Embedded Systems 2000 - Avtomatika

Automation & DrivesPopolna integracija v avtomatizaciji procesov- sistemi avtomatizacije- procesna merilna in regulacijska tehnika- CNC tehnologija- pogonska tehnika- nizkonapetostna stikalna in instalacijska opremaSiemens d.o.o.Dunajska 221511 Ljubljanatelefon 061/1746 393telefax 061/1746 138

Spoštovane bralke in bralci,Revija za avtomatizacijo procesov, profesionalno elektroniko in telekomunikacijeZaložba: Podlipnik & Co. d.n.o.Sostrska 43C, 1261 Ljubljanae-mail: stik@avtomatika.comtel.: 01/5420-430Glavni urednik: Branko Badrljicatel.: 041/678-753brankob@avtomatika.comTehnični urednik: Simon Trop031/505-528Grafična oprema in prelom:Podlipnik & Co. d.n.o.Naslov za dopise:AVTOMATIKA, Podlipnik & Co.P.P. 5807, 1261 LjubljanaTisk: Schwarz d.o.o., LjubljanaCena 1.200 SIT, za celoletnonaročnino priznavamo 20% popust.Vse pravice pridržane. Ponatis celoteali posameznih delov je dovoljensamo z dovoljenjem založnika in vednoz navedbo vira. Nepodpisane fotografijeso iz foto-arhiva uredništva revijeAvtomatika.Revija Avtomatika izhaja 11-krat letno,julij/avgust je dvojna številka.ISSN 1580-0830S E Z N A M O G L A Š E V A L C E VAKA .................................................... 7ALKATRON ......................................... 48ALMA .................................................. 51ASYST .................................................. 49BELMET ............................................... 46ECHO .................................................. 8ELBACOMP ........................................ 11ELECTRA ST ........................................ 7ELECTRIC ............................................. 27ELTEAM ............................................... 16GRYPS.................................................. 50HTE-HIGH TECH ELEMENTI ............. 38IMK ..................................................... 25INEA ................................................... 39IR ELECTRONIC ................................. 6ISKRA SISTEMI ................................. 36LINGVA .............................................. 14LOGIMA ............................................ 10METRONIK ........................................ 24NETSI.NET .......................................... 51PROTIV ................................................ 49RAGA .................................................. 43ROBOTINA ........................................ 26RS COMPONENTS ........................... 14SENČAR .............................................. 20SIEMENS ............................................ 2SILON .................................................. 19SIPRONIKA ........................................ 40SINTAL ................................................ 28SYNATEC ............................................ 9STEP ..................................................... 13TEC - TORMAX ................................... 52TIPTEH.................................................. 8VIRTUAL TECHNOLOGIES ............... 29YACCOM ............................................ 37konèno je pred vami nova številkaAvtomatike, ki ste jo verjetnonestrpno prièakovali. Res je, malcesmo jo zadržali, saj noèemo, da binas finanène težave ovirale pridelu. Vmes smo seveda razmišljali,kako èim bolj zadovoljiti Vas,bralce. No ja, od te številke daljelahko prièakujete redno vsakomeseèno izhajanje, širitev revije indodatne ugodnosti za bralce. Najnapovem naslednjo številko predsejmom Energetika & Naš dom, kise bo od 9. - 13. maja odvijal namariboskem sejmišèu Tabor.Sejemski dogodki so se odvili tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu.Prireditev Teleinfos je izzvenela v predstavitvi tehnologij, o katerih se govori,uporablja ali željno prièakuje že kar nekaj èasa. Pravzaprav niènovega. Umestiti telekomunikacije v naš prostor, jim dati pravi pomen,informirati, tržiti, pa so bili pravzaprav cilji predstave. Glavna zvezdaprireditve naj bi bil pravzaprav Internet v vseh njegovih inaèicah zaposlovno rabo in zabavo, zdi pa se mi, da so kljub vsemu prevladovalebrezžiène digitalne komunikacije. GSM z vsemi svojimi možnostmi terBlue Tooth - radijska komunikacija majhnega dosega v vsaki prenosninapravici, vse napravice pa povezane v omrežja.Elektronskemu poslovanju, zašèiti podatkov, kriptografiji, razvojuaplikacij za internetske baze podatkov, dajejo v svetu ogromen pomen.Pravzaprav imajo podjetja velike poslovne priložnosti, pa tudi prihrankez elektronskim poslovanjem. Pregled stanja, elektronska plaèila, prenosi,naroèila storitev, menjalniški teèaji, info izraèuni, pooblastila in kaj vemkaj še nudijo banke in agencije za plaèilni promet. Ponudba in povpraševanjedosegata kupca neposredno, zato je lahko izkljuèen posredni element- trgovina, predvsem tista, ki bo pozabila na novi medij. Vse veè bo tudioglaševanja na Internetu. Z razvojem novih zašèitnih protokolov pa se boseveda tudi izboljšala varnost in zanesljivost Interneta in s tem zaupanjev medij, ki je najprej veljal bolj za zabavo.Zanimivo pa je, da v industriji Internet uspešno vkljuèujejo v programeza nadzor in vodenje procesov že kar nekaj èasa. V tokratni številki AvtomatikeVam bomo predstavili enega takšnih programov - Sitect, avstralskegapodjetja CI Technologies, ki se hitro prebija v ospredje med množicože uveljavljenih SCADA programov. Naslednjiè bomo predstavili internetskopovezljivo SCADA-orodje WizFactory za nadzor in krmiljenje. Noviprodukt Unity, razširljiv HMI (vmesnik èlovek - stroj) in SCADA programponujata lokalno in Internet vizualizacijo vseh svojih komponent nanivoju Windows CE, NT Embedded in klasiènih NT.In morda še poanta celotne predstavitve Teleinfos - Telekomunikacije soosnove razvoja.Vaš urednikAVTOMATIKA 4/2000 3

AVTOMATIKAK A Z A L O V S E B I N ENOVICE IN INFORMACIJE OD TU IN TAMInterbus se širi: PC WORX .................................................. 6Stacionarni senzor in merilnik finega prahu .................... 6Eurotherm - zapisovalnik procesnih veličin ....................... 7BusQuick konektorji za Fieldbus ....................................... 7Polprevodniški regulator moči ........................................... 8Novi LeCroyevi barvni digitalni osciloskopi ..................... 8Sucosoft S40 ver. 4.0 ......................................................... 9Razvojni komplet za EASY ................................................. 9VisiconX - orodje za enostavendostop do podatkov ............................................................ 14SEJEMSKE DEJAVNOSTIEmbedded Systems 2000 .................................................. 10Zrcalo energetske prihodnosti ........................................... 12AVTOMATIZACIJA - Inteligentne zgradbeSodobna naselja in zgradbe - priložnosti zaavtomatizacijo...................................................................... 15Načrtovanje odprtih sistemovavtomatizacije zgradb ........................................................ 17TORMAX UNINET ............................................................... 21Rekonstrukcija avtomatike na klimatskih napravahv Javnem zavodu RTV Slovenija ........................................ 23Robotinina inteligentna poslovna stavba .......................... 26Spremljanje dogodkov varovanega objektapreko GSM telefona ........................................................... 27CAD/CAM SISTEMIModerni načini projektiranja - ECS-CAD .......................... 20AVTOMATIZACIJA - ENERGETIKAAvtomatizacija srednjenapetostnega omrežja ................. 30AVTOMATIZACIJA - AKTUALNOReferenčni modeli in integracija podjetij ........................... 33ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJODaljinski nadzor naprav priključenih naomrežje 230V ...................................................................... 37Alpha - nova serija najmanjših krmilnikoviz Mitsubishija ...................................................................... 38Zanesljivost sistema določa najšibkejši člen! .................... 47AVTOMATIZACIJA - IZVEDBA SISTEMOVZ avtomatizacijo do prihranka energije priodpraševanju tobačnega prahu ........................................ 41AVTOMATIZACIJA - SCADA sistemiSCADA Citect - s kengurujskimi skoki mimo tekmecev..... 42AVTOMATIZACIJA - NAPAJALNI SISTEMINapajalni sistemi - Dryfit AGM akumulatorji ................... 50Kazalo vsebine/Kratki povzetki vsebineRevija za avtomatizacijo procesov, profesionalno elektroniko in telekomunikacijeEMBEDDED SYSTEMS 2000 - NÜRNBERG 16.-18. FEB-RUARIztok Hudoklin stran 10Kaj pa je sploh to "EMBEDDED"? Če pogledamo v slovar tega izraza ne bomonašli, zato se zadovoljite z razlago, da je to pač nekaj na področju mikroprocesorsketehnike, kar nima neposredne povezave s PC-ji, UNIX-i, Windowsi."Embedded" je torej vse tisto, kar ostane, če odštejemosvetu elektronike in računalništva tisto, karvečina ljudi smatra pod računalništvo. In topodročje je kljub temu ogromno, tako veliko kot jeveliko število aplikacij, kamor se vgrajujejo mikroprocesorji.Število aplikacij, ki pa jih danes krmilijomikroprocesorji pa je večje, kot si povprečentehnik lahko zamišlja, večkrat se pri ugibanjih uštejejotudi strokovnjaki.INTELIGENTNE ZGRADBE - SODOBNA NASELJA INZGRADBEFranc Žle stran 15Kakšna naj bo sodobna zgradba? Na to vprašanje je toliko odgovorov,kolikor je udeležencev za omizjem. Bankir razmišlja kako vložitidenar, da bo dobil največji izkupiček v najkrajšem času. Projektantponuja moderne rešitve, da bo zgradba lepa, varna, varčna in boosrečila naročnika. Gradbeno podjetje si prizadeva naročnikom predstavitidokazila o sposobnosti za izgradnjo zgradbe po načrtih inzahtevah naročnika. Toda za tem omizjem do sedaj ni bilo nikoliglavnega, ki mu je namenjena zgradba. To je uporabnik.INTELIGENTNE ZGRADBE - NAČRTOVANJE ODPRTIHSISTEMOV AVTOMATIZACIJE ZGRADBMiha Erklavec stran 17LonWorks tehnologija se zadnja letamočno uveljavlja na področju avtomatizacije.Navkljub tem trendom imajoprojektanti in svetovalci še vedno strahpred načrtovanjem pravih odprtih"interoperabilnih" sistemov. Glavni razlogje tradicionalen pristop pri izdelaviprojektne dokumentacije. Večinaprojektov avtomatizacije zgradb vSloveniji (kot tudi v svetu) je še vednosestavljena iz več samostojnih, ločenih,podsistemov. Namesto, da bi se zgradbo obravnavalo kot celoto,se jo s stališča avtomatike razbije na mnogo ločenih delov.REFERENČNI MODELI IN INTEGRACIJA PODJETIJMarjan Rihar stran 33Prispevek skuša seznaniti domačo strokovno javnost s pomenom integracijepodjetij ter z najvidnejšimi tujimi dosežki s tega področja.Potrebe po integraciji izhajajo iz potreb po prilagajanju podjetijsodobnim poslovnim tokovom in uvajanju sodobnih tehnologij.Preurejanje in avtomatizacija sta pri tem izvedbena procesa, zato semorata izvajati skladno na enakih konceptualnih osnovah. Za take konceptualneosnove se vse bolj uveljavljajo referenčni modeli podjetij inkot nadgradnja integracijski standardi. Določeni so trije tipi referenčnihmodelov, izmed katerih so najobsežneje določeni referenčni modelitipa 2, med katerimi je najbolj poznana generična referenčna arhitekturapodjetja GERA.4 4/2000AVTOMATIKA

Strokovnjaki svetujejo/Kratki povzetki vsebineS T R O K O V N J A K I S V E T U J E J OSpoštovani bralci revije AVTOMATIKA! Odločili smo se, da Vamponudimo za Vašo naročnino nekaj več kot le gole informacijena papirju, zato smo poiskali strokovnjake z različnih področijavtomatizacije, profesionalne elektronike, telekomunikacij,uporabe Interneta, itd... Na Vašo željo bomo poiskali tudistrokovnjake drugih profilov, zato nam le pošljite svoje želje inpripombe. Ponudbo brezplačnega svetovanja (to so sevedaosnovne informacije, za kaj več se boste morali dogovoriti ssvetovalcem) si lahko ogledate v naslednjih vrsticah:AVTOMATIZACIJA PROCESOV - PROJEKTIRANJE SISTEMOVVojko Miklič, univ.dipl.inž., Logima d.o.o.tel. 061/1592-584G. Miklič že 10 let rešuje probleme projektiranja sistemovavtomatizacije s pomočjo namenskih CAD programov.Po telefonu 061/1592-584 vam bo svetoval vsak ponedeljekod 9.00 do 11.00 ure.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - SINHRONIZACIJA ČASOVTomaž Tekavec, univ. dipl. inž., Sipronika d.o.o.tel. 061/11215-250, e-pošta: info@sipronika.siSe že več let ukvarja z natančnim določanjem časa, sinhronizacijosistemskih časov in časovnim usklajevanjemcelotnega informacijskega sistema.Svetoval vam bo vsak ponedeljek med 10. in 12. uro,vprašanja pa lahko pošljete tudi po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - NADZORNI SISTEMI (SCADA)dr. Saša Sokolić, univ. dipl.inž., vodja programov, Metronik d.o.o.tel. 061/1839-600, e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor (SCADAsistemi - programska oprema).Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro alipošljete vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direktor, Metronik d.o.o.tel. 061/1839-600, e-pošta: janez.zmuc@metronik.siG. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjami z izvedbo sistemov/projektovavtomatizacije.Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro alipošljete vprašanje po e-pošti.ELEKTRONIKA - MIKROPROCESORSKA TEHNIKABranko Badrljica, revija Avtomatikatel. 041/678-753, e-pošta: brankob@avtomatika.comintenzivno preučuje programirljive sisteme in mikrokrmilnike,zato bo znal svetovati, katero vezje je najprimernejšeza vaš projekt, kaj lahko od določene komponentepričakujete in katere tehnologije so najprimernejše.Svetuje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro ali po e-pošti.TELEKOMUNIKACIJE - TEHNIKA ZA INTERNETJanko Mivšek, direktor podjetja Eranova d.o.o.tel. 061/1816-232, e-pošta: janko.mivsek@eranova.siSvetuje vam glede postavitve internetne infrastukture teruporabe internetne tehnologije pri razvoju poslovnih intehničnih informacijskih sistemov.Pokličete ga lahko vsak ponedeljek med 9. in 11. uro alipošljet e vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohorič, univ. dipl. inž., ELSYST d.o.o.,tel. 061/810-425Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij (EIBinstalacije) v vseh fazah od projektiranja do izvedbe.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek med 8. in10. uro.AVTOMATIKAAVTOMATIZACIJA PROCESOV - VODENJE PROJEKTOVDr. Alenka Žnidaršič, univ. dipl. inž. rač., Vodja projektov, INEA d.o.o.Domžale, Tel. 061/718-023, e-pošta: alenka.znidarsic@inea.siPodročje dela: vodenje projektov s področja višjih nivojev vodenja v vsehfazah od analize zahtev do implementacije. V to domeno sodijoproizvodni informacijski sistemi (t.j. sistemi MES), sistemi za razvrščanjeter problematika integracije s poslovnimi informacijskimi sistemi.Po telefonu Vam bo svetovala vsak ponedeljek med 10. In 12.uro,vprašanja pa lahko pošljete po e-pošti.AVTOMATIZACIJA PROCESOV - VODENJE IND. PROCESOVMag. David Čuk, direktor poslovne enote vodenje procesovv INEI d.o.o., david.cuk@inea.Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrijskih zveznihin šaržnih procesov.Svetoval vam bo s področja regulacij vsak ponedeljekod 11:00 do 12:00 na telefonu: 061/718-020, 041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-posti.VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o.tel.: 061/200 51 50, e-pošta: damijan.jager@tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi varnostnih elementov kotso svetlobne zavese, svetlobne mreže, "muting" sistemi, dvoročnivklopi, izklopi v sili in varnostna stikala. Nanj se lahko obrnetetudi z vprašanji o senzoriki.Pokličete ga lahko na telefon 061/200 51 50, ali pošljetevprašanje po e-pošti.TEHNIČNO VAROVANJE IN SISTEMI PRISTOPNE KONTROLERobert Pistotnik, univ.dipl.ing.el., namestnik direktorja SIN-TAL d.d., tel.: +386 61 1406 453, fax: +386 61 1407 120,e-mail: robert.pistotnik@sintal.siSvetuje s področja tehničnega varovanja: protivlomni, protipožarniin video sistemi, sistemi pristopne kontrole. Pomagavam zgraditi CNS s področja tehničnega varovanja.Svetovani dnevi so vsak ponedeljek od 8h do 10h.VISJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan VIDMAR, direktor poslovne enote SPE II Zastopstva,distrib. in prodaja računalniške opreme, INEA d.o.o., e-pošta: marijan.vidmar@inea.siVišji nivoji vodenja, povezave poslovnih sistemov in sistemovvodenja. Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCADA paketom: distribuiranisistemi, uporaba internet/intranet tehnologij za vodenje.Dvonivojske in trinivojske aplikacije strežnik-odjemalec (na osnoviSQL podatkovnih strežnikov in Microsoft DNA arhitekture). Komunikacijskiprotokoli za povezavo na SCADA paket.Vprasanja lahko pošljete po elektronski pošti ali pa pokličete potelefonu: 061 718 005.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - NAČRTOVANJE ODPRTIH SISTEMOVVito Koprivnikar, ing, tehn. direktor SILON d.o.o.tel.: 061/12 33 796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za načrtovanje in izvedboodprtih sistemov avtomatizacije zgradb in procesov.Svetoval bo vsak ponedeljek med 8. in 10 uro oziromalahko vprašanja pošljete po elektronski pošti.AVTOMATIZACIJA SREDNJENAPETOSTNEGA OMREŽJAMarjan Kržišnik stran 30Elektrodistribucija je relativno konservativen sistem, ki raje uporabljapreizkušeno in večkrat tudi zastarelo opremo, ki pa današnjim zahtevamvečinoma ni več kos. Odjemalci so vedno bolj zahtevni gledezaneljivosti s preskrbo električne energije,na kar se mora distribucijsko podjetjeustrezno odzvati. V tej smeri bo doseženvelik napredek, ko bo distribucijskoomrežje v celoti ali vsaj v večjem deluavtomatizirano. Prvi koraki so že narejeni- predvsem s pomočjo znanja inizkušenj domačih podjetij.AVTOMATIKA4/2000 5

