledenje serijskištevilki testiranca(prilagodljivo)Dinamično nalaganjerazličnihtestnih mejRazhroščevanjePrekinitve/koračnoizvajanjeSproten vpogledv spremenljivkeInteraktivno iz-vajanje testovInteraktivno ponavljanje testovPoročilaASCII datotekeHTML datotekeShranjevanje v ODBC baze podatkov(Access, Oracle, SQL Server)Osnovna statistika napreovanjaSamodejna dokumentacija testovPopravljanje sekvencIzreži in prilepiPovleci in izpustiIntuitiven Win32 vmesnik38 13/2001AVTOMATIKA

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Krmilnik CYBROUpravljanje uporabnikovUpravljalnik uporabnikov za definiranje/spreminjanjedostopnih pravicNastavljive lastnostiOperatorski vmesnikOpcije za popravljanje prototipnihvmesnikov narejenih v LabVIEW,LabWindows/CVI in Visual Basic inpriložene izvorne kodeUporabniški moduliOkno za vnos serijske številke UUTOpcije za generiranje poročilProcedure za prijave/odjave uporabnikovProcedure za nalaganje sekvencPotek izvajanjaRežim hkratnega izvajanjaUporabniško definirani tok izvajanjaPodatkovne baze/poročilaKnjižnice za integracijo z ODBC kompatibilnimibazami podatkovKnjižnice za statistično kontrolo procesovUporabniški testni podatkiPodatki prenešeni med testi inTestStand jedromUporabniški algoritmi za oceno rezultatovZadnja novicaV začetku aprila 2001 je izšla že drugaverzija TestStand-a, TestStand 2.0, ki prinašaprecej novosti in ponuja bistvenoizboljšane zmogljivosti.Za vsa morebitna dodatna vprašanja inpojasnila, prosimo pokličite NationalInstruments d.o.o., Kosovelova 15, 3000Celje, tel.: 03 4254200 ali pošljiteeletronsko pošto na naslov: ni.slovenia@ni.comASlika 3: Priključne sponke krmilnikaCYBRO: mali krmilnik z velikim srcemAvtor: Janez Bučar, Avtomatikao je kurir hitre pošte prinesel približno 1/2 m3 veliko škatlo,Ksmo se spraševali, kaj neki je notri? No, ja. Ko smo odstraniliplastične makarone se je prikazala škatla z napisom CYBRO,kabli, navodila in zgoščenka. Aha, z Robotino smo se dogovarjali,da bi svojega malčka vključili v naš vzporedni test ”mikrokrmilnikov”,ki so ga pripravljali fantje iz CPA-ja. Vendar pa nas je žekratek pogled na dokumentacijo odvrnil od te namere, saj smo kajhitro ugotovili, da malček ne sodi med ”malčke”, katerim je bil testnamenjen. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za plod domačegaznanja, kar je za to področje elektronike zares velik podvig!O CyBro krmilniku smo pred časomnekaj malega pisali v povezavis programom Cypro, ki se uporabljaza programiranje krmilnikov postandardu IEC 1131-8, to pa meddrugim pomeni programsko prenosljivost.ElektronikaRadovednost mi ni dopuščala, dane bi vrgel pogled v drobovje krmilnika.In imel sem kaj videti! Tolikoelektronike na kubični centimeterže dolgo nisem videl in gledena to, da so mi omeniliceno okoli 50 tisočakov,se kar čudim, kakoda ne delajo CyBroja z izgubo.Očitno je, da so bilitudi stroški razvoja karprecejšnji, saj so opravljenitudi testi za CE kompatibilnost.Brez pričakovanjaprodaje na tujih trgihse razvoj takšnega izdelkaprav gotovo ne biizplačal.Na osnovni plošči (CyBase)je nameščen napajalnikz mrežnimi filtri, 6 izhodnihrelejev, konektorza razširitvene module ter vhodno/izhodnesponke. Dva slota nosita procesorskiploščici, ki sta zaradi pomanjkanja prostorazreskani na zelo čudno obliko. Vseskupaj je narejeno zelo lično in premišljeno(in se mi zdi, da tudi precej drago),saj se ploščice med sabo zlagajo v tri nadstropjakot lego kocke in jih drugače nitine moreš obrniti. Očitno so na razširitvein nadgradnje mislili že pri načrtovanjuprve verzije, saj lahko katerokoli ploščozamenjamo z novo. Pravokotno na osnovnoploščo je fiksno vgrajena povezovalnaplošča na katero je nataknjena glavnaSlika 1: Komplet za programiranjeSlika 2: Razširitveni in mrežni priključki ter stikala zanastavitve krmilnika CyBroprocesorska plošča (CyCpu), ki nosiploščico z LED (CyLed), priključke zaserijske porte, razširitveni priključek zadisplej (originalno so samo LED diode),rezervno napajanje ter stikali za terminacijoA-busa in načina delovanja povklopu napetosti (slika 2). Jasno, vseploščice so v kar največji meri narejeneiz SMD komponent s čimer so elektronikozmanjšali na minimum.OhišjePlastično ohišje (ali je iz negorljive plastikenismo preverjali) ima na dnu meha-AVTOMATIKA 13/2001 39

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Krmilnik CYBROUstrezna,naraviprijaznatehnologijaza vsakršnorabonizem za pritrditev na montažno letev, celo ohišje pa lahko razstavimoin sestavimo z manjšim izvijačem (ali nožičkom) ne da biodvili en sam vijak. Vse je narejeno na klik!Zelo kakovostne priključne vijačne sponke so jasno oštevilčenein pokrite s plastičnimi pokrovčki, ki ščitijo pred dotiki vodnikovin s tem povečujejo varnost naprave.Slika 4: Snemljiva čelna plošča z I/O signalizacijoakumulatorskebaterijeSonnenscheinPrikaz podatkov in signalizacijaCyBro je precej fleksibilna napravica tudi glede prikaza podatkov.Omenil sem že tiskanino CyLed, ki je nameščena tik pod čelnoploščo. Ker je na procesorsko ploščo priključena preko konektorjev,jo je enostavno zamenjati z drugo s čimer smo dobilinekakšen Custom design.Čelna ploščica(slika 4) je enostavnosnemljiva in zamenljivaz novo. Kakor koliže, originalna ploščica Slika 5: Stanja delovanja krmilnikanam dopušča ogled vhodnih(INPUT 0 do 7) in izhodnih stanj (OUTPUT 0 do 5) ter stanjadelovanja krmilnika. LED Power pač signalizira vključenostnaprave na napajalno napetost, LED Status ima tri stanja (vključena/izključena/utripajoča),ki signalizira delovanje programa/zaustavitevprograma/napako (slika 5), LED COMM pa z utripanjemsignalizira delovanje komunikacij.Krmilnik CYBRO je dobavljiv s posebnim LCD modulom innekaj tipkami. Modul lahko nataknemo neposredno na krmilniktako, da odstranimo čelno ploščico, ali pa ga preko priloženegakabla priključimo kamorkoli na stroj. Z LCD displejem semožnosti prikaza podatkov občutno povečajo saj lahko prikazujemotako analogne veličine (stanja količin, ...) kot stanja raznihštevcev in drugih veličin. Seveda lahko s tipkami tudi spreminjamotok programa krmilnika (ročno delovanje), določimo tekprograma po korakih, itd...Gryps d.o.o.Kosovelova 31SI-5280 IdrijaTel.: +386 (0)5 37 22 080Fax: +386 (0)5 37 73 860Podjetje iz skupine EXIDEhttp://www.gr.gryps.siLCD modul s programirljivimi tipkami40 13/2001AVTOMATIKA

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Krmilnik CYBROSlika 6: Možni analogni vhodi/izhodi na Slotih 1 in 2PRIKLJUČKI IN RAZŠIRITVEKot smo že rekli, je krmilnik CYBROhudo flesibilna zadevica. Osnovni krmilnikvsebuje osem 24-voltnih digitalnihvhodov in 6 relejskih izhodov. Po trijekontakti relejskih izhodov imajo skupnosponko, kar je morda po eni strani slabost,po drugi pa se s tem znebimo večjegaštevila sponk.Omenjenih osem digitalnih vhodovlahko realiziramo kot N-tip tranzistorskevhode s skupno maso, P-tip trnazistorskevhode s skupnim plusom ali kot breznapetostnostikalo v eni ali drugi vezavi.Napetost 24VDC generira sam napajalnikkrmilnika in je pripeljana na sponke23(+) in 24(-).Za različne regulacijske zanke pa so boljzanimivi priključki Slota 1 in Slota 2. Kajpa je sedaj to? Zanimivost, ki je najprejnisem dojel, genialnost pa sem opazilšele potem, ko sem ugotovil, da ima samkrmilnik v notranjosti dve prazni mestiza dodatne IEX kartice - Slot 1 in Slot 2.Kot vidite na sliki 6, je možno sponkam16-17-18 in 34-35-36 določiti kakšenvhod ali izhod naj bo na njih. Naredite silahko:tokovna vhoda (0 - 20 mA ali 4 - 20mA),napetostna vhoda (0 - 10 V),Slika 8: IEX razširitvena karticageneratorja toka(0 - 20 mA ali 4 - 20mA),napetostna izhoda0 - 10 V ali pauporovni vhod skompenzacijo.Seveda lahko tudikombiniramo: dvaenaka, dva različnaali samo eden. Kajbomo izbrali je odvisnood aplikacije,nakar pri proizvajalcunaročimo želenimodel. Ta zenostavno vstavitvijo ustrezne kartice vSlot 1 ali 2 pripravi želeni vhod ali izhod.Na ta način dobimo točno tisto karželimo.Kaj pa, če potrebujemo več vhodno/izhodnihsponk? Tudi ni problem! V tem primeruuporabimo IEX razširitveni priključekna katerega lahko priključimoIEX razširitvene module z navadnim telefonskimkabelčkom z RJ4/4 priključki.IEX razširitveni moduli lahko zasedejonaslednjih 14 slotov (od 16-tih). Slot 0 jenamreč zaseden z lokalnimi vhodi inizhodi krmilnika, slot 1 in 2 pa sta razširitvenimesti v samem krmilniku. Na ta načinlahko krmilnikrazširimo na do256 I/O točk. Razširitvenimoduli solahko analogni, digitalni,RTD, števci,itd... Vse to ima proizvajalecže v ponudbi,načrtujejo pase vedno novi moduli.Nekatere odrazširitvenih modulov,ki jih tudi lahkoizberemo v razvojnemokolju (Hardwaresetup) polegže omenjenih analognih I/O pa kljub temulahko naštejemo:analogni vhod (Pt100/1000, Ni100/1000, R500/5000, ...)analogni vhod (termostiki različnihtipov, tokovne zanke, Pt100, ...šest kanalni modul z analognimivhodi (0 ... 20 mA, 0 ... 1 V, 0 ... 10 V)analogni izhod (0 ... 20 mA, 0 ... 10V)16 binarnih vhodov, 16 binarnihizhodovLCD displej 2 x 16 znakov, 5 tipkštevni moduli, ...Slika 7: Omrežje krmilnikov CYBRO s pravilno vključeno terminacijoOMREŽJEKrmilnikov program pozna vse vrste priključnihmodulov, če pa nam je tudi topremalo, lahko po A-bus vodilu priključimodo 64 krmilnikov CyBro v omrežje.Za komunikacijo uporabimo trižilni prepletenioklopljeni kabel. Prvi in zadnjiCyBro morata imeti stikalo za terminacijovključeno (on), vsi ostali v mreži paizključeno (off).V takšnem omrežju je možno programiratiin nadzirati katerikoli CyBro na vsakilokacijo omrežja. Če je na primer PC priključenna programirni vhod prvega krmilnika,je možno (preko A-busa) poslatiprogram na drugi, tretji ali katerikoli drugiCyBro. Določiti moramo le omrežniSlika 8: Določanje razširitvenih modulov po slotihAVTOMATIKA 13/2001 41

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Krmilnik CYBROnaslov željenega CyBroja in komunikacijadeluje.KomunikacijeTudi na področju komunikacij je CyBropravi mali čudež. Fieldbus kompatibilnoA-bus omrežje sem že omenil. Z njimlahko gradimo mreže, ki zadostujejo tudiza nekaj deset tisoč I/O točk. S svojimprogramirljivim serijskim portom palahko vsakega Cybroja povežemo v svetpreko modema, ali GSM mobilnega telefonas pomočjo SMS sporočil. CyBro je sTCP/IP protokolom pripravljen za Internet,prav tako pa je tudi OPC kompatibilen,kar pomeni, da ga lahko upravljamoin z njega beremo podatke brez težavv kateremkoli SCADA nadzornem sistemu,ki je tudi OPC kompatibilen (to pa sodanes praktično vsi). Podatke lahko beremotudi s katerim od programov zamatematično obdelavo ali tabelaričnepreračune (Mathlab, Excel, itd).RAZVOJNO OKOLJENo, nekajkrat smo se dotaknili programiranja.V kompletu smo namreč prejelitudi zgoščenko - razvojno okolje CyProver. 