AVTOMATIKAInterbus se širi: PC WORXInformacije: ALKATRON d.o.o., Novo mestoInterbus, protokol, ki ga je davnega leta 1987 zasnovalPhoenix Contact, je bil razvit predvsem za hitro serijskopovezavo periferije s krmilniki. Je eden tistih redkih protokolov,ki je ves čas vztrajal v svoji prvotni obliki in vztrajno krepil svojdelež na trgu. Že predlani je z 1,7 miljona instaliranimi enotamidosegel prvo mesto v svetu po številu instaliranih I/O točk (popodatkih ARC Device Network Worldwide Outlook).Po tem, ko je Interbus leta 1994 postal nemški nacionalni standardDIN 19285 in leta 1998 evropski standard EN 50253,lahko na spletnih straneh "Interbus cluba" (http://www.interbusclub.com)preberemo, da je bil v letošnjem januarju z velikovečino sprejet osnutek mednarodnega standarda IEC 61158part 3-6, ki govori o Interbusu. Kljub dobrim rezultatom, ali paprav zaradi njih, je Phoenix Contact, ki je še vedno glavni motorrazvoja Interbusa, v lanskem letu Interbusu dodal družinolokalnih krmilnikov, ki jih je možno programirati preko Interbusmreže ter - v sodelovanju z ameriškim Iconicsom - programskoopremo za vodenje procesov na bazi PC-ja in operacijskega sistemaWindows. Programska oprema je kompatibilna s standardomIEC 1131. Vsemu skupaj so nadeli ime PC WORX. Takopo 12 letihInterbusprerašča izorodja, namenjenegapredvsemza povezavoperiferijes krmilnikidrugih proizvajalcev,v kompleten hardverski in softverski sistem za avtomatizacijoprocesov na vseh nivojih od prenosa signalov preko krmiljenjado vizualizacije, ki se naslanja na tehnologije OPC, activeX inVBA.nINFORMACIJE - Elementi in naprave za avtomatizacijoStacionarni senzor in merilnikfinega prahu v zrakuInformacije: Echo d.o.o., Slovenske konjicePodjetje Grimm je izdelalo nov stacionarni laserski merilnikfinega prahu v zraku. Merilnik je izpeljan iz že znane prenosneserije merilnikov prahu. Deluje na principu merjenja intenzitetesipane svetlobe laserskega žarka na delcih prahu v zraku.Merilno območje je od 15 do 5000 µg/m3.Merilnik je robusten in primeren za meritve v različnih okoljih.Na meritve ne vplivajo vibracije in hitrost zraka, ki lahko variraod 0 do 20 m/s. Enota se lahko umeri pri zastopniku ali naterenu glede na specifične zahteve naročnika. Vgrajena je tudiizhodna relejska enota za vklop alarma v primeru prekoračenenastavljene vrednosti koncentracije prahu v zraku. Možne soizvedbe z gretjem in nadtlakom v senzorju, katerih uporabolahko svetujemo glede na fizikalne in kemijske vplive okolicemerjenja in stanja prahu.Generalni zastopnik in serviser je podjetje ECHO, d.o.o., specializiranoza senzorsko tehniko, tel: 063 759 23 80, fax.: 063759 23 81. nv Sloveniji!Član skupine ARROW!Član skupine ARROW!IR ELECTRONICZIHERLOVA ULICA 2,1000 LJUBLJANA,SLOVENIJAtelefon: 00 386 61 335 604telefax: 00 386 61 335 605TRGOVINA telefon: 00 386 61 335 603DISTRIBUCIJA ELEKTRONSKIH KOMPONENT6 4/2000 AVTOMATIKA

INFORMACIJE - Elementi in naprave za avtomatizacijoEurotherm - zapisovalnikprocesnih veličinInformacije: Raga.d.o.o., LjubljanaČeprav je uporaba zapisovalnikov procesnihveličin, ki ne uporabljajo papirja, vporastu, pa statistika proizvajalcaEUROTHERM CHESSELL kaže, da seše vedno proda največ mehanskih zapisovalnikoviz družine 4100 (na sliki).Poleg ugodne cene v primerjavi z zapisovalniki,ki ne uporabljajo papirja, muuporabnost povečujeta dodatni funkciji, kipoleg zapisa na papir omogočata šeshranjevane podatkov na pomnilniškekartice ali prenos podatkov po serijski linijiRS485 na nadzorni računalnik. V obehprimerih je torej možno podatke shranjevativ digitalni obliki za kasnejše obdelave.Zapisovalniki brez papirja imajo sicerzelo dober takojšen vizualni nadzor navečjem grafičnem LCD zaslonu, vendarpa mnogokrat zadostuje že skromnejšinadzor na manjšem alfanumeričnem LCDprikazovalniku. Prednost klasičnih zapisovalnikovje izpis dokumenta o gibanjuprocesnih veličin v realnem času. Pri uvajanjustandardov ISO 9001 se pogostozahteva takojšen izpis dokumentov, ki pričajoo pogojih, v katerih je nastajal proizvod.Tovrstno dokumentiranje zahtevajotudi različni postopki za ugotavljanje kvaliteteizdelkov in izdajanje atestov.V omenjenih primerih je uporaba klasičnihzapisovalnikov še vedno optimalna.Zapisovalci brez papirja so bolj primerni,kadar je poudarek na takojšnem dobremvizualnem nadzoru, oziroma na arhiviranjuvelikega števila podatkov. Pravilomaimajo višjo nabavno ceno in manjšestroške obratovanja in vzdrževanja.Podjetje EUROTHERM iz Velike Britanijenudi širok izbor zapisovalnikov obeh vrst.Pri izboru osnovnega tipa zapisovalnikaje potrebno dobro pretehtati vse zahteve.Ko izberemo tip zapisovalnika pa nampri vsakem ostane še veliko dodatnihmožnosti in funkcij, ki omogočajo, da konfiguriramozapisovalnik, ki bo optimalnoustrezal našim zahtevam.nBusQuick konektorjiza FieldbusInformacije: Tipteh.d.o.o., LjubljanaPri Hirschmann-u so predstavili novi sistemkonektorjev za fieldbus, ki ustrezazahtevam IEC 61158-2. Sistem je pomembenne samo zaradi izjemno kratkega časamontaže ampak tudi zaradi prijaznostido uporabnika. Uporaben je v dvožičnihfieldbusih, kot je na primer ProfibusPA ali Foundation Fieldbus in sicer tako vvlogi spojnikov kot tudi sistema spremenljivihspojev ("variable connection system").Ustreza zaščitnim zahtevam IP67,je popolnoma oklopljen in uporaben vtemperaturnem območju -40 do +85 °C.BusQuick, kot se sistem imenuje, je sestavljeniz členov oblike T s tremi spojnimitočkami. Na vsako spojno točko lahkopovežemo dvožilni kabel ali pa M12konektor. Kable pritrdimo v konektor spomočjo novega patentiranega oklepnegakontakta. Vsemu lahko dodamo tudiIDC terminacijo (100 Ohmska upornost vseriji s kapacitivnostjo 1µF), pri vsem tempa pred montažo kabla ni potrebno"olupiti".Na voljo je precej dodatkov, ki povečajoštevilo možnih kombinacij.nUradni zastopnikza Slovenijo:Electra ST d.o.o.,Tržaška 2, LjubljanaTel: + (061) 121 34 34,214 870Fax: + (061) 121 34 30,219 233E-mail: info@electra.siAVTOMATIKA4/2000 7

tiptehd.o.o.Cesta v Gorice 40, 1111 LjubljanaTel.: +386 1 200 51 50Fax: +386 1 200 51 51http://www.tipteh.sie-mail: info@tipteh.siECHO d.o.o.,Ul.Toneta M elive 36SI-3210 Slovenske Konjice,SloveniaTel.: 063/759 23 80 Fax.: 063/759 23 81q Senzorji in merilniki fizikalnih inkemijskih parametrov: vlaga,temperatura, tlak, koncentracijaplinov, merilniki in kontrolerjipretoka plinov…q Laserski merilniki koncentracije inporazdelitve prašnih delcev v zraku.qqqqOptika: laserji, uporaba optičnihvlaken in miniaturni modularnispektrometri.Sistemi za zajemanje in obdelavopodatkov.Kalibracija plinskih detektorjev inmerilnikov. Kalibracijski plini.Svetovanje in izdelava projektnihrešitev s področja senzorsketehnike.8 4/2000AVTOMATIKAInformacije: Raga d.o.o., LjubljanaInformacije: Elsynco d.o.o., LjubljanaINFORMACIJE - Elementi za avtomatizacijoPolprevodniški regulator močiDansko podjetje INTERCABLE je dopolnilosvojo ponudbo tiristorskih naprav znovimi analognimi regulatorji moči.Kvalitetnim polprevodniškim kontaktorjemin mehkim zagonom sledi serija SPC(Power Controller).Najpogostejša uporaba regulatorja močije v regulacijskih zankah za regulacijotemperature. Regulatorji moči imajo nekajbistvenih prednosti:l zelo natančna in stabilna regulacijatemperaturel ne povzročajo hrupa (tako kot kontaktorji)l manjše in redkeje zahteve za servisiranjeml praktično neomejena življenska dobaRegulacijsko zanko tvorijo: PID regulatortemperature - regulator moči - grelec - proces- toplotni senzor. Regulator moči nastavimole z dvema miniaturnima preklopnikomana čelni strani. S prvim nastavimotip analognega signala, ki ga dobimo sPID regulatorja: 0-10V, 4-20mA, 0-20mA, regulacija z zunanjim potenciometromi.t.d. Drugi preklopnik služi za izbornačina delovanja: fazna regulacijamoči, fazna regulacija napetosti ali im-pulzna regulacija ("Burst Firing mode"),pri katerem regulator moči prepuščaneokr’njen sinus, vendar le v časovnihperiodah, ki so nastavljive od 0.4-60 sekund(torej ne režemo sinus ampak izpuščamoenega ali več sinusnih valov).Najpogostejša uporaba regulatorja močije regulacija temperature v industrijskihpečeh, sušilnicah, strerilizatorjih v prehrambeniindustriji, steklarske peči, kopelihza spajkanje tiskanih vezij, regulacijatemperature v gumarski industriji, stroji zabrizganje plastike in umetnih smol, regulacijasvetilnosti itd.nNovi LeCroyevi barvni digitalni osciloskopiSlika 1: LeCroy LC684DXLLeCroy je predstavil novo serijodigitalnih spominskih osciloskopov,ki premorejo do 4 vhodne signalnekanale, imajo vhdni frekvenčni obsegdo 1.5 GHz, zajem signala do8 Gs/s in pomnilnika za do 16Mvzorcev pri enkratnem preletu.Zaslon je LCD TFT z diagonalo 10.4inča (cca. 27cm), kar naj bi bilo41% več kot v prejšnjih serijah.Točnost vdelane časovne baze je100 ppm, natančnost pa 5ps. Polegobičajnih so vdelani tudi pametniprožilniki, ki lahko prožijo na želenostrmino ali širino impulza, na željenologično kombinacijo vhodov ali navrstice videoslike. LC684DXL ponujatudi analogno persistenco, ki simuliraobnašanje zaslona analognegaosciloskopa.Slika 2: Analogna persistenca

INFORMACIJE - Avtomatizacija - programski razvojni sistemiSucosoft S40 verzija 4.0Informacije: Synatec d.o.o., IdrijaFirma Moeller je za programiranje krmilnikoviz družine PS4 pripravila novo programskoorodje Sucosoft S40 ver. 4.0.Programska oprema ustreza standarduEN 61131-3, ima pa tudi certifikat, daustreza osnovnemu in prenosnemu nivojuv skladu z standardom PLCopen.Velik del programirnega vmesnika, ki seimenuje "Navigator" je izboljšan, tako daje bolj prilagojen programerju pri kontroliin nadzoru projekta. Vsak program zakrmilnik se vodi kot projekt. Projekt vsebujevse dele programa, knjižnice, definicije,itd. tako, da je na enem mestu zbranovse, kar je uporabljeno pri izdelavi konkretnegaprograma za krmilnik. To je posebnopomembno pri arhiviranju in kasnejepri popravljanju programov.Programirno okolje "Navigator", ki gauporablja programer pri delu, je udobno,integrirano z vsemi potrebnimi pomožnimiprogrami. Programer si lahko to okoljetudi priredi z dodatki po svoji želji tako,da lahko vsa potrebna opravila izvedekar iz "Navigatorja".Sucosoft S40 ver 4.0 vsebuje obsežnoknjižnico, z velikim številom funkciji, kimočno skrajšuje čas programiranja. Novostv verziji 4.0 je možnost kreiranja lastnihknjižnic. To je pomembno, ker lahkoprogramer s to novostjo onemogoči spreminjanjedela programa, medtem ko uporabniklahko sam spreminja in dograjujeto, kar mu programer dovoli. Na voljo ježe nekaj knjižnic s področja krmiljenja,ogrevanja, ventilacije in kliatizacije.Uporaba že izdelanih inpreizkušenih funkciji iz knjižnicbistveno pospeši izdelavo kompleksnihaplikaciji.Pri mrežno povezanih krmilnih sistemihse lahko vsi krmilniki programirajoin diagnosticirajo iz enecentralne točke. To nam olajša delopri zagonu objektov, kjer je več krmilnikovna različnih lokacijah povezanih ven sistem s pomočjo mreže. Mreže povezavev tem primeru služijo tudi za prenosprogramov do oddaljenega krmilnika innadzor delovanja posameznega krmilnika.Programski paketi za programiranje krmilnikovtako postajajo vedno bolj podobnipaketom za programiranje PC-jev.Sucosoft S40 je torej osrednje programerskoorodje za krmilnike iz družin PS4-150/250/350 in PS416. Uporablja selahko na operacijskih sistemih Windows95/98 in Windows NT 4.0. n"Razvojni komplet" za EASYInformacije: Synatec d.o.o., IdrijaFirma Moeller je za svoje kupce krmilnorelejnih modulov EASY pripravila zanimivonovost. V času do 30. aprila 2000 bomogoče kupiti kovček, v katerem je razvojnikomplet po zelo ugodni ceni, kije le za tisočak ali dva višja od cene samegakrmilno relejnega modula EASY.V kovčku je poleg krmilno relejnega modulaEASY še programska oprema (verzija2.0), navodilo v angleškem ali nemškemjeziku in kabel za povezavo s PC računalnikom- torej vse, kar potrebujete zadelo. V firmi Synatec pa so pripravili tudiprevod osnovnih navodil za programiranjev slovenščini. Ta navodila so vam navoljo tudi na naši spletni strani (www.synatec.si).Naročiti je mogoče tri različne komplete :· EASY618-BOX· EASY620-BOX· EASY412-BOX nAVTOMATIKA 4/2000 9

AVTOMATIKANa televiziji lahko zasledite reklamo, danajnovejši pralni stroj krmili elektronika.”Kako pa ga potem lahko popravimo?”bo prvo vprašanje laikov. Za približnoponazoritev lahko povem, da je v Golfu,katerega vozite, približno 20 mikroprocesorjev,v Mercedesu S-razreda pa okrog100. Glede na to, da vaš PC s samo enim(sicer zmogljivejšim procesorjem) "zabluzi"vsaj 1 x na dan, bi moral vaš Golf 20krat na dan. Temu pa ni tako tudi zaraditega, ker v avtomobilski industriji ni ediniboter Bill Gates.Embedded Systems 2000Nürnberg 16.-18. FebruarAvtor: Iztok Hudoklin, univ. dipl. inž.INFORMACIJE - Razmišljanje ob sejmu Embedded SystemsKaj pa je sploh to "EMBEDDED"? Če pogledamov slovar tega izraza ne bomo našli,zato se zadovoljite z razlago, da je to pačnekaj na področju mikroprocesorske tehnike,kar nima neposredne povezave s PC-ji, UNIX-i,Windowsi. "Embedded" je torej vse tisto, karostane, če odštejemo svetu elektronike in računalništvatisto, kar večina ljudi smatra pod računalništvo.In to področje je kljub temu ogromno,tako veliko kot je veliko število aplikacij, kamorse vgrajujejo mikroprocesorji. Število aplikacij, ki pa jih daneskrmilijo mikroprocesorji pa je večje, kot si povprečen tehnik lahkozamišlja, večkrat se pri ugibanjih uštejejo tudi strokovnjaki.Sedaj pa od uvodnih razlag k bistvu. NaEmbedded Systems2000 so se zbraliproizvajalci takih indrugačnih mikroprocesorjev,proizvajalci mikroprocesorskerazvojne opreme, C-prevajalnikov, Realtimeoperacijskih sistemov, komunikacijskihSoftwareov, proizvajalci raznih PLDjev,FPGA-jev in drugih elektronskih vezijin naprav. Po velikosti je sejem približnopolovica Sejma elektronike v Ljubljani,"pravih" obiskovalcev pa je gotovo nekajkratveč kot v Ljubljani. Klobas ne pečejoznotraj razstavnih prostorov, zato naključnihobiskovalcev praktično ni.Kdo so proizvajalci mikroprocesorjevin mikrokontrolerjev?Prednjači Motorola s celo paleto od 68HC05 do PowerPC-jev. Zatem sledijoIntel 8051 kloni, ki jih proizvajajo Siemens(sedaj se imenuje Infineon), Philips,Dallas, Temic, Atmel… Nato pa lahkosrečate se številne druge proizvajalce, kisi delijo dele pogače. Pomembnejši so še:Hitachi, Microchip, ARM, Samsung, ST,AMD, National in še mnogo drugih.Trg mikroprocesorjev bi lahko razdelilimed take za kavne mlinčke in sposobneza najkompleksnejše naprave. Bolj pomembnoje seveda, na katerih področjihse uporabljajo: prednjačijo telekomunikacije,sledi avtomobilska industrija, tretjakategorija pa je razno in je po porabimikroprocesorjev gotovo manjša odkaterekoli od prvih dveh. Gotovo na temtrgu velja druga logika kot na PC trgu,kjer prodaja tisti, ki navije iz čipa največMHz. Tu je pomembna cena, zanesljivost,dobavljivost, prilagodljivost posebnimpotrebam, velikost, poraba …Ocenjevanje novosti in zanimivosti sejmaje odvisno od zornega kota, s kateregase gleda nanj. Če je namen obiska najti10 4/2000AVTOMATIKA