1.6. - popolnoIDE okolje(IntegratedDevelopmentEnvironment)za programiranje družine VCPkrmilnikov, kamor sodi tudi CyBro.VCP je splošno ime za družino krmilnikov,ki vsebuje različne modele, so paprogramsko združljivi. VCP-ji imajolastne 6-mestne mrežne številke, ki souporabljene za identifikacijo vsakenaprave v omrežju. Vsak VCP ima vsajdve serijski liniji, od katerih je ena namenjenaprogramiranju in mrežni povezavi,druga pa razširitvenim modulom. CyBroima torej kar štiri serijske linije: COM1 -linijo za programiranje, COM2 - programirljivoserijsko linijo za modem, GSM,SMS, ..., IEX razširitveno linijo in A-bus linijo.CyPro vsebuje Editor, Compiler in Onlinemonitor. Razvojno okolje CyProsmo v osmi številki Avtomatike že predstavili(tedaj sicer v različici 1.2), dobilipa ste ga lahko tudi na sejemski zgoščenkiAvtomatika CD Pack1 (nekaj primerkovlahko še naročite v uredništvu - naročilnicaje tudi na spletnih straneh portalaHydra na naslovu www.avtomatika.com).Na zgoščenki CyPro je tudi precej dokumentacijev word in pdf obliki, poleg tegapa je priložen šetiskan priročnik zaprogramiranje.V dokumentaciji soopisane sistemskein hardverske zahteve,nameščanje programa,ki je zaresenostavno, uporabniškivmesnik in delovnookolje in paseveda programiranje.Le na kratko bi omenilnekaj lastnostirazvojnega sistema,saj upam, da se bomouspeli dogovoritiza kratko šolo programiranjaVCP krmilnikovs podjetjemRobotina, ki jeorodje za programiranjetudi razvilo.CyPro je namreč narejenpo specifikacijistandarda IEC-1131-3. V neprestanitežnji po povezljivostiin kompatibilnostise vsi proizvajalci trudijo izdelatikrmilnike, ki jih lahko programiramo potem standardu. Seveda so hardverske osnoverazlične, programiranje pa je enakoin ni se potrebno učiti kode za vsak krmilnikposebej.Delovno okoljeDelovno okolje je sestavljeno po vsehzahtevah sodobnih razvojnih okolij. Imamenujsko vrstico, standardno orodjarno,komunikacijsko orodjarno, urejevalnikprojektov, vrstico s hitrimi tipkami(Button bar), statusno vrstico in sevedaurejevalnik (Edit Window) v katerem pišemoVCP program. Vsako Edit okno vsebujeen programski modul. Vsak podprogramse odpre v ločenem oknu.Spremenljivke, konstante, funkcije, klicipodprogramov in drugih elementov sesamodejno barvajo v različnih barvah,prav tako se v zankah samodejno zamikajognezdene instrukcije. Obenemse preverja pravilna sintaxa in semantikakode, saj se besedilo obarva le pri pravilnemvnosu. To močo pripomore k hitrostiin pravilnosti programiranja.Programiranje nam olajša tudi seznaminstrukcij in spremenljivk (Instruction/declared variables list), ki se pojavita sSlika 9: Delovno okolje razvojnega paketa CyProSlika 10: Dodeljevanje imen spremenljivk in konstantpritiskom na tipko Insert, odvisno od tega,kje v programski vrstici se nahajamo.V veliko pomoč je tudi večkratni Undo,ki nas vrne za poljubno korakov nazaj(Ctrl-Z).Z Variable monitorjem lahko spremljamotrenutno vrednost spremenljivk v krmilniku.Prikazane vrednosti se osvežujejovsakih 100 ms. V oknu History palahko spremljamo grafično zgodovinoizbranih signalov.Hardware setup sem že omenil pri opisuIEX kartic in modulov. Omenim naj le,da lahko dobite seznam priključenih razširitvenihmodulov in kartic s funkcijoAutodetect. Seveda le v primeru, da je komunikacijamed PCjem in priključenimkrmilnikom z moduli tudi dejansko vzpostavljena.Programiranje po konvenciji IEC-1131-3nikoli ne dostopa neposredno k pomnilnikuampak se obrača na dodeljena imena.Vsaka spremenljivka mora imeti edinstvenoime in podatkovni tip. Zato uporabimoAllocation Editor v katerem fizičnimnaslovom dodelimo imena spremenljivk.Poznamo štiri vrste podatkovnih tipovspremenljivk:vhodno/izhodne (in bit, out bit, inword, out word), ki neposredno pred-42 13/2001AVTOMATIKA

OPREMA IN ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Krmilnik CYBRO/Optični kemijski senzorjistavljajo vrednosti fizično priključenihbinarnih in analognih signalovosnovne podatkovne tipe (bit, word,integer, longint, real)strukturirane podatkovne tipe (timer,counter) inkonstante (const)Ko kodo pošljemo krmilniku se samodejnoprevede v strojno kodo in naloži vspomin želenega krmilnika, obenem pase resetirajo tudi vse spremenljivke. VCPuporablja štiri naslovne prostore za I/Odostop, dva binarna in dva analogna.VCP ponuja več predefiniranih internihspremenljivk, katerih vsaka ima specifičnofunkcijo. To so razni urini impulzi(clock_), prehodi (scan_), osveževanja(_refresh_), itd. Interne spremenljivkeoznačimo v Allocation editorju nakarjih prevajalnik samodejno vključi v VCPprogramsko kodo.Posebna tipa spremenljivk sta tudi Timerin Counter. Posebna tipa spremenljivkeTimer sta Pulse timer in On-delay timer.Posebno poglavje je seveda Real-timeclock. To je sicer hardverska ura/koledar,ki teče tudi, če je napajalna napetostizključena. RTC se sinhronizira s PCjevouro vsakič, ko krmilnik znova sprogramiramo.To možnost lahko tudi izključimov nastavitvah.OPTIČNI KEMIJSKI SENZORJIAvtor: dr. Andrej Holobar; Saša Vodopivecptične metode, kot sta: absorpcijska spektroskopija in fluorimetrija,so analizne metode, ki se uporabljajo v kemiji žeOdolgo časa. Glavni napredek je bil narejen v zadnjih 10 letihz uporabo optičnih kemijskih senzorjev in uporabo tehnologijeprenosa svetlobe skozi optična vlakna. To je omogočilo razvoj tehnologijeimobilizacije indikatorjev na različne nosilce in uporabooptičnih vlaken. Možnost prenosa svetlobe na dolge razdalje z majhnoizgubo intenzitete in intrerakcija svetlobe z merjenim sistemompredstavljata glavno značilnost opisanega sistema. Senzorji nisoobčutljivi na elektromagnetske motnje, imajo fleksibilno oblikoin so korozijsko odporni, imajo pa tudi možnost miniaturizacije.Klasifikacija optičnih senzorjev je možnaglede na njihov A) princip ali B) uporabodelovanja.A) Glede na princip delovanja optičnihsenzorjev ločimo tri generacije senzorjev:I. generacija senzorjev spremlja neko fizikalnospremembo v merjenem mediju,ki povzroči spremembo karakter-POVZETEKO CyBroju in programiranju bi lahko napisalicel roman. Pa žal za to ni prostora.Fleksibilen, majhen, razširljiv do nezavesti,omrežljiv (ne vem kako naj se drugačeizrazim), komunikativen, obenem paprogramirljiv po standardu s solidnimrazvojnim okoljem, ki se še vedno razvijain izboljšuje. Vsekakor so to razlogi ZA!Če še ugotovimo, da se bo razvoj nadaljeval,da je tehnična podpora v Sloveniji,saj je tudi proizvajalec slovenski, so to šedodatni razlogi za njegovo uporabo.Uporabnost krmilnika CyBro je torej vsestranska:od uporabe posameznega krmilnikaza avtomatizacijo domače centralnekurjave (če bo čas, si bom poskusilnarediti še alarmno centralo) ali nekegaobdelovalnega stroja, do nadzora in upravljanjazapletenih industrijskih procesovv velikih omrežjih.Razvoj in proizvodnja krmilnika v Slovenijije marsikoga presenetila, saj so trenutnotakim podvigom v svetovnem merilunenaklonjeni časi. Z dobro promocijodoma in v tujini ter z relativno nizkimicenami, pa bo Robotini verjetno uspelprodor na zahtevni trg PLC-jev. AAVTOMATIKA 13/2001 43

OPREMA IN ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Optični kemijski senzorjistik svetlobe (sprememba intenzitete,valovne dolžine ali polarizacije vpadnesvetlobe) ;II. generacija senzorjev, kjer se za merjenielement uporablja kemijski indikator,katerega reakcija z merjenimmedijem povzroči spremembe karakteristiksvetlobe (absorpcijo, flurescenco,kemoluminiscenco);III. generacijo senzorjev, kjer se uporabljaencimske ali biokemične reakcijev kombinaciji s senzorji I. ali II. generacije.B) Glede na možnosti uporabe ločimoštiri skupine senzorjev:1. Fizikalni, ki se uporabljajo za merjenjefizikalnih parametrov kot sta temperaturain tlak;2. kemijski, ki merijo koncentracije ionov(pH, kationi, anioni,) in plinov (kisika,ogljikovega dioksida, amonijakav vodni ali plinski fazi);3. biosenzorji na bazi encimov, ki reagirajona določeno skupino, ki sodelujev bioprocesu (npr.: analiza sladkorja,penicilina ali NADH);4. imunosenzorji, pri katerih se uporabljametoda antigen in antitelesa za specifičnoanalizo bioloških komponentv biotehnologiji in medicini.Prenos svetlobe skozi optično vlaknopoteka na principu totalnega odbojasvetlobnega žarka, ki vstopi v optičnovlakno. Pri tem mora biti izpolnjenpogoj, da je refrakcijski indeks notranjegajedra večji od refrakcijskega indeksazunanjega sloja optičnega vlakna, kiobdaja jedro. Pri tem pride do totalnegaodboja v plasti med jedrom in ovojem,kot je prikazano na sliki 1. Okoli se nahajaše zaščitni sloj iz plastike, ki skrbi zamehansko zaščito.polarizacije vpadne svetlobe. Vpadnasvetloba lahko izzove tudi flurescenco,kemoluminiscenco ali sprememboabsorpcije v merjenem sistemu. Rezultatje svetloba, ki potuje od merjenega sistemapo istem ali drugem optičnemvlaknu do detektorja.Slika 2: Shema merilnega sistema zamerjenje z optičnimi vlakni.SPEKTROSKOPSKE METODEAnaliza z optičnimi kemijskimi senzoerjipoteka po enakih principih spektroskopskihmetod, ki se uporabljajo v klasičnianalizni kemiji. Spektroskopske metodeso osnovane na interakciji snovi M (analita)z elektromagnetnim valovanjem E:Energija, ki se je pri absorbciji porabila,privede delec iz osnovnega stanja vnestabilno "vzbujeno" stanje M*, ki jekratkotrajno (od 10-9 do 10-6 s). Vrnitevv osnovno stanje imenujemo relaksacija,pri tem procesu pa delec odda (emitira)energijo.Glede na to ali so delci, ki jih vzbujamo,molekule ali atomi, lahko spektroskopsketehnike razdelimo na molekulske oziromaatomske. Z ozirom na vrsto interakcijejih delimo na:absorpcijske tehnike - merimo absorpcijovzbujevalne energije,emisijske tehnike - merimo intenzitetooddane energije pri relaksaciji.uporabljamo za kvalitativne analize.Intenziteta absorpcije pri določeni valovnidolžini pa je odvisna od koncentracijesnovi, ki stopi v interakcijo s svetlobnimžarkom in se zato uporablja vkvantitativne namene.Absorpcijske metode temeljijo tako namerjenju zmanjšanja intenzitete (moči)elektromagnetnega valovanja (svetlobe)pri prehodu skozi vzorec. Absorpcijalahko povzroči v molekulah elektronske,vibracijske, rotacijske ter translacijskespremembe. Tako UV in vidna svetlobapovzročata spremembe v elektronskihstanjih, infrardeče valovanje pa spremembev vibracijskih, rotacijskih intranslacijskih energetskih stanjih.Kvocient med izstopajočo svetlobo insvetlobo s katero vzorec osvetljujemo,imenujemo prepustnost, T (transmitanca)(2.2.1.1)kjer je:T - transmitancaI 0 - intenziteta vpadne svetlobeI - intenziteta izhodne svetlobeAbsorpcija predstavlja proces zaradi kateregase pri prehodu skozi snov, ki valovanjeabsorbira, intenziteta valovanjazmanjša. Absorpcija je komplementarnaprepustnosti(2.2.1.2)Pri absorpcijskih metodah, ki jih uporabljamoza analizo snovi, potrebujemo zavzbujanje stabilen monokromatski vir valovanja,katerega izbira je odvisna predvsemod narave prehodov in vrste delcevki jih vzbujamo (molekule, atomi).Lambert-Beerov zakon absorpcije velja zavse tipe elektromagnetnega