INFORMACIJE - Razmišljanje ob sejmu Embedded Systemsnek 8051-derivat ter opremo za razvoj za neke posebnepotrebe ali pa nek CPU, ki bo lahko krmilil sodobno telefonskocentralo, bodo ocene precej različne. V splošnem pa lahko ugotovimto, da se čez noč ne spremeni veliko in da moči ostajajorazporejene iz leta v leto dokaj enako. Na področju mikroprocesorjevza potrebe telekomunikacij se je že davno zasidralaMotorola z M68332, po nekaj vmesnih produktih pa je sedajpoglavitna družina PowerPC. Ko gre za najkompleksnejše sisteme,krmiljene z RTOS-i (Real Time Operating System), potemtu praktično ni alternative. V malo manj zahtevnih sistemih, kot sonaprimer GSM aparati, se pogosto uporablja Siemens (Infineon)C167 in derivati, v manjših napravah pa se srečuje 8051 kompatibilneCPU-je vseh mogočih proizvajalcev, ter družine HC11,H8, Z80 itd. V avtomobilski branži je spet vodilna Motorola.Majhen HC05 (to je, za informacijo, številčno najbolj prodajanCPU vseh časov) krmili odpiranje stekel, HC08 skrbi za gretje sedeževin ogledala, HC12 je v air-bagih, ABS-ih, ASR-ih, krmilniplošči… Kaj je v klimi, radiu in drugih opcijskih napravah lahkosamo ugibam. Dostikrat se mikrokontrolerji povezujejo po CAN,USB, Ethernet in drugih povezavah, vendar v večini primerov tune gre za hitre on-line povezave, temveč za prenos podatkov inukazov.Elbacomp d.o.o.Podjetje za trgovino in zastopanje,Stegne 25, 1000 LjubljanaTel.: 061/183-79-10 Fax: 061/159-23-98e-mail: elbacomp@elbacomp.siCOMP d.o.o.PONUJAMO VAM CELOTEN PROIZVODNIPROGRAM NASLEDNJIH PROIZVAJALCEV:l INTEL l Microchip l Motorolal Vantis l AMD l Sonyl Philips l FSC l Texas Instrumentsl Analog Devices l ST MicroelectronicsZASTOPAMO PA TUDI DRUGE SVETOVNEPROIZVAJALCE KOT SO:l Cypress l E-Tec l Vishayl Hitachi l Lucent l M-Systemsl Micron l Sharp Electron. l C&D Technol.l National Semiconductors l Mitsubishil Rohm l Fuji l IQDl Temic l Linear Technologyl Samsung SemiconductorsNOVOST V PRODAJNEM PROGRAMUŠe nekaj je potrebno razložiti. Ko se pogovarjamo o nekemHC05 ali HC08 CPU-ju, je v veliko primerih govora o nekemposebnem derivatu za potrebo Boscha, Daimlerja, BMW-ja, itd,ne pa o izvedenki, ki jo najdemo v katalogu neke trgovine.Danes so majhne implementacije res "Single chip", to pomeniCPU in nekaj SMD uporov in kondenzatorjev, ki krmilijo na primerceloten GSM aparat. Ko smo že pri posebnih procesorjih,lahko omenim še ARM. To pravzaprav ni proizvajalec temvečorganizacija, ki prodaja svoje 32-bitna RISC jedra in periferijefirmam, ki jih potem implementirajo na siliciju. Obstoja tudi celavrsta C-prevajalnikov in razvojne opreme za ARM.Za uporabnike (razvijalce) mikroprocesorskega Softwarea inHardwarea je najpogostejše vprašanje, kako razviti vse to, kar seod njih pričakuje. Ker se to s kleščami in papirjem ne da narediti,je potrebno najti optimalno opremo za te potrebe. Zato zelopogosto obiskovalci takega sejma iščejo tudi razvojno opremoza svoje mikroprocesorje, ki pogosto tečejo že z več kot 100MHz. Na tem trgu je nekaj podjetij, ki ponujajo zelo široko paletoproizvodov in pokrivajo z raznimi emulatorji "skoraj vse"mikroprocesorske družine. Sem sodijo iSYSTEM, Lauterbach inHitex. Potem je še cela vrsta takih, ki pokrivajo bolj specialnapodročja. To so EST, Noral, Nohau, Mikrotek, Ashling…S tem člankom sem hotel bralcem le nekoliko približati nekaterepojme, manj pa se ukvarjati s podrobnostmi. Tistim, ki ste boljradovedni, pa lahko z veseljem posredujem druge bolj podrobneinformacije, še posebno tiste iz meni najbolj domačegapodročja "Mikroprocesorske razvojne opreme".Več informacij lahko dobite na telefonu podjetja Asyst electronicd.o.o. ali na e-mail: Iztok@asystelectronic.si.nAVTOMATIKA 4/2000 11

AVTOMATIKAZrcalo energetske prihodnostiInformacije: Step d.o.o., MariborPo uspešno organiziranem nastopu slovenske obrti in podjetništvana münchenskem mednarodnem obrtnem sejmu IHM vmesecu marcu, sejemsko podjetje Obrtne zbornice SlovenijeSTEP d.o.o. vneto pripravlja svoje že tradicionalne specializiranemednarodne sejme, ki bodo na sejmišču dvorane Tabor v Mariboruv mesecu maju.Potem, ko sejemski trojček ENERGETIKA- TEROTECH - VZDRŽEVANJE in LO-GOTRANS v lanskem letu ni imel večmožnosti širitve, so se organizatorji odločililetos pripraviti sejem ENERGETIKEsamostojno, v terminu od 9. do 13. maja.Mednarodna sejma TEROTECH-VZDRŽE-VANJE in LOGOTRANS pa bosta letosod 23. do 26. maja, poslej pa vsakodrugo leto - bienalno. Letošnje pokroviteljstvosejma LOGOTRANS je prevzeloMinistrstvo za promet in zveze."Zrcalo energetske prihodnosti" jemoto že 9. mednarodnega specializiranegasejma ENERGETIKA, ki bo letos oplemenitenše z razstavo NAŠ DOM, gradnjomarlesove montažne hiše v času sejmain številnimi obsejemskimi spremljevalnimiprireditvami. Sejem ENERGETIKA &NAŠ DOM bo tudi letos pod pokroviteljstvomZdruženih narodov - Ekonomskekomisije za Evropo - v projektu Energetskaučinkovitost 2000.Na 32.900 kvadratnih metrih sejemskihpovršin se bo na sejmišču pri dvorani Taborv Mariboru od 9. do 13. maja številnimobiskovalcem v šestih halah predstaviloskupno 345 razstavljalcev iz kar21. držav. Zastopana bodo znana mednarodnapodjetja, tudi iz Združenihdržav Amerike in celo Japonske. Obetase torej lepa mednarodna predstavitevzelo široke palete področja energetike.Energetika je zelo zaznamovala minulotisočletje. Če je še pred nekaj leti veljalo,da so energetski viri v neomejenih količinahin je bila njihova ekstenzivna izrabaglavno gibalo razvoja, pa je v zadnjemdesetletju prevladalo spoznanje, da jetreba graditi razvoj na osnovi racionalnejšerabe energije. Maksima je z manj energijenarediti več in ob tem ohraniti alicelo izboljšati bivalni standard. SejemENERGETIKA & NAŠ DOM je torej resničnonaravnan v prihodnost. Potem ko jesejem v minulih letih dosegel visok strokovninivo in je bil namenjen predvsemstroki, letos doživlja vsebinsko številne spremembe,ki so rezultat prilagajanja sejmaslovenskim razmeram in zahtevamrazstavljalcev, približati racionalno raboINFORMACIJE - Sejemske dejavnostienergije širšemu krogu obiskovalcev. Pravzato je letos sejem ENERGETIKE obogatenz razstavo NAŠ DOM, kjer bodopodjetja predstavila in tudi svetovala,kako izboljšati naše bivalne pogoje in obtem še privarčevati z energijo. Letos botako sejem, ki je bil dosedaj zelo strokovnousmerjen, zanimiv tudi za širšopubliko, še toliko bolj, ker se bodo vObrtni ulici predstavili obrtniki Območneobrtne zbornice Maribor in tako predstavilisvoje delo potencialnim uporabnikomnjihovih storitev. V Prodajni ulici, kije letošnja novost, pa bodo obiskovalcilahko kupili izdelke nekaterih razstavljalcev,ki so se tokrat odločili tudi za direktnoprodajo. Prav obiskovalci so namrečželeli nekatere razstavljene stvari kupitiprav na sejmu. Prodajna ulica bo posebejločena od razstavnih hal, saj je glavninamen sejma še vedno predstavitev.Gradnja hiše na sejmuZa širšo javnost bo vsekakor najbolj zanimivaGRADNJA MARLESOVE MONTAŽ-NE HIŠE na samem sejmu. Vse dni sejmabodo namreč na posebnem zunanjemprostoru gradili marlesovo hišo, vse odtemeljev do ureditve okolja. Obiskovalcibodo tako lahko po javno objavljenemprogramu prisostvovali opravljanju posameznihdel, npr. postavljanju montažnihsten hiše, strešne konstrukcije… Posameznesekcije Območne obrtne zborniceMaribor želijo na tak način predstavitiraznovrstna obrtniška dela gradbincev,kovinarjev, mizarjev, instalaterjev, energetikov,električarjev in krovcev-kleparjev.Raznovrstni obrtniki želijo širši javnostipribližati svojo obrt - storitveno dejavnost,ki jo lahko najbolj plastično predstavijoprav s svojim delom. Obrtniki bodo sevedaradi tudi svetovali in odgovarjali navprašanja obiskovalcev.Zadnji dan sejma, v soboto, 13. maja, paobrtniki pripravljajo po končanem delupravi likov sejemske hiše, s starimi kmečkimiobičaji. Sicer pa je sejem na željoobiskovalcev v petek, 12. in soboto, 13.maja podaljšan do 19. ure.Letos pa bo na mednarodnem sejmu12 4/2000AVTOMATIKA

INFORMACIJE - Sejemske dejavnostiAVTOMATIKAENERGETIKA & NAŠ DOM še posebenpoudarek na številnih obsejemskih prireditvah.Komunalna energetikaV okviru sejma ENERGETIKA & NAŠDOM je že tradicionalno mednarodnoposvetovanje KOMUNALNA ENERGETI-KA. Obe slovenski univerzi skupaj z Zvezoinženirjev in tehnikov Slovenije tako žedevetič zapored na Tehniških fakultetah vMariboru organizirajo mednarodno strokovnoposvetovanje, ki bo potekalo kar tridni. Mednarodno posvetovanje KOMU-NALNA ENERGETIKA je tako kot samsejem ENERGETIKA & NAŠ DOM podpokroviteljstvom Združenih narodov - ekonomskekomisije za Evropo v projektu EE2000 - energetska učinkovitost 2000.Vsa leta izdajajo tudi zbornik s slovenskimiprispevki in prevodi v nemškem aliangleškem jeziku.Mednarodni kongresSITHOKŠe en mednarodni kongres gosti sejemENERGETIKA & NAŠ DOM v Mariboruin sicer letos že 4. mednarodni kongresSITHOK. Slovensko društvo inženirjev zatehnologijo hlajenja, ogrevanja in klimatizacijeskupaj s strojnima fakultetamaobeh slovenskih univerz ter sekcijami instalaterjevin energetikov pri Obrtni zborniciSlovenije pripravljajo še pred pričetkommednarodnega sejma na Tehniškihfakultetah v Mariboru trodnevnimednarodni kongres z obširno, zanimivoin aktualno strokovno tematiko.Priznanja najboljšimrazstavljalcemOrganizator mednarodnega sejma EN-ERGETIKA & NAŠ DOM vsa leta spodbujarazstavljalce, da na sejmu predstavijosvoje razvojne in tehnološke novosti.Posebna strokovna komisija ocenjuje prijavein vsako leto podeli priznanja inplakete za najboljše tehnične rešitve aliizboljšave. V strokovnih krogih so ta priznanjazelo cenjena, kar je dokaz, daimamo še vedno kreativna razvojna podjetja.Državno prvenstvokleparjev in krovcevSekcija kleparjev in krovcev pri Območniobrtni zbornici Maribor letos prvič organizirana sejmu ENERGETIKA & NAŠDOM državno prvenstvo kleparjev inkrovcev. S tem želijo spodbuditi mlade,da se odločijo za ta lep in perspektivenpoklic, prikazati pa želijo tudi znanje žeizučenih kleparjev in krovcev, ki imajo kajpokazati - predvsem zavidanja vrednoročno spretnost.Dan instalaterjev - energetikov SlovenijeŽe tradicionalno srečanje slovenskih instalaterjev-energetikov, ki bo letos včetrtek, 11. maja, se bo pričelo s posvetovanjemo sodobnih in varčnih energetskihsistemih in nadaljevalo s predavanjemo izrabi geotermalne energije, sledilpa bo seveda obvezni ogled mednarodnegasejma ENERGETIKA & NAŠ DOM.Izobraževanje mladihVsa leta mednarodnega sejma ENER-GETIKA & NAŠ DOM je petek namenjenizobraževanju mladih. Na samemsejmu bodo učencem 7. in 8. razredovosnovnih šol sekcije Območne obrtnezbornice Maribor predstavile dualni sistemizobraževanja za poklic energetik,električar-energetik, gradbinec, kleparkrovec,mizar, instalater strojnih instalacijin kovinar. Učenci si bodo po predstavitviogledali še Obrtno ulico, kjer bodo v živovideli prikaz posameznih obrti, podrobnopa se bodo seznanili tudi z gradnjomarlesove montažne hiše. Opoldne papripravlja Območna obrtna zbornicaMaribor za pedagoške delavce okroglomiza o problematiki izobraževanja; z željopredstaviti svojo vizijo popularizacijeperspektivnih obrti za mlade. nAVTOMATIKA 4/2000 13

Proizvodnja tiskanih vezij d.o.o.I.C. Podskrajnik, 1380 CerknicaTel.: 061/793336Tel.: 061/796-100gsm: 041/733-393fax: 061/796-105lingva@siol.netwww.lingv.lingva.siVisiconXOrodje za enostaven dostop do podatkovInformacije: Metronik d.o.o., LjubljanaVisiconX je novo orodje iz Intellution-a, kiomogoča uporabnikom sistema Dynamicsdostop do podatkov v relacijskih innerelacijskih bazah brez pisanja programskekode. VisiconX je nabor ActiveXkontrol, ki razširjajo zmogljivosti programskeopreme Dynamics prek uporabe tehnologijADO (Active Data Objects) inOLE DB (Object Linking and Embedingfor Database). ADO je Microsoft-ov vmesnikza dostop do različnih tipov podatkov,OLE DB pa je nabor ActiveX vmesnikov,ki omogočajo dostop do podatkovshranjenih na različnih lokacijah. Na tanačin VisiconX omogoča komunikacijo zbazami podatkov s pomočjo enostavnegapovezovanja objektov brez dodatnegaprogramiranja. VisiconX sestavljajoActiveX kontrole za univerzalni dostop dopodatkov: "Data Control", "Grid Control",Combo Box Control" in "List Box Control"ter "SQL Wizard Control".INFORMACIJE - Programska opremaNajpomembnejše prednosti, ki jih prinašaVisiconX, so:· dostop do podatkov iz RDB in prikaz letehbrez programiranja,· asinhroni dostop do baz, kar zagotavljavisoko zmogljivost,· enostavno konfiguriranje sistema, karomogoča zelo hiter razvoj aplikacij. VisiconXje na voljo kot opcija za iFix.- elektronske komponente- mehanski elementi- merilna tehnika- orodjeHITRA DOBAVA-PLAÈLJIVO V TOLARJIH.ZAHTEVAJTE BREZPLAÈNIBARVNI KATALOG (3000 strani)ali RS Components CD-ROM katalog.- elektro komponente- oprema delavnic- pnevmatika- hidravlikaPROFESIONALCIPROFESIONALCEMNovi katalog marec - avgust 2000 že na razpolago !Obišèite nas na:www.rs-components.at14 4/2000AVTOMATIKA