valovanja inje sledeč:Slika1: Princip potovanja žarka skozioptično vlakno.Princip uporabe optičnih vlaken v analiznikemiji je prikazan na sliki 2. Svetlobapotuje po optičnem vlaknu in se nakoncu fokusira na področje optičnegasenzorja, kjer je merjeni sistem. Fotonelektromagnetnega valovanja lahkopovzroči vrsto interakcije med molekulamiali atomi. Ta se lahko odraža kot spremembaintenzitete, valovne dolžine aliAbsorpcijaS prepuščanjem elektromagnetnih valovznane intenzitete iz določenega območjaspektra skozi neko snov in z merjenjemintenzitete prepuščenih žarkov poposameznih valovnih dolžinah, dobimoabsorpcijski spekter snovi. Pri določenihvalovnih dolžinah najdemo EM valovezmanjšane intenzitete, to je absorpcijskimaksimum, pri katerem je prišlo dointerakcije med EM valovi in snovjo. Pojavmaksimalne absorpcije pri določenivalovni dolžini daje informacijo o strukturisnovi, zato absorpcijske spektre(2.2.1.3)kjer je :P 0 - intenzitetaA - absorpcijae- molarna absorptivnostc - koncentracija [mol/l]b - prehodna dolžina oziromaabsorbtivnost [cm]Svetloba se pri prehodu skozi snov boljali manj absorbira. Delež absorbiranesvetlobe je odvisen od vrste in debelinesnovi ter od valovne dolžine sevanja. Toodvisnost izražamo s parametrom, ki ga44 13/2001AVTOMATIKA

OPREMA IN ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Optični kemijski senzorjiFlurescencaAbsorbirano energijo večina molekulizgubi pri trkih z drugimi molekulami vobliki sproščene toplote. Okrog 5 - 10%organskih spojin pa pri relaksaciji emitirafotone nižjih energij, to je odda svetlobopri daljših valovnih dolžinah. Pojavimenujemo fluorescenca.Pri relaksacijivzbujenih molekulgre za dve vrstiprehodov. Pri fluorescencise pri prehoduiz višjega v osnovnostanje ohranispinsko kvantno število,medtem kogre pri fosforescenciza elektronske prehodemed stanji zrazličnim kvantnimštevilom.Fluorescenca se zelopogosto uporabljaza določevanjebiološko pomembnihsnovi, saj imavečina naravnih insintetičnih makromolekulsposobnostemitiranja svetlobe. Intenziteta fluorescenceF je sorazmerna absorbirani energiji.(2.2.1.4)ECHO d.o.o., Ul. Toneta Melive 36SI-3210 Slovenske Konjice,SloveniaTel.: 03/759 23 80 Fax.: 03/759 23 81Merjenje hemoglobina s pomočjo optičnegasenzorja Ocean Optics - ECHO,d.o.o., Slov. Konjice.imenujemo absorpcijski koeficient sevanja.Optične kemijske senzorje, ki delujejona principu absorpcije moti zunanjasvetloba, zato se večinoma uporabljajo vzaprtih celicah ali so prevlečeni z zaščitnimčrnim polimernim materialom.Fluorescenca je pri nizkih koncentracijah(< 0.05) linearno sorazmerna koncentracijimerjene snovi. Za fluorescencopotrebujemo posebno aparaturo, kerjo merimo pod kotom 90° glede na vpadnižarek. Selektivnost dosežemo z izbirovzbujevalne svetlobe (monokromator alifilter) in selekcijo valovne dolžine emitiranesvetlobe.Najpomembnejaša prednost fluorometrijeje njena občutljivost. Spodnje mejeso več kot za faktor 0.1 boljše od absorpcijskemetode. Tudi selektivnost je boljšaod drugih metod. Kljub določenim prednostimje fluorometrija manj uporabnaod absorbcije, saj je omejena s številomkemijskih sistemov, ki fluorescirajo.Resonančna fluorescenca je tip fluorescence,kjer se absorbirano sevanje remitirabrez sprememb.Skoraj vsi fluorescenčni sistemi, ki so uporabniso kompleksne organske komponente,ki vsebujejo eno ali več aromatskihfunkcionalnih skupin. Do fluorescenceoziroma emisije pride takrat, ko sevzbujena molekula vrača iz najnižjegavibracijskega vzbujenega stanja v osnovnostanje. Torej se prehodno izvršijo manjšerelaksacije iz višjega vibracijskegavzbujenega stanja na najnižje vibracijskostanje vzbujenega stanja. Posledica tegaSlika 4: Prikaz optičnega kemijskega senzorja.Tabela 1: Indikatorji, ki se uporabljajo za določanje pHSenzorji in merilniki fizikalnih in kemijskihparametrov: vlaga, temperatura, tlak,koncentracija plinov, merilniki in kontrolerjipretoka plinov…Laserski merilniki koncentracije in porazdelitveprašnih delcev v zraku.Optika: laserji, uporaba optičnih vlakenin miniaturni modularni spektrometri.Sistemi za zajemanje in obdelavo podatkov.Kalibracija plinskih detektorjev in merilnikov.Kalibracijski plini.Svetovanje in izdelava projektnih rešitevs področja senzorske tehnike.pa je, da je fluorescenčni pik premaknjenk daljšim valovnim dolžinam v primerjaviz absorpcijskimi. Do spremembefluorescenčne intenzitete pa pride, kerdeaktivacijski procesi vzbujenega stanjavsebujejo tudi interakcije s topili oziromadrugimi prisotnimi raztopinami.Optični kemijski senzorji, ki delujejo naprincipu fluorescence so manj občutljivina interference iz okolice in lahko obnižji koncentraciji indikatorja merijonizke koncentracije snovi ali sledove.Slika 3: Primer absorpcijskega in flurescenčnegaspektraZGRADBA OPTIČNIH SENZORJEVZgradba kemijskih optičnih senzorjevlahko opišemo na primeru pH senzorja(na transparentnem nosilcu). pH optičnisenzor ima v sol-gelu imobilizirano barvilo,ki je hkrati tudi indikator. Indikatorjiso barvila, ki spremenijo barvo, če prideAVTOMATIKA 13/2001 45

OPREMA IN ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Optični kemijski senzorjiOptični mikro-senzor kisika. OceanOpticsdo interakcije zrazličnimi molekulamispojin.Bistvo tako imenovanekemijeindikatorjev (barvilav- ali na- polimernemnosilcuv optičnemsenzorju je, daspremenimo koncentracijokemijskegaanalita vmerljiv optičnisignal. Pri pHsenzorjih ja tasprememba barveodvisna odkoncentracijeH 3 O+ ionov v raztopini. Optični kemičnisenzor sestoji iz naslednjih elementov:Senzor za optično merjenje pH raztopin Ocean OpticsKot polimerni nosilci se najpogostejeuporabljajo:transparentne folije,majlar,premazni papirji,sol-gel.Spremembe optičnih lastnosti,ki so lahko v optičnihsenzorjih podane kot analiznisignal, vključujejo:absorbcijo,refleksijo,luminescenco in fluorescenco,lomni količnik terpolarizacijoOptroda Ocean OpticsPC kartica spektrofotometer Ocean OpticsNajmanjši spektrometer Ocean Opticpolimerni nosilec (folija, steklo,papir, sol-gel...)kemijski indikator (pH indikatorji...)zaščitna mebrana (sol-gel, silikon...).Služi nam kot zaščita zunanjesvetlobe, mehanskega vpliva,možnost ločbe ionov.Za primer določanja pH se uporabljajoindikatorji iz tabele.ZAKLJUČEKPrednosti optičnih senzorjev so:z enim aparatom lahko opravimo večanaliz,enostavna izvedba v miniaturni obliki,brez elektrolitovenostavno umerjanjeoptode-optične poti ne potrebujejoreferenčne celice,optične senzorje so povezali s pocenioptičnimi vlakni, kar omogoča prenosoptičnih signalov na večje razdaljetudi do 1 kilometer daleč.zelo majhne površinske napetosti -zanemarljiveMožnost merjenja pri visokih tlakih,ker ne vsebujejo elektrolitaVelika slabost pH optičnih senzorjev paje, da merijo samo v omejenem pHobmočju in da ne obstaja noben indikator,ki bi pokril celotno pH skalo, kot jeto na primer pri stekleni elektrodi.Zaradi velike miniaturizacije in novihmožnosti merjenja v okoljih, kjer merjenjado sedaj niso bila možna se uporabaoptičnih senzorjev veča.V podjetju ECHO, d.o.o. smo razvili inizdelali nekaj vrst pH senzorjev, ki so vkončni fazi testiranja in za katera iščemomožnosti uporabe v različnih okoljih.Prav tako izvajamo raziskovalno delo napodročju merjenja kisika s fluorescenčnimiindikatorji, kar bi omogočilo obuporabi biosenzorjev izvedbo miniaturnihinštrumentov za merjenja onesnaženostivod.A46 13/2001AVTOMATIKA

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA - Poslovni sistem NETIXSistem NETIX - Officeclients serverInformacije: Neosystems d.o.o., Ljubljananternet je že nekaj let dostopen pravzaprav vsakomur, za poslovanjevečine podjetij, pa je že danes takorekoč nepogrešljiv.Velik korak naprej so v zadnjem letu ponudile nove mož-Inosti fiksne povezave s ponudnikom internetnih storitev, cene katerihso danes dostopne tudi manjšm podjetjem in organizacijam.Skoraj vsi operaterji kabelske TV v svoji ponudbi že vključujejo tudidostop do interneta, slovenski telekom oz. Siol ponuja ADSL priključek,pojavili so se celo ponudniki "WIRELESS" oziroma brezžičnegadostopa do interneta. S tem so se potrebe pisarniške infrastrukturebistveno spremenile, zato smo se v podjetju Neosystemsodločili trgu ponuditi sistem NETiX.Sistem NETiX je osnovan na operacijskemsistemu Linux, le ta pa znan po svoji stabilnostiin zanesljivosti. Skoraj vsakdo je zasistem že vsaj slišal, večina resnih uporabnikovinterneta pa ve, da Linux slovi posvoji hitrosti in zanesljivosti. Njegova glavnaprednost je, da je "Open source", torej,da je izvorna koda sistema splošno znanain ni nobena skrivnost, kar omogočahiter razvoj in razhroščevanje, oziromaodpravljanje napak.Čeprav se morda sliši nekoliko absurdno,zmore sistem NETiX za dobrih dvestotisočakov prav vse, kar zmorejo večji strežniškisistemi, le v bistveno zmanjšanikapaciteti, saj zmore streči tam nekje dopetnajstim delovnim postajam, saj je strojnakapaciteta zavoljo cene bistveno zreducirana.Sistem torej avtomatsko dodeljujeIP naslove računalnikom znotraj lokalnegaomrežja, ter jim omogoča priključitevna internet, ne glede na tip povezave.Pri "nestalnih" oziroma dinamičnihinternet povezavah (DOD - dial on demand)omogoča tudi samodejno priključitevna klik nemškega uporabnika, ter sepo iztečenem času neaktivnosti samodejnotudi odklopi (npr. 60 sekund).Omogoča tudi IP maskiranje. Uporablja sev primeru, ko nekdo nima zakupljenihdovolj realnih IP naslovov,zato NETiX celotnolokalno omrežje, ali popotrebi le del, na internetupredstavi koten IP.Uporabniki s stalno povezavov svet lahko uporabijo spletni stežnikAPACHE, ki je en izmed najbolj razširjenihin prilagodljivih spletnih strežnikovna internetu. APACHE je v sistemu NETIXpripravljen prav tako, kot pri večjih sistemihna vse servise (www, wap, …) skaterimi bo predstavitev lastnega podjetjaali gostovanju drugih spletnih stranidotop tudi zavaroval (SSL) in s tem omogočilprenos osebnih podatkov preko interneta,plačevanje storitev z kreditnimikarticami, ipd. Strežnik SENDMAIL bozadovoljil potrebe po elektronski poštimajhnih in srednje velikih organizacij zaprenos elektronske pošte iz lastne, ali gostujočedo’’mene, kot POP3 in IMAPstrežnik hkrati in s tem stregel elekronskasporočila na način, ki ga želi uporabljatiposamezninosilecpoštnegaračuna.Kot pomembenčlensistemaNET-IX je zagotovoDNSstrežniko i e , T in, 1236 T intel: 386 61/16230 0, F : 38661/16232208 sales@asystelectronic.siVrhunska opremaza razvojMIKROPROCESORSKIHaplikacij8 bit:Intel 8031/51, 80C251, Dallas DS80C320,Motorola 68HC11, 68HC05, 68HC08, Zilog Z80,Z180, Microchip PIC16Cxx, PIC17Cxx16/32 bit: Motorola 683xx, 68302, 68HC12,M-core, Power-PC, Intel 80C186, 80C196,Siemens C166 familyEmulatorji, Logični analizatorji...iC181 PowerEmulatorUniverzalni emulator za popularne8-bitne mikrokontrolerje.iC1000 PowerEmulatorVisoko zmogljiv emulator zapopularne 8-bitne mikrokontrolerje.iC2000 PowerEmulatorUniverzalni emulator za popularne8, 16 in 32-bitne mikrokontrolerje.iC3000 ActiveEmulatorNajnovejšiemulator za16 in 32-bitnemikrokontrolerje.iLA128 Logièni analizatorOpcijska mo nost Logiènega analizatorja32 kanalov x 50 Mvzorcevpri emulatorjih oz 128 kanalov x 200Mvzorcev kot samostojna naprava.C-prevajalnikiT A ELet's Embed the World8051, C166ProgramatorjiEPROM in Univerzalniprogramatorji firme EETools USAEDINA PRAVA IZBIRA ZAPROFESIONALNO DELO!Nudimo demonstracije inbrezplačno preizkušanje.AVTOMATIKA 13/2001 47