Strani GZS - Sodobna naselja in zgradbe - priložnost za avtomatizacijoAVTOMATIKASODOBNA NASELJAIN ZGRADBEPRILOŽNOSTI ZA AVTOMATIZACIJOAvtor: Franc Žle, GZS - Združenje za inženiringKakšna naj bo sodobna zgradba? Na to vprašanjeje toliko odgovorov, kolikor je udeležencevza omizjem. Bankir razmišlja kako vložitidenar, da bo dobil največji izkupiček v najkrajšem času.Projektant ponuja moderne rešitve, da bo zgradbalepa, varna, varčna in bo osrečila naročnika.Gradbeno podjetje si prizadeva naročnikom predstavitidokazila o sposobnosti za izgradnjo zgradbepo načrtih in zahtevah naročnika. Toda za tem omizjemdo sedaj ni bilo nikoli glavnega, ki mu je namenjenazgradba. To je uporabnik.KonkurencaSvobodna konkurenca v vseh področjihgospodarstva in tudi v graditeljstvu, omogočauvajanje novih tehničnih inorganizacijskih rešitev, ki cenijo gradnjo,povečujejo udobje uporabnikov, ustvarjajoboljše bivalne in delovne pogoje,omogočajo racionalnejšo rabo energijein uvajajo v zgradbe nove funkcije.Racionalna raba energije je najpomembnejšepodročje. Zgradba mora zasnovanatako, da v vseh letnih časih zahtevaza normalno klimo, oziroma prijetnodelovno in bivalno počutje, najmanjenergije za ogrevanje ali ohlajevanje terprezračevanje. Inteligentna fasada instreha varujeta notranjost pred ekstremnimizunanjimi klimatskimi vplivi. Bistvenelement fasade za preprečevanje zunanjihtemperaturnih vplivov so senčila, ki solahko popolnoma avtomatizirana invključena v klimatski sistem zgradbe.Toda tudi notranje naprave v zgradbimorajo biti take, da ne oddajajo prevečtoplotne energije, da bi se moralo zaradinjih notranjost hladiti. Vse naprave seizolira ali izloči iz prostorov, da oddajajotoploto v okolje izven zgradbe. Za vsakonapravo se ugotovi koliko toplote oddajain se izbere tehnično in organizacijskorešitev, ki bo porabila najmanj energijeza optimalno klimo.Uporabnik je obvezan kupiti ali najetizgradbo, o kateri so odločali vsi drugi, kiso imeli predvsem svoje poslovne, ne pauporabniške interese. Med prodajalcemoziroma najemodajalcem in uporabnikomje bil velik prepad, preko kateregase je moral uporabnik ponižno sam prebijatido monopolnih prodajalcev. Imelismo trg prodajalcev, ne pa trg organiziranihkupcev. Nova doba v graditvipostavlja na prvo mesto uporabnike, kinaj dobijo pravico sami odločati ouporabniških in ekonomskih pogojihuporabe zgradb. Teoretično to pravicože imajo.Tehnični napredek -sodobne telekomunikacije inavtomatizacijaTehnični napredek in stalna konkurencaodpirata nove možnosti zniževanja cenzgradb, stroške uporabe, vzdrževanja,obnavljanja in upravljanja. V zadnjemdesetletju se je uveljavilo spoznanje, daje možno tudi zgradbe združevati venoten upravni sistem in jih upravljati ponačelih industrijskih podjetij. V industrijskempodjetju so vse zgradbe vključenev enoten tehnološko poslovni sistem, ki seupravlja centralno. Tudi zgradbe in naseljase lahko združi v enoten upravni sistem.Uprava po omrežju upravlja vsehišne naprave, organizira servis zaneprekinjeno servisiranje in izvajanjeukrepov, ki jih zahteva izvajanje upravljanja.Združevanje hišnih strojnih napravv enoten upravni sistem je neomejeno.Omejitve so samo v odločitvah pristojnih.Centralno upravljanje hišnih naprav in izvajanjeservisov omogoča tudi centralnoupravljanje zgradb. Stroški izgradnje omrežjain vgradnje tipiziranih oziroma združljivihnaprav za upravljanje hišnih napravv omrežju, so približno pet procentovinvesticijske vrednosti zgradbe.Vse hišne naprave za klimo, komunikacije,delovne procese, nadzor, identifikacijo,požarno varovanje, protivlomno zaščitoin instalacije, kot so energetski vodi,vodovod in ostalo, se lahko avtomatizirain upravlja iz enega centra za večještevilo objektov. Procesi v zgradbah zadoseganje udobnega bivanja, racionalnorabo energije in vse ostalo, so za večinozgradb in uporabnikov podobni ali pase jih lahko specifično za vsak objekt alitudi prostor posebej določi.Konkurenčno ponašanje vseh uporabnikovzahteva ažurno uvajanje vsehtehničnih novosti za izboljšanje udobja vzgradbah in zniževanje stroškov.AVTOMATIKA 4/2000 15

POKRITOST VSEH APLIKACIJO D N AJB O LJD O N AJB O LJZAH TE VN IHPREDSTAVITEVREGULATORJEV SERIJEgammadue ®Ø Regulatorji so primerni za vse aplikacije,od najbolj preprostih, donajbolj zahtevnih s FUZZY logikoin samonastavitvijo regulacijskihparametrovØ Delujejo lahko samostojno ali sprogramsko SCADA AUTO-LINK podporo preko PC raèunalnikaØ Novi regulatorji C1 in M1 zagotavljajokupcem nizko ceno, a vseenovisoko ASCON kvalitetoØ Novi 48x24 DIN mini regulator jelahko uporabljan kot indikator inpretvornik.Ø Novi 48x48 DIN moènostni regulator.Model M5 vkljuèuje funkcije,ki so bile prej na voljo v velikosti48x96. Na voljo je tudi 16segmentna èasovna nastavljivavrednost.Ø 3 letna garancija.Kvaliteta teh izdelkovdovoljuje podjetju ASCONgarancijo instrumentov za daljšoèasovno dobo.Uporabniki imajo pravico zahtevatisodobne zgradbe po konkurenčnih pogojihuporabe, da bodo tudi sami lahkoizvajali svoje dejavnosti konkurenčno.Primeri iz razvitejših držav kažejo, dasodobne avtomatske naprave za vodenjehišnih naprav omogočajo zniževanjestroškov uporabe in upravljanja do 40procentov.Nova investicijska praksaDosedanjo prakso, da so javna podjetjain javna uprava zbirala z davki sredstvaza gradnjo komunalne infrastrukture ingradnjo zgradb, je treba pospešenokončati. Država je namreč slab in neinovativengospodar. Če se uporabniki samiorganizirajo za naročnika projekta, samiprivarčujejo ali najamejo kredite ter vodijogradnjo, so stroški gradnje do 40 procentovnižji. Organiziranje uporabnikov,da sami odločajo o graditvi, je velikapriložnost za vzpodbujanje investicijskedejavnosti in zaradi nižjih stroškov gradnjetudi velika priložnost za uvajanjeavtomatizacije zgradb.Nova načela in zahteve zasodobna naselja in zgradbe -odprti sistemiInternet omogoča upravljanje sistemovna neomejene razdalje. To pomeni, da soupravni sistemi lahko poljubno veliki.Kolikor večji so, toliko so racionalnejši.Strani GZS - Sodobna naselja in zgradbe - priložnost za avtomatizacijoPogoj za delovanje velikih upravnih sistemovje odprtost omrežja. To pomeni, dase v omrežje vključi vsako napravo, ne dabi zanjo morali porabiti poseben vmesnik.Odprti sistemi delujejo v Internetu.Internet je največji odprti sistem.Odprti sistemi omogočajo integralnoupravljanje strojnih naprav v neomejenemštevilu zgradb. Integralno upravljanjestrojnih naprav omogoča tudi integralnoupravljanje neomejenega števila zgradb.Načrtovanje in gradnja sodobnih zgradbse izvaja samo po načelih odprtih sistemov.Prostorsko planiranjeGradnjo sodobnih zgradb in posodabljanjestarih za uvajanje sodobne integriraneavtomatizacije in integriranegaposlovnega upravljanja je možna, če se vceli državi in za vsako naselje načrtuje,standardizirano odprto komunikacijskoomrežje in se tudi vsako zgradbo načrtujein gradi za uporabo odprtih sistemovza integrirano avtomatizacijo in poslovnoupravljanje.Poslovne priložnostiSvetovalni in izvedbeni inženiringi, proizvajalciopreme, instalacij in izvajalci sopred začetkom nove tehnične dobe v graditeljstvu.Doba načrtovanja in gradnjezaprtih avtomatskih sistemov je končana.Industrija, javna podjetja in ustanove,ministrstva in njihovi organizacijske enotese morajo takoj dogovoriti za gradnjoodprtih telekomunikacijskih in upravnihsistemov.Poslovnih priložnosti za inženiringe inizvajalce je že veliko. Vsako javno naročilose bo izvajalo po načelih odprtih sistemov.Naročila bodo dobili veliki intehnološko usposobljeni ponudniki, kibodo tudi garantirali za delovanje ponujenihsistemov po načelih odprtosti. n16 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Načrtovanje odprtih sistemov avtomatizacijeNAČRTOVANJE ODPRTIHSISTEMOVAVTOMATIZACIJE ZGRADBAvtorj: Miha Erklavec, univ.dipl.ing.LonWorks tehnologija se zadnja leta močno uveljavljana področju avtomatizacije. Navkljub temtrendom imajo projektanti in svetovalci še vednostrah pred načrtovanjem pravih odprtih "interoperabilnih"sistemov. Glavni razlog je tradicionalen pristop priizdelavi projektne dokumentacije. Večina projektovavtomatizacije zgradb v Sloveniji (kot tudi v svetu) je ševedno sestavljena iz več samostojnih, ločenih, podsistemov.Namesto, da bi se zgradbo obravnavalo kot celoto,se jo s stališča avtomatike razbije na mnogo ločenihdelov.Strah in nepoznavanje so drugi razlog za ta dogajanja.Kljub temu, da je velika večina proizvajalcevelementov za avtomatizacijo že privzela in proizvajaLonWorks elemente, se mnogi bojijo izgube trga,če ne uporabljajo lastnih posvečenih zaprtih sistemov.Načrtovanje pravih odprtih sistemov bo pospešilovelike spremembe na trgu. Veliki dobaviteljividijo odprte sisteme kot neko Pandorino skrinjico.Ne vidijo, ali nočejo videti prednosti, ki jih odprti sisteminudijo novim in starim uporabnikom. Kljub pomislekom,pa vidijo, da je LonWorks tehnologijauporabna in ekonomsko upravičena.Razvoj tehnologije hitro spreminja vse sistemskearhitekture. V to so vključeni tudi sistemi avtomatizacije.Velike računalnike z neinteligentnimi terminaliso v zadnjih 20 letih zamenjali z malimi računalniki,ki so bili povezani preko lokalne mreže(LAN). Ti so pa zopet odstopili prostor močnimosebnim računalnikom, povezanimi med seboj poprincipu vozel-vozel (peer-peer). Ključ uspeha informacijskihsistemov je v razširjenosti in sprejemljivostiindustrijskih standardov za mikroprocesorje, komunikacijskeprotokole, operacijske sisteme in podobno.Ti standardi omogočajo raznim, velikim in malimproizvajalcem da proizvajajo v velikih količinah"interoperabilne" produkte na področju programskein strojne opreme. Pri sistemih avtomatizacije pa podobenpreskok omogoča LonWorks tehnologija. Toje sedaj vsem dostopna odprta tehnologija in jeplatforma za izdelavo odprtih "interoperabilnih" sistemov,ki bodo zamenjali zaprte centralizirane sistemeavtomatizacije tako v zgradbah kot tudi v industriji,transportu in podobno.. LonWorks tehnologijaje pričela prevladovati na področju avtomatizacijezgradb. Kratica LON ali ime LonWorks je žesinonim za odprt "interoperabilen" sistem avtomatizacije,kjer so združeni elementi različnih dobaviteljev.Uporaba LonWorks tehnologije močno poenostavinačrtovanje in izvedbo avtomatizacije vzgradbah, kot tudi nudi uporabniku preglednost cenin stroškov tako v fazi izgradnje in predvsem v fazivzdrževanja.KLASIČNE ARHITEKTURENekdaj je bila avtomatika narejen z elektromehanskimireleji ali pnevmatskimi elementi. Razvojtehnologije trdne snovi in prihod polprevodnikov jebistveno zmanjšalo stroške avtomatizacije in povečalonjeno učinkovitost. Močnejši in hitrejši algoritmiso obvladovali kompleksnejše procese. Popravki,dodatki in spremembe pa so bile enako boleče alimogoče še bolj kot v elektromehanski in pnevmatskidobi. Sistem je dobavil en proizvajalec, ki je ponudilsvoje rešitve. Prilagoditve in razširitve so bile vezaneizključno na enega dobavitelja opreme in rešitev.Vedno pa se je našel element, ki ga dobaviteljni imel v svojem programu in ga kupec torej ni mogel,kljub potrebam, vgraditi. Ker so podjetja vezalakupce, ki ni imel nobene izbire, so lagodno pristopaleh razvoju in izboljšavam sistema.Zgodovinsko je bilo skoraj nemogoče povezatikrmilnike enega proizvajalca s krmilniki drugega.Nekompatibilni protokoli, povezave preko digitalnihin analognih signalov, RS232 programirljivi porti sobili in so še nočna mora končnih uporabnikov. Vsi tivmesniki niso resnično povezali sistem ampak soprenašali samo določene omejene podatke. Ostalipodatki pa so bili omejeni na podsistem. Seveda jebilo in je še možno izgraditi sistem avtomatizacije zuporabo vmesnikov imenovanih "gateway". Pri temje trpela učinkovitost in zanesljivost celega sistema.Poleg tega je uporabnik vezan na dobavitelja vmesnikain programerja, ki je napisal posvečeno programskoopremo.AVTOMATIKASlika 1 prikazuje klasično centralizirano arhitekturo,ki se jo praktično še sedaj uporablja v večini sistemovavtomatizacije nadzora v zgradbah in industriji.Senzorji in izvršilni organi so vezani na krmilnike.Ti so vezani na nadzorni panel ali računalnik prekomaster/slave arhitekture. Ponavadi je to RS485 komunikacijskalinija. Krmilniki so zmogljive mikroprocesorskenaprave, ki obdelujejo vhodno/izhodnepodatke. Senzorji in izvršilni organi so klasični elementibrez inteligence. Glavni krmilniki potem lahkomed seboj komunicirajo preko nekega vmesnika.Vse je priključeno na SCADA sistem, ki ima za vsaktip krmilnika svojo komunikacijo in svoj protokol. Vveliki meri so ti SCADA sistemi narejeni za industrijoin so relativno dragi. Vsak od krmilnikov ima svojprogram, ki je specifičen in posebej razvit. Orodijza razvoj in instalacijo je toliko kolikor je različnih inteligentnihelementov v sistemu.UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJV KLASIČNIH SISTEMIHVsi dobavitelji še niso pripravljeni in ne dobavljajoelemente za prave odprte sisteme. Ena vmesnih stopenjarhitekture je prikazana na sliki 2. VidimoLonWorks krmilnike, ki so priključeni na LonWorkskomunikacijo. Ta je v bistvu izoliran del sistema. Ševedno se senzorji in izvršilni organi rajši povezujejona krmilnike kot, da se zanaša na njihovo inteligenco.Eden od dobaviteljev dobavi programsko opremoza krmilnike, ki so v bistvu nepotrebni vmesniki.Ni standardiziranih programskih orodij in rešitev.Ta arhitektura v bistvu omejuje in ne izrablja pravihmožnosti, ki jih ponuja LonWorks tehnologija. Je koraknaprej od klasičnih tehnologij. Toda proti nadzornemuračunalniku je hierarhično to še vedno zaprtsistem. Možnost izmenjave podatkov med senzorjiin izvršilnimi organi je omejena. LonWorks krmilnikidelujejo kot omejevalci pretoka podatkov inposredniki med LON protokolom in lastniškim proto-Slika 1KLASIČNOCENTRALIZIRANAARHITEKTURAAVTOMATIKA 4/2000 17