CAD PROGRAMSKA OPREMA - EDWindisi vodi lastno ali gostujočo internet domeno(www.podjetje....si), ali pa zgolj posredujeinformacije o domenah lokalnemuomrežju. PROXY strežnik SQUID,katerega naloga je predpomnjenje, oziromashranjevanje že obiskanih WEB straniali posameznih elementov in na ta načinbistveno zmanjša porabo prometa in časana internetu. Za hitrejše in hkrati cenejšebrskanje po internetu, lahko strežnikSQUID uporabljajo tudi računalniki izvenlokalnega omrežja z veljavnim uporabniškimračunom za dostop na sistem.Uporabniki sistema NETIX lahko uporabijotudi FTP strežnik ProFTPD, ki se uporabljaza distribucijo ali transport večjihdatotek preko interneta. Kot najpomembnejšičlen sistema NETIX velja datotečnistrežnik SAMBA. Strežnik SAMBAbistveno olajša delo z datotekami, sajomogoča Windows postajam in uporabnikomshranjevanje vseh datotek in aplikacijna omrežni datotečni sistem, do njihpa lahko dostopajo s kateregakoli računalnikaznotraj lokalnega omrežja, gledena nivo dostopa posameznega uporabnika.Kot opcijo smo vključili v sistem tudi t.i.DIAL IN strežnik, ki omogoča priklop nasistem tudi prenosnim računalnikom prekomobilnega telefona ali telefonske linije.Na ta način bo prenosniku na terenu, alipa delovni postaji doma, omogočen dostopdo datotek shranjenih na sistemu, terdostopa na internet. Za varnost pred nepooblaščenimidostopi ali vdori z internetaje sistem temeljito zavarovan s požarnopregrado (FIREWALL).Za enostavno administriranje sistema skrbiweb strežnik WEBMIN. Aplikacijaomogoča konfiguriranje strežnikov (WEB,MAIL, WAP, FTP…), terminalskega dostopa,skratka, konfiguriranje celotnega sistema.V izvirni konfiguraciji strojne opreme,vsebuje sistem NETIX ob primarni 30 GBkapaciteti še dodaten 20 GB interni trdidisk za samodejno arhiviranje dnevnospremenjenih ali dodanih datotek. Sistemsamodejnega arhiviranja se izvaja ob prednastavljenihterminih (npr. ob 24h), takoda v primeru izbrisa ali poškodbe podatkovlahko restavrira stanje datotek ali podatkovnihbaz v stanje prejšnjega dne.Naštete elemente sistema povezuje SuSE7.1 Professional z novim jedrom 2.0.4.,ki je postavil nove standarde med linuxdistribucijami.AEDWin - program zanačrtovanje TIVAvtor: Branko Badrljica, AvtomatikaIV. delako kot druga razvojna orodja za delo v elektroniki je tudiEdWin naredil nekaj korakov naprej od prvih verzij za WinTokolje. Tako je sedaj na razpolago z integrirano bazopodatkov za odprte projekte (EdWin2000), ki poleg tega prinašaštevilne druge izboljšave in je, kar je še najlepše, na razpolago naVisionicsovem Websiteu zastonj kot časovno omejena evaluacijskaverzija...Do sedaj smo spoznali kar nekaj modulovin značilnosti programskega paketaEdwin, sedaj pa se lahko lotimo boljkonkretnih primerov. Čisto tako za primersi bomo omislili vezje, ki je sestavljeno izprocesorja MC68008, nekaj RAM in ROMpomnilnika in preproste selekcijskelogike.V nasprotju z denimo Protelom (kateregasem vajen), je EdWin-ov shematik precejmanj avtomatiziran. Treba mu je stalnodopovedovati, kaj mislim početi. Ne da sedenimo kar zagrabiti za kos žice, ki vas nashemi moti in jo kar nekam prestaviti,ampak je treba klikniti gumb "sedaj sebom ukvarjal z žicami" in nato gumb premakni/izbriši/dodaj/popravižico. Enakoje z vsem ostalim. Po eni strani me je tozelo motilo, vendar me je po drugi straniprisililo v disciplinirano delo.Tako se je bilo treba najprej vprašati, aliimam vse potrebne komponente na voljoter predelati obstoječe in kakšno tudidodati.U2 (MC68008) sem sicer našel v obstoječihknjižnicah, prav tako EPROM U1,GLUE (AMD 16L8) in kvarčni oscilator U3,Slika 1: Shema sistema z68008, na osnovi katereje narisana tiskanina...izdelati pa sem moral svoj upor R,keramični kondenzator C in še nekaj drobnarij.Sama shema predstavlja nek fiktivni sistemokrog MC68000, ki pa pravzaprav vpraksi ne bi bil uporaben (saj nima RAM-a,I/O in prekinitev, da drugega ne omenjam),mišljen je kot začetno ogrevanje, sajvsebuje večino elementov načrtovanja, kibodo prišli v poštev pri poznejšem delu.Zanimivo pri delu s knjižnicami je dejstvo,da EdWin loči tri vrste knjižnic:knjižnice simbolov, ki jih potrebuje vshemi,knjižnice ohišij, ki so potrebne pri izrisukonkretne tiskanine,knjižnice elementov (=parov simbolohišje),ki posebej ponazarjajo konkretneelemente terknjižnice z različnimi oblikami padov.Čeprav shranjuje EdWin vse bistvene sestavnevsakega elementa v ločenih knjižnicah,pa pomeni vsak element neko določenokombinacijo delov. Tako imam lahkodenimo en sam simbol za upor, kateremupa lahko namenim več oblik ohišij, gledena moč upora. Vsako zaželjeno kombinacijozajamemo pod konkretnim elementom.48 13/2001AVTOMATIKA

CAD PROGRAMSKA OPREMA - EDWinTako imam lahko v knjižnici elementovveč različnih uporov, ki imajo vsi popolnomaisti shematski simbol, vendar imavsak svojo obliko ohišja.Zanimivo pri definiciji elementov je ED-Winovo pojmovanje pinov. Pri večini drugihprogramov ki sem jih videl, ima polegostalih vsak pin vsaj dve bistveni lastnosti;simbolično ime signala, ki ga pin nosi (naprimer CLK) in referenco konkretne nogicena ohišju, ki naj jo zaseda na tiskanemvezju. Pri EdWinu so stvar malce zakomplicirali,vendar je rešitev verjetno boljfleksibilna. Vsak pin nosi zaporedno številkovnosa pri izrisu samega simbola insimbolično ime. V dodatni definiciji elementapa definiramo, katero simboličnoime gre na katero dejanjsko nogico čipa.Slika 2: Definicija simbolaTa komplikacija me je malo motila, trebapa je pohvaliti izredno temeljitost programapri delu s knjižnicami. Tako lahko vknjižnico precej natančno vnesete samovrsto elementa (aktiven/pasiven, analogen/digitalenitd), določite vrsto vsakegapina (napajalni, signalni itd) in mudoločite zamenljivost z drugimi pini vokvirih dane skupine.Za primer sem podal taktni pin na žeprikazenem 68008.Tu vidimo, da pin s simboličnim imenom"CLK" ima "swap level", to je nivozamenljivosti enak -1, kar pomeni, da nizamenljiv z nobenim drugim. Če pa bi mudovolili zamenjavo z denimo signalom E,bi pač obema dali nek pozitiven nivozamenljivosti, ki bi bil pri obeh enak. To jebistvo "swap level" vnosa. Vsi pini zenakim (a pozitivnim) nivojem so medseboj izmenljivi in vsi pini z negativnimnivojem (ne glede na sam nivo) so nezamenljivi.Na podlagi tega nivoja računalniktorej "ve", katere pine v okvirih istegasimbola lahko med seboj na zahtevouporabnika zamenja na tiskanem vezju, neda bi se delovanje vezja zaradi tega zaznavnospremenilo.Slika 3:LastnostipinovMožno pa je delati zamenjavo tudi na višjemnivoju pri elektronskih elementih, kizdružujejo v istem ohišju več logičnih elementov,kot je to recimo pri 74LS04 (6inverterjev v istem ohišju) ali 74LS00 (4xNAND vrata). Pri slednjih lahko zamenjamomed seboj vhoda na istih vratih ali pavrata iste vrste.Če se boste med risanjem sheme mučili iniskali napajalne pine elementov, vedite daSlika 4: Lastnosti elementa (delitev pinov na napajalnein signalne)jih EdWin zelo vztrajno skriva. Ti so namrečdefinirani kot napajalni pini že ob kreiranjuelementa in programu se zdi samoumevno,da mu tovrstnih povezav ni trebarisati in da so vsi napajalni pini z enakimimenom, čeprav nevidni, vendarle povezanimed seboj. Pri tem v knjižnicah nisodefinirana imena, na katerabi verjetno najprejpomislili (GND, Vcc itd),ampak SPLx, ki na prvipogled ne povedo dosti.Tako vam zgornja slikakaže, da Edwin ve, da od48-tih nogic procesorja68008 tri pripadajo napajanju,preostalih 45 pa sosignalni pini. SPL1 pri68008-ki pomeni pozitivnonapajalno napetost (+5V), SPL0 paponavadi maso (0V). Zato boste tudi vshemi videli, da so napajalne linijepoimenovane SPL0 (GND) in SPL1 (VCC)in so preko ustreznih simbolov povezanein označene.Program uporablja tudi precej zanimiva(in uporabna) pravila za določanje imenaspojenih povezav.Če staknete dve žici na shemi, bo ena dobilaime druge. Katero ime bo prevladalo,je odvisno od narave imena in žice. Če steeni žici sami nadeli ime, drugo pa je poimenovalračunalnik z nekim generičnimimenom, bo prevladalo vaše ime. Če je enaod žic napajalna ("power line"), druga pasignalna, bo prevladalo ime napajalne žicein če sta obe napajalni, je spet vse odvisnood imena.Slika 5: Lastnosti povezav, kot jih prikaže EdWinKljub temu bodite pri imenovanju signalovprevidni. Ena od stvari, ki mi je vzelaprecej živcev je ta, da sem žice poimenovalpreko menuja "Wire"-> "Add Net/BusLabel". Tako sem dobil oznake žic, ki paniso veljale. Program se je mirno požvižgalna moje oznake in uporabilsvoje. To sem izvedel šelepozneje, ko sem preko menuja"Net"-> "Property" videl,da moje oznake nedržijo. Tako sem moral definiratiznova vse povezave,tokrat uspešno preko "Wire"->"Properties".Tu lahko nastavimo lastnostivsake povezave. Ko damožici konkretno ime, ji moramospremeniti status iz"Unnamed" v "Named" intako dopovedati računalniku,da smo žici dali neko ime, katerega najne spreminja brez dobrega vzroka. V nasprotnembi ime obveljalo do spoja konkretnežice s prvo žico, ki nosi kakršnokolidrugo ime... Kot vidimo, so prikazani tudidrugi pomembni podatki, kot so recimovsi pini v povezavi, njena morebitna pripadnostvodilu itd... Zanimivo pri EdWinuje, da lahko povežemo dve žici preko vodila("Bus"), če sta speljani torej v isto vodilokot člana z enako oznako. Takrat veljajoista pravila prevlade imen, kot prineposredni povezavi žic.ANadaljevanje prihodnjič!AVTOMATIKA 13/2001 49

Skočite v 32-bitni svet mikrokrmilnikovz našo serijo AT91AT91 mikrokrmilniki vsebujejoprocesorsko jedro ARM7, ki slovipo hitrosti, cenenosti in energijskiuèinkovitosti.Na voljo so vam razliène razvojnetiskanine, ki poleg samegamikrokrmilnika ponujajo tudidodatni FLASH, SRAM,DataFLASH in EEPROM pomnilnik,Boot Loader v FLASH pomnilniku,poseben debug monitor in drugorazvojno programje po izbiriter celotno dokumentacijo.AT91EB63 evaluacijska tiskanina z AT91MEC pomnilniško razširitvijoTakoj uporabno, cenovno ugodno evaluacijskoorodje za celotno AT91 serijo mikrokrmilnikov.ALMA ELECTRONIC d.o.o.Cesta v Gorice 38 1000 LjubljanaTel.: 01/256 13 81 01/256 13 82Tel.: 01/256 13 83 Fax: 01/256 38 70GSM: 00385 98/279 578Za Slovenijo in Hrvaško zastopamo:Analog DevicesJamicon Amp Pace Atmel Power Integrations Axon Sauro Bourns Semicron* Era Siemens* Italtronic*Samo za HR50 13/2001AVTOMATIKA

AVTOMATIKA 13/2001 51