AVTOMATIKAInteligentne zgradbe - Načrtovanje odprtih sistemov avtomatizacijekolom, ki se uporablja za nadzor. Vsak od dobaviteljevima svoje orodje za programiranje in instalacijolastnih krmilnikov. Uporaba drugih orodij je nemogoča.Arhitektura prikazana na sliki 2 ni optimalna rešiteviz večih razlogov. Najmočnejši razlogi vplivajo tudina ceno vzdrževanja v življenjski dobi sistema.a. Arhitektura je popolnoma nepotrebno kompleksna.Če bi bila uporabljena prava vozel-vozel(peer-peer) arhitektura, bi bil nepotreben nivokrmilnikov. Končni uporabnik nima nobenihprednosti zaradi dodatnega nivoja v sistemskihierarhiji. V bistvu so krmilniki in poseben komunikacijskiprotokol za nadzor dodaten nepotrebenstrošek pri vgradnji in tudi pri vzdrževanju.b. Sistem je še vedno lastniški. Kljub temu, da elementina LonWorks omrežju uporabljajo standardenprotokol, je programska oprema nakrmilnikih, kot tudi protokol do nadzornega računalnikazaprt. Sistem zahteva posebno orodjeza programiranje, instalacijo in vzdrževanje. Topreprečuje uporabniku izrabo ene od največjihprednosti odprtega sistema: svobodo izbire pridodelavi, spremembi, novih funkcijah, in ne nazadnjepreglednosti pri ceni. Kupec ne morebrez posledic zamenjati dobavitelja, če je tapredrag ali neuspešen. Taka menjava pomenitudi menjavo sistema.c. Ni mogoča komunikacija vsake točke z vsakodrugo točko ob vsakem času in od kjerkoli namreži. Ker ima arhitektura več nivojev se elementine morejo pogovarjati med seboj. Pretvorbopodatkov na drug protokol ali shranjevanje vbaze, kjer so podatki že stari, ponavadi ni sprejemljivo.Sistem na sliki 2 je neroden in drag za končnegauporabnika ter sistemskega integratorja. Rešitev tudizmede uporabnika, saj misli, da kupuje pravi odprtisistem in je zaveden, ker se uporabi tehnologija, kiomogoča odprte sisteme. Sistem krmilnikov je vbistvu sistem LonWorks mrež, ki niso med sebojpovezane. Namesto odprtega sistema dobi uporabnikčrne škatle, pri katerih ne ve, kje je. Dobaviteljpostavi uporabnika v kot podobno kot pri klasičnihlastniških sistemih.PRINCIPI NAČRTOVANJA KRMILNEMREŽEZahteve odprtega sistemaNajcenejši in najbolj učinkovit način izrabeLonWorks tehologije je postavitev zelo distribuiranegavozel - vozel (peer - peer) sistema. Slika 3ilustrira logični koncept. Fizični koncept lahko vsebujekomunikacijsko hrbtenico in routerje za usmerjanjeprometa po mreži in povečanje učinkovitosti.Potrebno je povedati, da je moramo pri načrtovanjuteh sistemov narediti kvalitetni preskok v mišljenju inrazumevanju arhitektur procesnih mrež. Večino projektantov,uporabnikov in tudi ponudnikov še nerazmišlja na tak način. Vendar zahteve trga,cenenost izgradnje inkasneje vzdrževanjamočno silijo najprej uporabnikein investitorje ktemu preskoku. Trg zahtevain bo zahteval odprtesisteme.Sedaj že zamira debataali uporabljati Lon-Works za avtomatizacijozgradb, ali ne. Ta dilemaje vsaj v svetu žerešena v prid LonWorkstehnologije. Postavljajose standardi za načrtovanjeodprtih sistemov Slika 2in izrivanje klasičnihlastniških oziroma vmesnih rešitev. Podobno kot soto že storili sistemi za obdelavo podatkov (osebniračunalniki) se sedaj tudi procesni sistemi odpirajo"interoperabilni" vozel-vozel (peer to peer) arhitekturi.Veliko število LonWorks in predvsem standardiziranihLonMark elementov različnih proizvajalcevpa dajejo uporabniku varnost in preglednost natrgu. Ti elementi že vključujejo močne funkcijske bloke,ki se jih lahko kombinira za izvajanje zahtevnihalgoritmov.Nov način načrtovanjaProjektanti, tako strojni kot elektro, morajo nareditipreskok pri načrtovanju sistemov in se naučiti razporeditilogiko po mreži. Ne smejo razmišljati o dragihkrmilnikih in ožičenjih. V pravem odprtem sistemu niposebnih krmilnikov. LonWorks naprave se pogovarjajomed seboj po LonTalk protokolu ne glede nafizični komunikacijski medij (žica, 220V, infrardečisnop, optika, radio zveza). Vsak vozel ima svojoenostavno aplikacijo, ki je ponavadi standardizirana.Vsak vozel ve in pove, na kakšen način se pogovarjapreko mreže, katere podatke pričakuje in katerepodatke posreduje. V bistvo bi lahko imel vsaksenzor ali vsak izvršilni organ v procesu svoj vozel.Največkrat pa je cenovno učinkoviteje, če združimonekaj senzorjev na en vozel. S tem ne odvzamemosenzorju inteligence saj lahko, po LonMark standardu,en vozel obdeluje več objektov.En od znanih argumentov proti ravninski arhitekturije količina podatkov, ki se mora prenašati in zmogljivostifizičnih povezav. Ta argument izhaja iz klasičnearhitekture. Tam so se zbirali vsi podatki na enemmestu, zato je bila količina podatkov, ki so je lahkoprenašala preko mreže omejena. Klasično pomenito, da se vsi podatki shranjujejo v podatkovni bazikakšnega SCADA programa. Pravilno postavljenamreža pa redkokdaj zahteva prenos podatkov večjihkot 1Mbit/s, ki jo LonWorks z lahkoto obvladuje.Dober mrežni protokol pošilja kratka sporočila in totakrat, ko je to res potrebno. Sporočila so poslanasamo množici vozlov na procesni mreži, ki ta sporočilapotrebujejo. Obstajajo pa tudi razlogi za vključevanjedrugih protokolov na procesno omrežja:a. Uporaba že obstoječe komunikacijske strukture.Veliko je verjetnosti, da se v zgradbi že nahajaoptika, koaksialni kabel ali kakšna druga fizičnakomunikacijska pot. Ponavadi je uporabljen samomali del podatkovne pasovne širine.b. Možnost prenašanja na večje razdalje večjihkoličin podatkov. TCP/IP omrežje že prepredacel svet in omogoča prenos podatkov na večjerazdalje. Nekdo lahko načrtuje samostojno Lon-Works omrežje, ki bo prenašalo podatke po celiSloveniji, ampak ali bi to ne bilo predrago. Zakajse ne bi uporabilo kar TCP/IP oziroma internetnihpovezav.c. Priključitev na obstoječe baze in zbiranje podatkov.Preko procesne mreže se prenašajo podatkiin nič več kot to. V modernih poslovnih odločitvahso najvažnejši podatki. Ti se dobivajo prekoposlovnih omrežij in PC računalnikov. Zakaj nebi prenesli podatke direktno iz procesne na računalniškoomrežje in s tem izboljšali poslovneprocese.Pri distribuirani arhitekturi, kot je prikazana na sliki 4se lahko uporabi hitro komunikacijsko hrbtenico zaprenos LonWorks sporočil. Zaradi poenostavitveuporabimo standardni TCP/IP protokol. Kot je narisanona sliki 4 se uporabi ”routerje” in ne vmesnike"gatewaye". LonWorks sporočila so tunelirana vTCP/IP paket in poslana preko TCP/IP omrežja.LonWorks sporočilo je vsebina paketa TCP/IP paketa.”Router” zapakira sporočilo v svoj paket in gapošlje preko TCP/IP mreže. Drug ”router” ga odpakirain nespremenjenega pošlje na LonWorks omrežje.Teoretično in tudi praktično lahko en dajalec, recimotemperature nekje v Sloveniji pošilja podatkepreko LonWorks in Internet omrežja neposrednoizvršilnemu organu v Združenih državah.Na ta način se ne izgubi, kar je zelo pomembno,možnost pogovora vozel-vozel in tudi orodje zainstalacijo in vzdrževanje, priključeno na katerikolidel omrežja se lahko pogovarja z vsakim vozlom namreži. To poenostavi in poceni instalacijo, spuščanjev pogon in vzdrževanje pravega odprtega sistema.18 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Načrtovanje odprtih sistemov avtomatizacijeSlika 3KONTROLNI SISTEMTEMELJI NA PODATKIHLonWorks tehnologija omogoča izgradnjo sistema,ki temelji na podatkih. Klasični sistemi so temeljili naukazih. To pomeni, da v LonWorks omrežju vsak vozelizvaja svoj algoritem odločanja, ki temelji naprejemanju podatkov in sporočil iz ostalih vozlov.Prednosti, ki jih ima uporabnik in tudi integratorLonWorks ravninske arhitekture je naslednja:Ø Velika količina različnih LonWorks elementov različnihdobaviteljev.Ø Velika količina uporabniških vmesnikov in orodijza integracijo in vzdrževanjeØ Veliko zmanjšanje cene ožičenjaØ Velika zanesljivost sistemaØ Enostavnejše in preglednejše vzdrževanjeØ Enostavnejše in cenejše dodajanje in spreminjanjefunkcionalnih elementov.Slika 4NE SAMO ODPRTI ELEMENTILonWorks tehnologije je brez dvoma igrala pomembnovlogo pri odpiranju sistemov avtomatizacije vzgradbah in industriji. Končni uporabniki sedaj zahtevajo,da se elementi enega proizvajalca pogovarjajoz elementi drugega proizvajalca. Naloga projektantovin izvajalcev je, da se naučijo načrtovati inizvajati odprte "interoperabilne" sisteme.Za postavitev odprtega "interoperabilnega" sistemapa niso dovolj samo odprti elementi, povezani medseboj. Uporabnik potrebuje tudi standardna orodjaza nameščanje in vzdrževanje sistemov. Mrežni operacijskisistemi (NOS - Network Operating Systems)morajo vsebovatiprogramske vmesnike, kiso vsem dostopni. Temrežne programskevmesnike izrablja večinaproizvajalcev odprtihelementov. Mrežni operacijskisistem mora podpiratitudi uporabo specifičnih(plug-in) vmesnikov.Ti delujejo kot prijaznivmesniki za parametriziranjeaplikacij v odprtih elementih. Zahteve, kise vedno bolj pojavljajo na trgu:Ø Inteligenca na vozlu omogoča večjo fleksibilnostin zanesljivost.Ø Vozel-vozel (peer-peer) arhitektura ima velikeprednosti pred klasično master/slave arhitekturo.Ø Odprtost, kot je opisana, daje svobodo uporabniku,da izbere produkte, ki mu najbolj ustrezajobrez strahu, da bo kasneje omejen.Ø Popoln dostop do vseh informacij v sistemu odkjerkoli v mreži je najlažji z uporabo standardnihprotokolov.Ø LonWorks tehnologija postaja standard priizgradnji odprtih sistemov na področju avtomatizacijezgradb.POVZETEKZgodovinsko sistemi avtomatizacije omogočajoomejeno sodelovanje med posameznimi podsistemi.Arhitekture, ki so jih razvila posamezna podjetjaso vedno omejevala priključevanje kakšnih drugihelementov. Nestandardne in zaprte komunikacije somočno dražile celovito avtomatizacijo. Odprti sisteminudijo končnim uporabnikom največ možnosti prinjih izkoriščanju. Šele v tem primeru lahko zgradbazaživi kot celota.Noben proizvajalec ne more dobavljati in zagotavljatiustrezno kakovost ter ceno za vse potrebneelemente za avtomatizacijo zgradb. Uporaba najboljšihproduktov posameznih proizvajalcev povezanihv odprto "interoperabilno" celoto pa zagotavljavisoko kvaliteto terzanesljivost sistema globalneavtomatizacije.V Sloveniji podjetje SI-LON d.o.o. iz Ljubljaneže nekaj časa svetuje prinačrtovanju ter integriraodprte sisteme za avtomatizacijopredvsem vzgradbah kot tudi v industriji.Podjetje je pooblaščenintegrator Lon-Works mrež (LonWorksCertified Network Integrator).nAVTOMATIKA 4/2000 19

AVTOMATIKAProgrami so med sabo različni in ne podpirajovsi enakih formatov. Večji del tega trga pokrivapodjetje Autodesk s svojim programomAutoCAD in formatom podatkov DWG inDXF (oblika za izmenjavo z drugimi programi;op. ur.). Program je postal industrijski standardza resne projektante in je edino dovolj zanesljivoorodje za obdelavo projektov z nekaj stostranmi. Ker pa zna biti risanje brez elektrotehniškihin podobnih simbolov zelo zamudno, jepodjetje ECS GmbH iz Nemčije predstaviloprogram ECS-CAD, ki je dodatek za Auto-CAD in ga praktično razširi z namenskimi funkcijamiza projektiranje v elektrotehniki.ECS-CADOsnovni cilj pri uporabi tega programa jerazbremeniti projektanta z nekaterimi avtomatičnimifunkcijami pri projektiranju. Programima že v osnovni knjižnici skoraj vse grafičnesimbole po IEC standardu. Dodatno se lahkonaročijo tudi simboli po ameriškem JIC standardu.Knjižnjice obstajajo tudi za posebnoopremo, kot so npr. industrijski krmilniki SiemensS5 ali S7 ter Allen-Bradley. Krog podprtihproizvajalcev se nenehno širi in bo v kratkemna voljo tudi na spletnih straneh.Drug segment podpore predstavljajo bazepodatkov posameznih proizvajalcev, ki omogočajoenostavno izdelavo spiskov opremeali naročilnic. Nekateri proizvajalci imajo vtakšnem katalogu do petnajst tisoč artiklov. Stakšno bazo je v ECS-CAD-u zelo enostavnoprirediti kataloško številko posameznega artiklasimbolu v shemi, kar program kasneje uporabiza izdelavo različnih popisov. Ob tem lahkokot komentar poleg simbola uporabiteMODERNI NAČINI PROJEKTIRANJAAvtor: Vavpotiè, Senèar d.o.o.besedilo iz te iste baze, kot npr. nazivni tok alikakšno drugo tehnično podrobnost. Te bazeso na voljo brezplačno, saj jih sponzorirajoposamezni proizvajalci opreme. Med največjiminaj omenim ABB, Kloeckner-Moeller,Schrack, Siemens, Telemechanique, ....Naslednji segment so funkcije za obdelavografične podobe projekta. Vstavljanje dodatnihstrani med že obstoječe je zelo uporabnafunkcija, saj program sam preštevilči vse nadaljnjestrani in prilagodi navzkrižne povezavemed povezanimi elementi ene naprave, kotso recimo tuljava in kontakti releja. Samo označevanjein številčenje elementov je definiranole enkrat in velja za cel projekt. To pomeni,da lahko izbirate med več načini označevanjapo IEC-ju, kot npr. oznaka naprave + zaporednaštevilka (F1, F2, F3,...) ali številka strani+ oznaka naprave + tokovna veja (3F2, 5F7,...). Načinov je več in se lahko po želji spremenijov toku izdelave projekta. Program bo zaznalspremembo in na vašo željo bo v projektupreštevilčil že vse do sedaj vrisane elemente.CAD/CAM SISTEMI: Moderni načini projektiranjaElektrotehnika je v zadnjih letih tako napredovala,da je projektantom postalo spremljanjeproizvajalcev in dobaviteljev opreme zelozamudno. Seveda so oboroženi z različnimi katalogiin tehniškimi specifikacijami, kar pa ni dovolj za izdelavokakovostnega projekta. Nujno so potrebne knjižnicev digitalni obliki, torej za uporabo z računalniškimiprogrami.Avtomatski način številčenja deluje tudi nakablih in žicah.Program lahko doda v projekt kazalo, pravtako z glavo, tako da se seznam načrtov lepovključi v projekt.Spončne letve so lahko v poljubni obliki, programpa predlaga najbolj običajen način.Kreirana je iz že obstoječih podatkov in projektantuni potrebno ponovno preštevatisponke in jih ročno združevati ali skrbeti zamostičke. Izpisi uporabljenega materiala,naročilnice, predvideni stroški za material inmontažo so prav tako izvlečki iz podatkov, kijih je projektant vnesel v toku projektiranja.Nič več ni zamudnega listanja po projektu inseštevanja varovalk, kontaktorjev, relejev, itd.S takšno administracijo pridobimo do 70%časa in neprimerno večjo kvaliteto izhodnihpodatkov, saj je izključen človeški faktorzmotljivosti in izgovori, kot so npr. "sem spregledal,nisem videl, sem mislil, ...". Kar jevrisano, je tudi na izpisu!Nadaljevanje prihodnjič!20 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - TORMAX UNINET - sistem za upravljanje vratTORMAX UNINETprofesionalni sistem za upravljanje vratAvtor: Aleksander Krivec, TEC d.o.o.Po temeljiti raziskavi tržišča ponuja podjetjeTORMAX učinkovit, profesionalen sistem upravljanjavrat, ki je po vsem svetu enkraten,naročniku pa omogoča fleksibilnost in enostavnostuporabe. Njihov sistem TORMAX UNINET je oprt naodprti sistem LON, zato bomo v nadaljevanju obravnavalinekatere bistvene funkcije.AVTOMATIKA(npr. "odpri", "zapri" itd) in ima povratnoinformacijo samo v obliki enostavnih stanj("odprto", "zaprto" itd.). Neposrednapovezava na vodilo omogoča dostop dovseh parametrov vrat in sprejem jasnodefiniranih diagnostičnih sporočil.Tormax Unicom omogoča tudi priklopstarejših upravljalnikov vrat (ki niso mikroprocesorskonadzirani) in upravljalnikovdrugih proizvajalcev na osrednji nadzornisistem. Tako so zagotovljene uniformnerešitve tudi v sistemih, kjer se vsekomponente ne obnašajo po tekočih Tormaxovihstandardih. V splošnem lahko rečemo,da Tormax Unicom zamenjujedrage povezane sisteme (kot je npr. kombinacijaPLC enote in podsistema).TORMAX UNINET - učinkovit"sistem za upravljanje vrat"TORMAX UNINET je profesionalen inučinkovit sistem za upravljanje vrat, kinudi centralno računalniško krmiljenje innadzorovanje neomejenega števila samodejnihvratnih mehanimov. Z najmodernejšomikroprocesorsko tehnologijo jezagotovljena največja funkcionalnostKonvencionalna rešitev (zgoraj) in novarešitev upravljanja (spodaj)vratnih avtomatov TORMAX. Vratne pogone,ki niso krmiljeni z mikroprocesorjem,starejše TORMAX vratne pogone,vratne pogone drugih proizvajalcev tervratom podobne izdelke (n.p. zapore,zasilne izhode, varovalne roloje) pravtako lahko povežemo v mrežo s pomočjovmesnika TORMAX UNICOM, ki gaopisujemo v nadaljevanju.Samoumevno je, da lahko nadzorujemonavadna vrata, kot tudi upravljamoelektrične ključavnice. TORMAX UNINETtemelji na odprtem LON-vodilu (LocalOperating Network).TORMAX UNICOMuniverzalni vmesnikUnicom vmesnik iz Tormaxovega razvojadovoljuje neposredni priklop upravljalnikovvrat na uporabnikom prilagojeneelektronske sisteme za upravljanje z objektom.Deluje kot posrednik med različnimihardverskimi standardi in kot prevajalecrazličnih ukaznih jezikov, ki jihuporabljata tako sistem za upravljanjevrat kot sistem za upravljanje objekta.Nastavitve parametrov vmesniškega modulaniso več potrebne. Priključne sponkeso zaščitene pred inverzno polariteto sčimer je instalacija zelo poenostavljena.Novi vmesnik prinaša tudi druge pomembneprednosti. Upravljalnik vrat je povezanneposredno na centralni nadzornisistem in je tako potrebnoožičenje bistvenomanjše, polegtega pa je varnost komunikacijepreko vodilabistveno višja kotenostavno vodenjenapetostnih nivojevod senzorjev do upravljalneenote. Tudini potrebna posebnaPLC enota za krmiljenjemehanizmov,kar predstavlja dodatenprihranek. Posebnapovezava prekoPLC enote ponavadidovoljuje samo izvedboenostavnih ukazovVmesnik TORMAX UNICOMProgramska oprema UNINETTORMAX UNINET v službi”varnosti zgradbe”Diagnostična in alarmna sporočila so neposrednoprepoznana in preko hišnegavodila posredovana na interno centralovarnostne službe. Sporočilo je možnoenostavno členiti po prioritetah, tako dadiagnostično sporočilo določi čas reakcijepri prejemniku.Navedimo nekaj primerov možnihsporočil:AVTOMATIKA 4/2000 21

AVTOMATIKAInteligentne zgradbe - TORMAX UNINET - sistem za upravljanje vratSporočilo "alarm"q vsa relevantna varnostna diagnostičnasporočila (kot n.p. nadzorovanje ključavnice- protivlomna zaščita) so lahkorazglašena za "alarm". Za uporabnikato lahko pomeni, da je potrebna takojšnjaintervencija varnostne službe inda mora biti alarm potrjen na kraju dogodka.Sporočilo "okvara"q vsa tehnična sporočila, ki so neposrednov zvezi z neoporečnim delovanjemsamodejnih vrat, so razglašena zasporočilo "okvara". To naj bi za tehničnoslužbo v zgradbi pomenilo, da jetreba take "okvare" popraviti najkasnejev naslednjih dveh urah. Potrditevokvar je možna prekoPC-ja.Sporočilo "opozorilo"q Sporočila, po katerih ni trebasprožiti neposredne reakcije(n.p. če je kakšna ovira medvrati v nakupovalnem centru) soprimerno razporejena in služijozgolj kot informacija.Da bi se poplavo informacijomejilo na absoluten nujen minimum,se lahko nezaželena diagnostičnasporočila na enostavennačin ignorira. Zaradi takegafleksibilnega določanja prioritet, sezna TORMAX UNINET na enostaven načinprilagoditi najrazličnejšim željam naročnika.Krmiljenje "skupin vrat"- enostavno in učinkovitoPredpostavimo, da hoče naročnik privseh zunanjih vratih sprožiti "zapiranjevrat v sili" z nekega centralnega računalniškeganadzornega mesta. Doslej je topomenilo velik strošek polaganja napeljavin s tem višje inštalacijske stroške.Vsaka kasnejša dodelava ali sprememba- n.p. spreminjanje uporabe - je povzročilovelike stroške. Sedaj pa si pomagamos TORMAX UNINET-om. Skupine vratlahko zgolj programsko fleksibilno in poljubnosestavljamo. Ukaz "zapiranje v sili"bo preko hišnega vodila neposredno posredovanskupini, seveda brez dodatnegastroška napeljave.Tako se da na najlažji način funkcije sistemaprilagoditi željam naročnika.TORMAX DIAGNOSTICpodpira mobilno alarmiranjeObravnava diagnostičnih sporočil jeposebne pomembnosti. V ta namen razvitdiagnostični modul omogoča sprejetasporočila shranjevati in istočasno prekorazličnih kanalov posredovati na običajnealarmne naprave. Če sporočilo ni vdoločenem roku potrjeno, se avtomatskopošlje naslednje sporočilo dodatnim prejemnikom.Samodejno shranjena sporočilase lahko v obliki protokola posredujejov nadaljnjo obdelavo. Poljubno izbranikriteriji omogočajo poznejšo obdelavonastalih dogodkov.Omenjene funkcije sistema TORMAXUNINET pa še zdaleč niso vse. Več informacijin demo verzijo lahko dobite pri slovenskemzastopniku:TEC d.o.o., g. Aleksander Krivec, tel.061/263 890 ali na elektronskem naslovu:doorway@siol.net.nPožarnialarmLokalna službaza varovanjeLONVmesnikDiagnostikaCallBoxDaljinski nadzorNadzor dostopaDaljinski beleženjedogodkovTORMAX®UNINET / profesionalni sistem za upravljanje vrat22 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Rekonstrukcija avtomatike na RTV SlovenijaAVTOMATIKARekonstrukcija avtomatike naklimatskih napravah vJavnem zavodu RTV SlovenijaAvtor: David DovganUčinkovita raba energije ima v današnjem času,ko se srečujemo s problemom varovanjaokolja, vedno večji pomen. Ključ do zmanjševanjaporabe energije in s tem zmanjševanjastroškov zanjo je v rešitvah, ki omogočajo optimalnovodenje energetskih naprav glede na spremenljiverazmere v realnem času. Delovni prostorže dolgo niso samo štiri stene, miza in računalnik,saj človek zahteva optimalno toplotno ugodje, kini poceni.Rezultati najnovejših izvedenskih raziskavs področja učinkovite rabe energijetežijo k optimalnemu obratovanju naprav,mehkim zagonom elektromotorjev, frekvenčniregulaciji elektromotorjev ter pravšnjimprostorskim temperaturam za kakovostnodelo. To so pogosti izzivi avtomatikom,zato se tudi v Metroniku pogostosrečujemo z njimi.Tudi v Javnem zavodu RTV Slovenija sose v letu 1999 odločili za posodobitev klimatskihnaprav in s tem za prvi korak ktako imenovani inteligentni zgradbi. Zavodje k posodobitvi pristopil zelosmotrno. V prvem koraku so strokovnjakiiz podjetja Biro ES zbrali podatke o porabienergije, posneli stanje v katerem seSlika 1: Topologija sistema avtomatskega vodenja in nadzoraklimatskih naprav na RTV Slovenijanahajajo naprave, predvideli potrebnadela in kot rezultat izdelali študijoekonomske upravičenosti zamenjave indograditve avtomatike. Šele ko so izračunipotrdili predvidevanja o prihrankih invračilni dobi investicije, je zavod pristopilk javnemu razpisu in oddaji del najugodnejšemuponudniku.Prva faza rekonstrukcije je zajemala tristrojnice. V vsaki od strojnic je razvodogrevne in hladilne vode ter klimatskenaprave, ki obdelujejo svež zunanji zrakv skladu z zahtevanimi parametri (temperatura,vlaga, tlak), in tako pripravljenegastrujajo po prostorih v neposrednibližini. Skupno je posodobitev zajela kar15 naprav, med katerimi je bila avtomatizacijaklimatske napraveza studije najzahtevnejšidel celotnegaprojekta.Obstoječa pnevmatskaregulacija ni bilakos sodobnim zahtevampo toplotnemugodju v prostorihin energetskiučinkovitosti pri delovanju,zato smo jozamenjali s perifernoin krmilno regulacijskoopremo ameriškegaproizvajalcaHoneywell ter frekvenčnimipretvornikiSlika 2:a) SCADA prikaz Studia 4b) Klimatski sistem Magnetoskopi Ic) Klimatski sistem Magnetoskopi IId) Vodenje temperature rosišča.proizvajalca GE - Power Controls. Sistemje zasnovan na krmilnikih Excel 500 inintegriran v Honeywellov centralni nadzornisistem XBS (Excel Building Supervisor).Krmilniki Excel 500 so namenjeni predvsemza večje sisteme v zgradbah in sodijov široko ponudbo krmilne opreme Honeywellpod skupnim imenom Excel5000. Vhodne in izhodne signale je mogočeprilagoditi poljubno glede na številoizvršnih organov (elektromotorjev, regulacijskihventilov, loput,…) in krmilno logikoregulacijskega sistema. Tako lahkoveč ločenih sistemov (klimatske naprave,toplotne postaje, hladilne postaje) krmili-AVTOMATIKA 4/2000 23

Inteligentne zgradbe - Rekonstrukcija avtomatike na RTV SlovenijaMetronik, elementi in sistemiza avtomatizacijo d.o.o.Stegne 9A, LjubljanaTel. 061 183 96 00Fax 061 151 16 35http://www.metronik.simo s pomočjo enegakrmilnika Excel 500. Prilagoditevkrmilnika lahkoobsega poleg napajalnegamodula in modulacentralne procesne enote(CPU) še 16 vhodno-izhodnihmodulov, ki jih kot rečenoprilagodimo tipskoglede na vrsto signalov.Na enem krmilniku lahkoskupno obdelujemo do128 vhodno-izhodnih signalov.Posamezni krmilnikikomunicirajo med sebojpreko Honeywellovegakomunikacijskega protokola C bus.Lastnost medsebojnega komuniciranjanam je prišla prav pri klimatskem sistemuza klimatizacijo studijev, saj je številovhodnoh signalov presegalo zmogljivostenega samega krmilnika Excel 500.Nadzorni sistem XBSNadzorni sistem je poglavitni gradnik sistemainteligentne zgradbe. Zaradi lažjeganadzora nad klimatskimi napravamiso na objektu locirani trije nadzorni računalniki,na katerih je instalirana Honeywellovanadzorna programska opremaXBS, ki deluje v okolju operacijskega sistemaWindows NT. Topologijo sistemaprikazuje slika 1.Nadzorni sistem zajema podatke iz krmilnikovprek komunikacijskega vmesnikaXPC500, ki je vgrajen v vsak računalnik.Operater ima dostop do regulacijskihparametrov prek grafičnega vmesnikaglede na raven prioritete. Raven dostopaje določena z vstopnim geslom v nadzornisistem. Operater z višjo ravnijo dostopalahko iz svoje pisarne v celoti posegav delovanje naprav in poljubno optimirasistem. Možna je tudi spremembaizhodnih analognih veličin (odprtje ventilov,zveznih loput, vrednosti frekvenčnihregulatorjev…). Napis pod posameznovrednostjo, ki je bila spremenjena, opozarja,da je veličina v ročnem režimu(Manual).Nadzorna sistema v stikališču in pisarnivzdrževalcev sta namenjena predvsemopazovanju pravilnega delovanja klimatskihnaprav in ob morebitnem izpadudetektiranju napake. V primeru napakepri delovanju se operaterju na sliki, nakateri je mogoče spremljati delovanjeoziroma okvaro klimatske naprave, izpišeSlika 3: Prikaz strojnice Studiji na nadzornem sistemu XBSopozorilo. Operater postane pozoren nazeleno (normalno delovanje), ali obizpadu, rdečo signalno lučko. Pri vsakemizpadu se generira tudi zvočni alarm. Poodpravi napake je treba sistem ročnopotrditi (kvitirati), da se ponovno vzpostaviavtomatsko delovanje. Ročna potrditevje možna z gumbom na centralnemnadzornem sistemu (CNS) ali pa nastikalu na električni omari.Nadzorni sistem je zasnovan tako, da setudi analogne vrednosti posameznihveličin, ki se v krmilniku spreminjajo, prikazujejov različnih barvah (slika 3).Komunikacijski vmesnik XPC500 omogočauporabo eksternega modema, ki zagotavljadostop do vseh funkcij nadzornegasistema.Funkcije krmilnega sistemaPoleg sistemsko vgrajenih funkcij (optimalnatemperaturna ali entalpijska regulacija,optimalni start/stop naprav, nočnoprepihovanje v poletnem času s hladnejšimzunanjim zrakom, sistemsko alarmiranjemorebitnih napak) omogoča sistempoljubno spreminjanje regulacijskih značilnosti,opazovanje gibanja posameznihveličin (temperatur, tlakov), spreminjanječasovnih programov in spremljanje tertiskanje alarmnega seznama.Na krmilniku je predvidenih več regulacijskihlastnosti (želeni tlak, želena temperaturavpiha, želena temperatura prostora,rosiščna karakteristika). Operaterregulacijsko karakteristiko (premico)lahko poljubno spreminja z določitvijospodnje in zgornje meje reguliraneveličine, z naklonskim kotom premice terodmikom v osi Y. Poleg vseh omenjenihmožnosti pa lahko želeno vrednost pro-24 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Rekonstrukcija avtomatike na RTV SlovenijaAVTOMATIKAKlimatska naprava studijev je razdeljenana tri dovodne kanale svežega zraka,vrstni red njihovega vklapljanja pa lahkooperater poljubno izbira prek gumba nacentralnem nadzornem sistemu. Nekorektnovnešeni podatek o vrstnem redu programne sprejme in javi napako, da jetreba ponovno vnesti vrstni red vklopa.Poleg generalnega vklopa klimatskenaprave ima operater možnost vklopaoziroma izklopa klimatizacije vsakegastudija posebej oziroma spreminjatičasovni program obratovanja posameznegastudija.Skupno število vhodno - izhodnih signalovklimatske naprave studijev je presegalozmogljivost enega samega krmilnikaExcel 500, zato smo celotno aplikacijoizdelali na dveh krmilnikih.Slika 4: Studio 4. Napovedovalki Janji Lakner se v klimatiziranem studiu ob prebiranjudnevnih novic ne toži po zunanji vročini (foto Stane Sršen, RTV Slovenija).gramu preprosto vsiljujemo. Z vidika energetskeučinkovitosti zgradbe je za upraviteljaenergetskih naprav pomemben podateko gibanju temperatur v posameznemprostoru glede na namembnost inzasedenost prostora. Honeywellov nadzornisistem XBS ima možnost spremljanjatrendov posameznih veličin. Sistemskovgrajeno orodje omogoča povezavo naExcel, kjer lahko spremljamo analogneveličine v obliki diagrama ali tabele. Takodobljene podatke primerjamo z optimalnimivrednostmi za določen prostor, karomogoča enostavno ugotavljanje energetskeučinkovitosti.Z namenom izklapljanja naprav v času,ko delovanje ni potrebno, ima vsaka odklimatskih naprav vgrajen časovni program,ki ga je preko nadzornega sistemamoč spreminjati. Problem hkratnegavklopa naprav v primeru enakega časovnegaprograma za vse naprave ali izpadanapajanja električne energije je rešens časovnimi zamiki, kar preprečuje električnopreobremenitev.Kot že rečeno, se ob posameznih izpadihv delovanju naprav, prijavljanjih operaterjevv sistem, spreminjanju regulacijskihveličin oblikujejo alarmna sporočila, kioperaterja opozarjajo na spremembo vsistemu. Ta sporočila vsebujejo ime spremenjeneveličine in njen opis ter so shranjenav krmilniku. Za njihov pregled jepotrebno izvesti tako imenovani "upload"iz krmilnika na nadzorni sistem, kjer jihlahko tiskamo. Sporočila se generirajo navseh treh nadzornih računalnikih, potrjujepa jih lahko operater z višjo ravnijodostopa v sistem.Strojnica StudijiKlimatska naprava Studiji oskrbuje studijes svežim zrakom. Na sliki 4 vidimo studio4, kjer pripravljajo TV dnevnik. Specifikaklimatske naprave Studiji je zahtevalatemperaturno in tlačno regulacijo, ki pa jelahko zaradi različne namembnosti klimatiziranihprostorov izredno nestabilna.Ko se vrata v enem od studijev odpro, senadtlak v dovodni komori zmanjša in vtem primeru klimatska naprava ne zagotavljaprojektno predpisane količinezraka v prostoru. Prav tlačna regulacija jez vidika stabilnosti celotnega sistema zelopomemben del sekvence vodenja klimatskenaprave studijev. Zato smo nanivoju krmilnika uporabili algoritem, kizamrzne regulacijo v primeru, ko bi prišlodo porušitve tlačnega profila v dovodnikomori naprave. To pomeni, da v primeruodprtja vrat regulator daje konstantnianalogni signal frekvenčnemu pretvornikudovodnih in odvodnih ventilatorjev.Ko se vrata studija zapro, pa skuša regulatorpo določenem času pripeljati tlak vkomori na želeno vrednost.SklepV Javnem zavodu RTV Slovenija so zvložkom v posodobitev klimatskih napravdosegli cilje, ki so bili povod za investicijo.Zmanjšali so porabo energije in na obstoječihsistemih dosegli boljši izkoristekobratovanja ter z doseženo klimo večjezadovoljstvo zaposlenih. Z vidika delovanjain upravljanja s klimatskimi napravamije bil tako dosežen najpomembnejši ciljinteligentne zgradbe.nAVTOMATIKA 4/2000 25

Inteligentne zgradbe - Avtomatizacija poslovne stavbeRobotinina inteligentnaposlovna stavbaHITACHIROBOTINA d.o.o., Opremain sistemi za avtomatizacijo066 647-203, 061 1273-855, 063 716-893e-mail: info@robotina.comwww.robotina.com,.Med kratkim obiskom v Robotini d.o.o. je direktor, g. Palčičrazkazal tudi njihovo poslovno stavbo v Izoli, kjer imajo tudisedež podjetja. Seveda je prav kmalu padla ideja, da njihovozgradbo kot primer predstavimo tudi v reviji Avtomatika. Vposlovni stavbi imajo namreč vgrajen sistem za inteligentnoupravljanje stavb INTEGRA BM (Building Manager). Kot je dejal g.Palčič, so avtomatizacijo izvedli iz preprostega razloga: "Kako najgradimo inteligentne zgradbe drugim, če tega nismo sposobninarediti zase!?". In imajo kaj pokazati.Že sama stavba je zgrajena tako, da čimboljizkorišča naravne danosti. Na vhodunas sprejmejo avtomatska vrata, telekomunikacije,tako interne kot zunanje sourejene, na hodnikih pa srečate zaslone,občuljive na dotik, za katere se je kasnejeizkazalo, da so terminali za upravljanjetemperature, svetlobe in drugih življenskihpogojev. S sistemom za inteligentnestavbe upravljajo in nadzorujejo naslednjebivalne pogoje:l Razsvetljavo, kjer je možen vklop/izklopposameznih luči, regulacija svetilnosti,urnik vklopov/izklopov luči, spremljanjekumulative posameznih lučiitd.l Temperaturno regulacijo, kjer se nadzorujein upravlja s kotlarno (črpalke,gorilci, nivo goriva v rezervoarju, stanjemešalnih ventilov itd.), klimati (kompresorskapostaja) in s prezračevanjem,kjer se regulira vrtljaje dovodnegain odvodnega ventilatorja s frekvenčnimipretvorniki.lNadzor dostopa, s katerim se beležijoprihodi in odhodi, tako da imajovedno celoten pregled nad osebjem,ki se nahaja v stavbi. Nadzira in upravljase tudi vrata parkirnega prostorain vhodna vrata v objekt.Sistem INTEGRA BM sestavljajo industrijskikrmilnik Hitachi H252-C, ki izvaja celotnoupravljanje in nadzor, LCD barvni"touchscreen" prikazovalnik EXOR inWizfactory SCADA. S celotnim sistemomupravljajo preko SCADA programske opremeWizfactory for Internet. SCADA imadva nivoja nadzora in upravljanja. V prvemnivoju lahko vsi uporabniki preko intranetavršijo vklope oz. izklope razsvetljavein upravljajo s temperaturno regulacijo.Drugi nivo je namenjen nadzoru insistemskim nastavitvam SCADE.Slika 1: Izgled SCADE s sliko stavbe, ki joupravljaSlika 2: Izgled povezave med krmilnikomin uporabnikom preko InternetaSlika 3: Prikaz trend-grafa temperatureprostora preko intranetaSeveda si zaposleni lahko svoje delovnepogoje pripravijo preko Interneta že oddoma. Tako lahko pridejo na svoje delovnomesto, kjer so že pripravljeni najboljidealni življenski pogoji.n26 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Varovanje: spremljanje dogodkov preko GSMSpremljanje dogodkov varovanegaobjekta preko GSM telefonaAvtor: Robert Pistotnik, univ. dipl. inž., Sintal d.d., vodja razvojaInformacija, pomembna ali nepomembna, pripeljana neposrednodo človeka je umetnost, ki so ji kos le redki. Tudiv Sintalu smo se zavedali tega in kot rešitev tega dopolniliponudbo naših storitev še s storitvijo, ki omogoča uporabnikunadzor, pregled ter kontrolo nad vsemi aktivnostmi, ki sedogajajo na varovanem objektu. Vse, kar naročnik potrebujeza uporabo te opcije, je mobilni GSM telefon ali elektronskopošto (E-mail), kar pa v današnji informacijsko-komunikacijskidobi ni nikakršna dodatna zahteva, marveč že pravilo.lokalno kontrolo in meritve električnihveličin,harmonsko analizo tokov, napetostiin moči,posnetek napetostne motnje vomrežju in daljinski prenos vsehpodatkov na računalnikKratka sporočila (SMS)na GSM telefonOdslej bo uporabnik lahko naročilstoritev "ONLINE - dogodki k naročniku",ki mu bo omogočala, da bo vsak dogodek,ki se bo zgodil na varovanem objektu,dobil kot obvestilo na svoj GSM telefonv obliki SMS sporočila. Na primer: Vprimeru, da uporabnika zanima čas vsakodnevnegaizklopa njegovega alarmnegasistema, bo ob vsakem izklopu alarmnegasistema, dobil na svoj GSM telefonobvestilo, v obliki SMS-a, o tipu dogodka(v tem primeru izklop) in času aktiviranjadogodka.Opis SMS pošiljanja obvestilSMS sporočilo je sestavljeno iz treh delov.Prvi del nam poda informacijo o izvorusporočila, drugi del informacijo o tipusporočila, tretji del pa vsebuje sporočilo,ki nam je bilo poslano. Vsako SMS sporočiloje omejeno in lahko vsebuje največ160 znakov. Temu pogoju je bilo prilagojenotudi naše SMS sporočilo.4NaroènikovprenosnitelefonSMS sporočilo, ki ga prejme naročnik obdoločenem dogodku na njegovem objektu,naročniku poda vso potrebno informacijo,ki jo naročnik potrebuje, da ugotovikje, kdaj in kaj se je zgodilo na njegovemvarovanem objektu. Naročnik lahko izbiramed tremi tipi dogodkov, ki se mu pošiljajona njegov mobilni telefon. Izbira lahkomed: VKLOP-om, IZKLOP-om in ALA-RM-om. V primeru tipa dogodka ALARMse naročniku pošlje še opis cone, na katerise je sprožil alarm (primer: kuhinja, 1.nadstropje).Primer SMS-a za Izklop:E-Mail: SMS@Sintal.siS: Sporočilo - SINTALT: Spoštovani g. Janez Novak!Na objektu: GOSTILNA NOVAK se je zgodildogodek: Izklop (03.12.1999 08:02:59).Primer SMS-a za Vklop:E-Mail: SMS@Sintal.siS: Sporočilo - SINTALT: Spoštovani g. Janez Novak!Na objektu: GOSTILNA NOVAK se je zgodildogodek: Vklop (03.12.1999 16:14:12).Povezava:Sintal - GSM oddajnikTehnični podatki:Vhod 1 ali 5A, 660V ali 120V.Meri:U, I, cos , Io, f, kW, kvar, kVA,prejeto in oddano energijo (kWh,kVAh, kvarh), max vrednosti toka,konično moč, K-faktor, Harmonike(I &U) ter smeri harmonkov moči,preko vgrajenega 512kB spominatudi obliko motnje napetostnih pojavov,ima 8 programabilnih vhodov in4 relejske izhode…Vgrajena komunikacija:RS-232/422/485Priloženi protokoli:ModBus & ASCIIDistributor:Varovani objektiPovezava:Varovani objekt - SintalPošiljanje naelektronskinaslovNaroènikovraèunalnikcenterSintalGregorčičeva 6, 5213KanalPodružnica LjubljanaDunajska 106, 1000 LJUBLJANAtel./fax.: (061) 1686 - 418elektronski naslov:loviscek@electric.sidomača stran:http://www.electric.siAVTOMATIKA 4/2000 27

AVTOMATIKAInteligentne zgradbe - Varovanje: spremljanje dogodkov preko GSMPrimer SMS -a za Alarm:E-Mail: SMS@Sintal.siS: Sporočilo - SINTALT: Spoštovani g. Janez Novak!Na objektu: GOSTILNA NOVAK se je zgodildogodek: Alarm (03.12.1999 08:02:59) naconi IR-SENZOR (kuhinja)Namen storitve "ONLINE dogodki k naročniku"je dodatno prilagajanje alarmnegasistema naročnikovim potrebam. VSintalu smo prisluhnili mnogim naročnikom,ki so želeli imeti nadzor nad dogodki,ki se dogajajo na njihovem varovanemobjektu. Želja vsakega naročnika je - imetipopoln nadzor nad alarmnim sistemom,kar pomeni, da je seznanjen z vsemi dogodki,ki se dogajajo na njegovem objektu.V ta namen in v izpolnitev želja naročnikov,smo v Sintalu dopolnili ponudbonaših storitev s sistemom "ONLINE dogodkik naročniku". Sistem uporablja najsodobnejšotehnologijo in je plod dolgotrajnegarazvojnega projekta, v kateremso sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine.Lahko rečemo, da smo ponosni, da lahkonaročnikom ponudimo storitev, ki mu boponujala še večji občutek varnosti.Tehnični opis sistema "ONLINEdogodki k naročniku"Vsak objekt je povezan preko telefonskelinije na dežurni center. V varovanem objektualarmna naprava nadzoruje dogajanjena objektu. V primeru sprožitve določenegadogodka, se le ta sporoči prekotelefonske linije na dežurni center. Dežurnicenter ima nalogo upravljanja zdogodki, ki jih pošiljajo alarmne napravez varovanih objektov. Vsak dogodek jeobdelan s programi, ki skrbijo za nemotenoin varno delo v dežurnem centru. K tejvrsti programov pa smo dodali programaza sistem "ONLINE dogodki k naročnikom".Namen prvega programa je, daob vsakem prispelem dogodku ugotovi,ali se pošlje sporočilo k naročniku. V kolikorse ugotovi, da želi naročnik obvestiloo tem dogodku, se poda informacija opotrebi za pošiljanje novega obvestiladrugemu programu. Drugi program imanalogo, da kreira sporočilo in to sporočilodostavi naročniku. Drugi program moranajprej preveriti, kam želi naročnik imetidostavljeno sporočilo. To je lahko e-mailali pa GSM telefon. Glede na rezultatpreverjanja, se stvori sporočilo z vso potrebnoobliko. Če jepotrebno naročnikaobvestiti na email,program stvori sporočilo,vzpostavi povezavoz Internetom terpošlje sporočilo nanaročnikov email.Proces se konča sprekinitvijo povezavez Internetom. V kolikorpa je potrebnonaročnika obvestiti nanjegov GSM, pa sekreira SMS sporočilo,in to sporočilo pošljena serijska vrata, na katere je priključenGSM modem. V kolikor dobi programpovratno informacijo o uspešnosti pošiljanjasporočila se proces konča.Kdaj nam lahko koristi SMSprenos dogodkovMožnosti so praktično neomejene, najnavedemo le nekaj primerov:§ Informacija, da vas nekdo čaka na vhodu(pritisk na tipko pri vhodu v zgradbo).§ Zvišana temperatura v hladilniku.28 4/2000AVTOMATIKA

Inteligentne zgradbe - Varovanje: spremljanje dogodkov preko GSM§ Prihod/odhod zaposlenega v službo(izklop/vklop alarmnega sistema).§ Odprta vrata skladišča (alarm magnetnegastikala na vratih skladišča).§ Poplava (sprožen senzor izlitja vode).§ Kontrola zaposlenih nad alarmi na njihovemobjektu.§ Takojšna kontrola nad zaposlenimi, snažilkami,skladiščniki (prihodi/odhodi).§ Kontrola nad trezorjem (takojšna informacijao odprtem trezorju).Sistem SMS sporočila nam prenaša takojšnoinformacijo o alarmu. To nam omogoča,da lahko dobimo alarmno sporočilotudi, če ne želimo intervencije v primerualarma. Torej lahko tudi na dopustu vprimeru alarma, nemudoma obvestimososede, prijatelje ...Avtomatsko pošiljanje izpisa arhivadogodkov na naročnikov e-mailDoba Interneta je prinesla velike možnostipredvsem v prenosu podatkov prekoInterneta. Zavedajoč se tega, smo v Sintalurazvili sistem za avtomatsko pošiljanjearhiva dogodkov določenega objektana naročnikov e-mail. Sistem deluje tako,da naročnik izbere dan v mesecu, v katerembi preko elektronske pošte dobival e-mail, v katerem bi bil izpis vseh dogodkov,ki so se zgodili v določenem obdobju.Naročnik ima možnost, da izbira obdobje,ki naj ga izpis obsega. Lahko je toobdobje nekaj dni ali pa obdobje celegameseca.Na primer: Naročnik lahko naroči, naj sevsakega 15. v mesecu pošlje izpis dogodkovza prejšnji mesec. Ob tem naročilubo naročnik vsakega 15. v mesecu prejele-mail z vsebino dogodkov prejšnjegameseca. S tem dobi naročnik popoln nadzornad vsem dogajanjem na objektu.Novo tisočletje bo tako v Sintalu zaznamovanoz dvema novima storitvama. Nebomo se veliko zmotili, če jih bomo imenovalistoritvi novega tisočletja. Ne prinašatasamo novo tehnologijo, temveč približujetanaročniku občutek varnostni inuresničujeta idejo "Vse na dosegu roke".Produkt je plod naše lastne ideje in lastnegarazvoja. Tovrstnega produkta še nismozaznali nikjer, tudi v tujini ne. Ponosnismo, da tudi v varnostni informacijski tehnologijiorjemo ledino. S tem produktompotrjujemo politiko našega razvojnegaoddelka, ki se dokazuje tam, kjer ni potrebnamasovna proizvodnja, temveč velikoznanja in izkušenj s področja varovanjaoseb in premoženja. nPOPRAVEK in POJASNILOIZ PREJŠNJE ŠTEVILKE!Spoštovani bralci, slavni tiskarski škrat jebil v prejšnji številki revije Avtomatikazopet na delu. Zamešal je slike in namestotreh različnih diagramov odvisnostikapacitete akumulatorja v primerjavis številom polnjenj za različne tipeDryfit akumulatorjev je ostal v vseh trehokvirjih enak diagram. Popravljene diagramesi lahko ogledate na spodnjihslikah!Slika 1: Odvisnost kapacitete od opravljenegaštevila ciklovKapacitetno območje:l DRYFIT Solar (S) akumulatorji imajokapacitetno območje od 6,6 Ah do230 Ah.l DRYFIT Solar block (SB) akumulatorjiimajo kapacitetno območje od 60Ah do 200 Ah.l DRYFIT A 600 OPzV Solar akumulatorjiimajo kapacitetno območje od240 Ah do 3500 Ah.Vsem se še enkrat iskreno opravičujemoin vas vabimo na stran 50. nVIRTUAL TECHNOLOGIESIzrezati okvir in zamenjati za Oglas LABWIEVAVTOMATIKA 4/2000 29

AVTOMATIKAEnergetika: Avtomatizacija srednjenapetostnega omrežjaAVTOMATIZACIJAsrednjenapetostnegaomrežjaUvajanje avtomatizacije vslovenski elektrodistribucijiAvtor: Marjan Kržišnik,univ.dipl.ing.Elektrodistribucija je relativnokonservativen sistem, ki rajeuporablja preizkušeno in večkrattudi zastarelo opremo, ki padanašnjim zahtevam večinoma ni večkos. Odjemalci so vedno bolj zahtevniglede zaneljivosti s preskrbo električneenergije, na kar se mora distribucijskopodjetje ustrezno odzvati. V tejsmeri bo dosežen velik napredek, kobo distribucijsko omrežje v celoti ali vsaj v večjem deluavtomatizirano. Prvi koraki so že narejeni - predvsem spomočjo znanja in izkušenj domačih podjetij.Srednjenapetostno omrežje v SlovenijiV večini primerov je potrebno proizvedeno električno energijoiz elektrarn do odjemalca prenašati na velike razdalje. Priprenosu je potrebno zagotavljati čim manjše izgube, kardosežemo s transformacijo električne napetosti na višjenapetostne nivoje, kot jih sicer potrebujejo končni porabniki. Zaprenos na velike razdalje se uporabljajo visokonapetostni nivoji,ki so 110 kV, 220 kV, 380 kV, 750 kV in celo 1150 kV. Visokanapetost se v razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) transformirana srednjenapetostni (SN) nivo, ki pri nas znaša 10 kV,20 kV in redkeje 35 kV. Ta nivo se nato v transformatorskihpostajah (TP) zniža na0.4 kV (230 V/400 V),ki je tudi standardni nivoza končnega odjemalca.Srednjenapetostna omrežjaso zelo obsežna,saj v Sloveniji pokrivajovsa naseljena območja.V mestih so razvejana vkablovodih pod zemljo,izven mest pa segajoprostozračni vodi doskoraj vsake vasi alinaselja. Normalno obratujejokot radialna omrežja,ki se napajajo vRTP in končujejo s številnimiTP. Vendar pa jeSlika 1značilno SN omrežjegrajeno tako, da je mogoče s preklopniki spreminjati njegovotopologijo in s tem ustvariti zanko, ali pa postaviti vir napajanjaiz običajnega na rezervno mesto v omrežju.Prostozračni SN vodi so izrazito izpostavljeni naravnim vplivomokolja, kot so atmosferske razelektritve, obremenitve zaradisnega ali ledu, padajočega drevja ob neurjih in dotikanja vejgolih vodnikov. Vse to v večini primerov vodi v okvare in s temtudi do izpadov napajanja. Okvare se pojavljajo kot kratek stik,zemeljski stik, prekinitev vodnika in kot kombinacija dveh ali večoblik hkrati. Nastanek okvare zazna zaščita v RTP, ki v času od100 do 300 ms odklopi vod. Temu sledi lokalizacija okvare naterenu, odprava vzrokov in posledice in nato ponovna vzpostavitevnapajanja.V Sloveniji je SN omrežje povsod zaščiteno in avtomatizirano lev RTP, medtem ko vzdolž vodov v večini primerov še ni vgrajeneopreme za avtomatizacijo. To pomeni, da je potrebno lokalizacijookvare izvajati z ekipo na terenu, kar lahko na težko dostopnihterenih traja tudi do več ur.Pristopi pri uvajanju avtomatizacijeCilj upravljalca SN omrežja je, da zagotavlja zanesljivo delovanjes čim manjšim številom izpadov, če pa do njih pride, pamora biti čas trajanja čim krajši. Poleg tega mora potekati odkrivanjemesta okvare učinkovito s čim manjšo ekipo na terenu. Tacilj lahko dosežemo z uvajanjem avtomatizacije v SN omrežju vsmislu opremljanja obstoječih odcepnih ločilnih mest z opremo,ki omogoča avtonomno ali daljinsko krmiljeno ločevanje delaomrežja s pomočjo ločilnikov. Iz tehničnega stališča je smiselno,da bi bili avtomatizirani vsi odcepi voda, kar pa iz ekonomskegastališča ni vedno opravičljivo. Pri določanju optimalnega številaje potrebno upoštevati statistiko okvar, stroške posegov naterenu, zahtevnost odjemalcev, ceno nedobavljene energije in ševrsto drugih kriterijev.Lokalizacija okvare lahko poteka na več načinov, kar je odvisnood stopnje avtomatiziranosti omrežja. Prvi način je avtonomnodelovanje ločilnih mest brez vzpostavljene komunikacije znadrejenim sistemom. Oprema tovrstnih ločilnih mest se nahajana drogu voda (Slika 1) in je sestavljena iz močnostnega ločilnika,detektorja prehoda toka okvare in omarice, v kateri se nahajajoelektromotorni pogon za preklapljanje ločilnika, rezervnobaterijsko napajanje ter stikala in tipke za upravljanje pogona.30 4/2000AVTOMATIKA

Energetika: Avtomatizacija srednjenapetostnega omrežjaV primeru nastanka okvare na bremenski strani ločilnega mestadetektor zazna prehod toka okvare in sproži postopek zaavtomatski preklop ločilnika in s tem izolacijo okvare. Dejanskipreklop se izvede po uspešno detektiranem odklopu celotnegavoda v RTP, to je v breznapetostnem stanju voda. V času 30 szaščita v RTP izvede avtomatski ponovni vklop. Če je okvaralokalizirana, bo vklop uspešen, napajanje pa zagotovljeno večiniodjemalcev. Ločilnik na opazovanem ločilnem mestu ostanev odprtem stanju, dokler okvara ni odpravljena, nato gavzdrževalec ponovno vklopi z ročno komando v omarici.lOpisano ločilno mesto postane še učinkovitejše, če je povezanoz distribucijskim centrom vodenja (DCV) preko medija za prenospodatkov. K osnovni opremi avtonomnega ločilnega mesta sedoda še inteligentna končna postaja s komunikacijskim vmesnikom.Prenos podatkov lahko poteka preko UKV radijske zveze,optičnega vlakna ali bakrene parice, ki pa zaradi velike občutljivostina motnje ni primerna za prenose na daljše razdalje.Tako dopolnjen sistem nam omogoča naslednje funkcije:l spremljanje in nadzor stanja omrežja v realnem času,l avtomatska detekcija in izolacija sektorja z okvaro,l daljinsko izvrševanje operacij v namene preoblikovanjaomrežja in namene servisiranja,l avtomatsko vzpostavljanje napajanja na neokvarjenih sektorjih,arhiviranje podatkov o dogajanju v sistemu za potrebe kasnejšeanalize.AVTOMATIKAVsi razpoložljivi podatki o trenutnem stanju vseh končnih postaj,instaliranih v SN omrežju, se zbirajo v komunikacijskem koncentratorju.Koncentrator združuje funkcije, ki so nujno potrebne zavodenje sistema v realnem času ter za analizo podatkov pred inob nastanku okvare. Poleg tega se na njem izvaja aplikacija zaavtomatsko lokalizacijo okvare in preoblikovanje SN omrežja.To je obsežen programski paket, ki mora za pravilno delovanjevsebovati točne podatke o topologiji omrežja, možnostihizvedbe nadomestnih napajanj, stanju v omrežju tik pred nastankomokvare in vrsti okvare. V primeru okvare se prenesejoalarmi iz ene ali več končnih postaj v koncentrator, ki na osnoviteh in še nekatrih drugih podatkov izdela in javi scenarij za preoblikovanjeSN omrežja. Če ima ustrezna dovoljenja, scenarijtudi izvede, v nasprotnem primeru ga ročno izvede dežurni dispečer.Vse dobljene podatke koncentrator obdela in pošilja proti osebnimračunalnikom. Na osebnem računalniku je apliciran prilagojeniprogramski paket za SCADA in služi kot vmesnik medčlovekom in sistemom. Uporabnik lahko na sistemskem zaslonuopazuje stanje vseh stikalnih elementov v omrežju, tokove innapetosti na posameznih odsekih ter staus alarmov.Na Sliki 3 si oglejmo primer dela omrežja, ki je opremljeno zavtomatiziranimi ločilnimi mesti na odcepih. Prikazan je primer,ko okvara nastane na bremenski strani ločilnega mesta LM B.Tok okvare ima izvor v RTP in teče preko voda do mesta okvare.V odvisnosti od vrste okvare se tok vrača po vodu ali po zemljinazaj v RTP, kjer se zanka toka okvare sklene. Na sliki so vsaločilna mesta opremljena z detektorji prehoda toka okvare. Vnašem primeru je tok okvare tekel preko ločilnih mest LM A inLM B, kjer ga detektorja tudi zaznata. Zaščita v RTP ravno takozazna tok okvare in sproži odklop celotnega voda. Iz ločilnihmest LM A in LM B se prenese alarm o zaznani okvari v centervodenja, kjer se na osnovi znane topologije omrežja lahkodoloči, da je prišlo do okvare za ločilnim mestom LM B. Iz centrase nato pošlje ukaz za ločitev dela omrežja na LM B. Ločitevna LM B se mora izvesti v času pred avtomatskim ponovnimvklopom v RTP, saj se le-ta izvede avtomatsko v času 30 sekundpo prvem izpadu. Informacija o makrolokaciji okvare je poznana,zato lahko dežurna ekipa na terenu v kratkem časuodpravi okvaro. Čas izpada celotnega omrežja v opisanemprimeru znaša med 30 in 60 sekund, izpad napajanja za čas,ki je potreben za odpravo okvare, pa je omejen le na delomrežja za LM B.LANLM AMESTOOKVARELM BZANKA TOKAOKVARE20 kVLegenda:Loèilno mestoTransformatorska postajaSlika 2 Slika 3110 kVAVTOMATIKA 4/2000 31

AVTOMATIKAEnergetika: Avtomatizacija srednjenapetostnega omrežjaSlika 4OpremaZa opremo, ki se vgrajuje v elektroenergetskeobjekte velja, da mora biti zelozanesljiva in robustna. Veliko elektronskeopreme se nahaja v neposredni bližiniprimarne opreme (visokonapetostnih vodnikov,odklopnikov, transformatorjev, ...)in so zato podvržene zelo močnim elektromagnetnimmotnjam v frekvenčnemspektru do več 10 MHz. Vse napravemorajo biti imune na tovrstne motnje, karje v standardih IEC tudi določeno.Strojna oprema v DCV temelji nazmogljivih delovnih postajah kotstrežnikih in osebnih računalnikih kotodjemalcih. Nemoteno delovanje sistemamora biti zagotovljeno z redundantnimstrežnikom. Kjer se uporabljajo osebniračunalniki izven klimatiziranih prostorovin v bližini energetskih postrojev (RTP), jenajprimernejša njihova industrijska izvedba.Na ločilnem mestu se ravno tako nahajaelektronska oprema, ki mora ustrezatistandardom glede funkcionalnosti in elektromagnetnekompatibilnosti. V prvi vrstije "na udaru" detektor prehoda tokaokvare oziroma naprava za zajemanjemeritev primarnega toka in napetostivoda. V primeru kratkega stika vodalahko toki dosegajo vrednost nekaj 10 kAs časom trajanja do 100 ms, ob udarustrele se na vodu inducira napetost, ki jenekaj krat višja od nazivne. Vse te vrednostise prenašajo preko merilnih transformatorjevali senzorjev na merilno opremo,ki pa mora ravno v takšnih primerihdelovati brezhibno, saj je njen osnovninamen detekcija okvare.Iz teh razlogov se je v Sloveniji uveljavildetektor okvare oz. merilnik trifaznegatoka DOT 30 (Slika 4), ki je v celotiizdelek domačega podjetja Sipronika.Njegova lastnost je, da za meritev faznihtokov ne uporablja tokovnih merilnihtransformatorjev, temveč iz varne razdaljemeri magnetno polje, ki ga vzbujajotokovi v faznih vodnikih. Meritve faznihtokov se izvajajo z odstopanjem do ±5%,kar zadošča za zanesljivo detekcijookvare.V omarici z elektromotornim pogonom senahajajo še rezervno napajanje in končnapostaja s komunikacijskim vmesnikom.Vse te naprave morajo biti grajene postandardih za opremo, ki se uporablja velektroenergetiki. Skladnost s standardi jepotrebna tako s stališča zagotavljanja zanesljivostidelovanja, kot glede možnostipovezovanja z napravami različnih proizvajalcev.To velja še posebno za komunikacijskeprotokole, ki se uporabljajo zakomunikacijo med posameznimi enotamisistema.Priporočen je protokol DNP 3.0 (DistributedNetwork Protocol), ki temelji nazahtevah, podanih v standardu IEC60870-5. Protokol je primeren za uporabov različnih prenosnih medijih:n radijske UKV zveze,n optika,n RS485, RS232,n LAN,n najete in klicne telefonske linije.ZaključkiV Sloveniji je stopnja avtomatiziranostiSN omrežij regionalno precej različna. Vzadnjih nekaj letih potekajo aktivnosti privseh elektrodistribucijah, saj je to aktualnatema, ki jo bo nujnost posodobitve SNomrežij v bližnji prihodnosti postavila vprvi plan. Nekateri pilotski projekti so uspešnozaključeni in tudi praksa je že pokazalanjihove dobre in slabe lastnosti.Na vsaj treh področjih že uspešno delujesistem avtomatskega preoblikovanja omrežjaz izolacijo sektorja v okvari. Razveseljivoje, da so na tem področju dejavnapredvsem domača podjetja z lastnimirešitvami strojne opreme in informacijskeinfrastrukture ter imajo dovolj znanja zapostavitev sodobnega avtomatiziranegasistema.n32 4/2000AVTOMATIKA

Avtomatizacija - Referenčni modeli in integracija podjetijReferenčni modeli inintegracija podjetijAvtor: Marjan Rihar, Inštitut Jožef StefanPrispevek skuša seznaniti domačo strokovno javnost spomenom integracije podjetij ter z najvidnejšimi tujimidosežki s tega področja. Potrebe po integraciji izhajajoiz potreb po prilagajanju podjetij sodobnim poslovnimtokovom in uvajanju sodobnih tehnologij. Preurejanje inavtomatizacija sta pri tem izvedbena procesa, zato se morataizvajati skladno na enakih konceptualnih osnovah. Zatake konceptualne osnove se vse bolj uveljavljajo referenčnimodeli podjetij in kot nadgradnja integracijski standardi.Določeni so trije tipi referenčnih modelov, izmed katerih sonajobsežneje določeni referenčni modeli tipa 2, med katerimije najbolj poznana generična referenčna arhitektura podjetja GERA.1. UvodPri obravnavanju poslovnih procesov, kamorseveda spadajo tudi proizvodni, se zelopogosto srečujemo s pojmoma avtomatizacijein preurejanja. Avtomatizacija pomeni strojnoizvajanje vnaprej določenih opravil. Avtomatizacijapospešuje opravila - procese - in jih delazanesljivejše. Prvoten namen avtomatizacijeje bil razbremenitev človeka težkih, trajajočih,fizionomsko nemogočih ali rutinskih del.To je sicer zelo pozitivno vplivalo na zmanjšanještevila napak in povečano zanesljivostdelovnih procesov po eni strani, po drugi paje pretirana stopnja avtomatizacije pričela dušitikreativnost in inovativnost. V vse bolj avtomatiziranihprocesih se zato v nasprotju s pričakovanjidodana vrednost ni več povečevala,ampak stagnirala. Pojavile so se ideje, daje potrebno procese preurediti. "Od neke točkedalje se kljub vlaganju v avtomatizacijo neda doseči boljšega poslovnega rezultata", trdijostrokovnjaki za preurejanje podjetij. Šelepreureditev procesov lahko bistveno povečauspešnost in učinkovitost pri ustvarjanju dodanevrednosti. To sledi tudi iz definicije preurejanjapo [1], ki pravi, da je preurejanje "temeljnivnovični premislek o poslovnem procesu innjegovo korenito preoblikovanje, da bi takodosegli velike izboljšave kritičnih kazalcevučinkovitosti, kot so stroški, kakovost, storitev inhitrost".ugotovimo, da se le ti razpredajo po vseh nivojihvodenja podjetij, meje med posamezniminivoji pa postajajo vse bolj zabrisane. Klasičnipiramidni model vodenja, ki je bil v časumnožične proizvodnje najbolj ustrezen, se je vdevetdesetih letih začel vse bolj ploščiti. Namestopoudarka na odgovornosti, ki so bileporazdeljene po različnih nivojih odločanja,se sedaj vse bolj uveljavlja pomen sodelovanja[2, 3]. Namesto funkcijske organiziranostise uveljavlja procesna. S tako vrsto organiziranjapodjetja postajajo vse bolj dinamična inprvenstveno usmerjena na hiter odziv na potrebekupcev (Slika 1). Spremenjeni organizacijipodjetij morajo slediti tudi spremembe vorganizaciji informacijskih sistemov, ker prav tizagotavljajo potrebno infrastrukturo za preurejanje.Pri preurejanju poslovnih procesov, sevodstva mnogokrat ne zavedajo dovolj, da sostrateške usmeritve odvisne tudi od zanesljivihin sprotnih informacij iz proizvodnje. Ta moraAVTOMATIKAbiti sposobna v določenem času proizvesti kakovostenizdelek, kar pa pomeni, da mora bitivzpostavljena dvosmerna informacijska povezavaz ostalimi poslovnimi funkcijami. Proizvodniprocesi morajo biti zato v čim večji meripodprti z informacijsko tehnologijo. Različnostin zahtevnost posameznih proizvodnih procesovzahteva tudi različnost tipov informacijskihsistemov in sistemov vodenja, ki pa poleg tegalahko vsebujejo še zelo različne gradnike. Kerse v vsakem realnem industrijskem podjetju sistemivodenja postopoma dopolnjujejo in modernizirajo,prihaja do problemov integracijemed različnimi gradniki in tudi različnimi koncepti.K reševanju teh problemov je potrebnopristopiti globalno, kajti gradnike teh sistemovproizvajajo različni proizvajalci, prav tako paintegracija le teh poteka po različnih konceptih[4]. Način takega globalnega reševanjapredstavlja uvedba standardov za to področje.Namen prispevka je zato predstaviti strokovnijavnosti, kaj v kontekstu vodenja proizvodnegapodjetja obsega vodenje proizvodnih procesovter kakšna izhodišča za integracijo organizacijskihin tehnoloških procesov so v svetuže uveljavljena. Na kratko so našteti glavniintegracijski standardi ter predstavljeni referenčnimodeli vseh treh osnovnih tipov. Kot ilustrativenprimer referenčnih modelov tipa 2 jemalce podrobneje opisana generična referenčnaarhitektura podjetja GERA, ki je resenkandidat, da postane standard na področjuintegracije podjetij.2. Integracija procesov in sistemovDanes je informacijska tehnologija na dovoljvisoki ravni, da bistveno pripomore k obvladovanjuprocesov v podjetju. V tem kontekstu informacijskatehnologija lahko podpira:m načrtovanje in izvajanje organizacijskihPreurejanje neustreznih procesov v (industrijskih)podjetjih postaja nujnost. Vodstvo podjetijse zaveda predvsem pomena preurejanjaposlovnih procesov, kar je popolnoma razumljivo,saj urejenost in ustreznost le teh največprispeva k uspešnosti poslovanja. Vendar, čegledamo poslovne procese kot tokove delaSlika 1: Tok postopkov v funkcijsko organiziranemu podjetju se spreminja v delovnetokove med delovnimi skupinami v procesno organiziranem podjetjuAVTOMATIKA 4/2000 33

AVTOMATIKAAvtomatizacija - Referenčni modeli in integracija podjetijprocesov (npr. "workflow", "groupware" in"project management" orodja);m načrtovanje in izvajanje tehnološko-tehničnihprocesov (razvojna in izvedbena orodja);m načrtovanje in izvajanje sistemov za upravljanjekakovosti in znanja (privzeta orodjaiz prve alineje in posebna namenska orodja).stopnjaintegracijeINTEGRACIJA APLIKACIJINTEGRACIJA SISTEMOVKljub izrednim možnostim, ki jih informacijskatehnologija nudi, pa uporabljene rešitve dosedaj še niso v celoti zadovoljile potreb in zahtevuporabnikov. Vzrok temu je, da so tudinajkompleksnejše informacijske rešitve pokrivalele posamezne funkcije, ali še bolj običajno,avtomatizacijo funkcij na posameznih nivojihvodenja. Posledica tega so tako imenovaniinformacijski otoki in otoki avtomatizacije.Otoki izvirajo iz necelovitih pristopov k obvladovanjuproizvodnega procesa, pri katerihni bila upoštevana soodvisnost sistemov zavodenje fizičnih procesov, sistemov proizvodnelogistike in sistemov poslovne logistike.Ključna pomanjkljivost je bila in je v veliki meriše vedno nepovezanost teh sistemov, zato jepotreba po integraciji zelo aktualna.O integraciji se je začelo govoriti na določenistopnji zrelosti informacijske tehnologije. Kotprikazuje slika 2, se je integracija pričela zzahtevo po prilagoditvi posameznih sistemovin tehnologij. Šele v zadnjem desetletju se jeutrdilo spoznanje, da je informacijska tehnologijale podpora poslovnim procesom, in takotudi proizvodnemu, ne pa obratno. Zgodovinskogledano se je v sedemdesetih letih najprejpojavila integracija računalniških sistemov,sprva prilagojevanje fizičnih povezav med sistemis pisanjem programskih vmesnikov, natopa postopoma kot integracija računalniškihsistemov na osnovi mednarodnih standardov,kot so npr. OSI, TCP/IP, itd. Temu je nato sledilaintegracija računalniških aplikacij, ki je ščasomarezultirala v standardnihpovezavah,kot so npr. OMG/CORBA in OLE/INTEGRACIJA PODJETIJINTEGRACIJA PROCESOVèas1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030Slika 2: Pogled na razvoj integracije skozi časSlika 3: Genealoško drevo standardov za modeliranje in integracijopodjetijCOM. Potreba po integracijiposlovnih procesovje postala aktualnav osemdesetih letih,sedaj pa se na velikogovori o integracijipodjetij. V okvirutega so se in se še izvajajoprojekti, kotnpr. ESPRIT (EuropeanStrategic Programmefor Research in InformationTechnology),NIIIP (NationalIndustrial Information Infrastructure), IMS (InteligentManufacturing Sytems), katerih cilj jedefinirati vse vidike integracije podjetij. V tehprojektih sodelujejo mednarodna strokovnazdruženja, kot soIFAC (InternationalFederation of AutomaticControl), IFIP (InternationalFederationof Information Processing),Workflow ManagementCoalition,CALS (Continuous Acquisitionand Life-CycleSupport), itd. Rezultatidela so vidni v oblikinastajajočih ali žeuveljavljenih standardovza integracijo, naosnovi katerih temeljijotakoimenovani referenčnimodeli podjetij.3. Standardi za referenčne modelepodjetijReferenčni modeli in standardi so potrebni zazagotovitev integracije notranjih entitet podjetijali integracije z drugimi podjetji. Spomočjo referenčnih modelov je razvoj novihpodjetij precej olajšan, poleg tega pa lahkopodjetje s pomočjo posebnih modelov preigravarazlične poslovne strategije, kar pomeni,da je bolj sposobno hitremu prilagajanjuspremembam. Seveda slednje velja le, če somodeli verna slika dejanskega stanja. Za izgradnjoreferenčnih modelov podjetij so relevantnipredvsem standardi, poudarjeno prikazaniv obliki genealoškega drevesa (ki prikazujepredhodnike oziroma naslednike) nasliki 3 [5]:m ENV 40003 "Computer Integrated Manufacturing- Systems Architecture - Frameworkfor Enterprise Modelling";m ISO 14258 "Industrial automation systems- Rules and Guidelines for EnterpriseModels";m ISO 15704 "Industrial Automation Systems- Requirements for Enterprise/ReferenceArchitectures and Methodologies";m CEN ENV 12204 "Advanced ManufacturingTechnology - Systems Architecture -Constructs for Enterprise Modelling".Imenovani standardi izhajajo iz potreb za modeliranjepodjetij s kosovno proizvodnjo, vendarso uporabni tudi za modeliranje podjetij sprocesno proizvodnjo. Zelo poenostavljenopovedano, določajo standardne elemente domenemodeliranja podjetij (kot so npr. proizvodi,storitve, podatki, procesi, projekti, organizacijskestrukture, podjetja, ...), specificirajokoncepte in pravila proizvodnih podjetij (npr.življenjski cikel, struktura, obnašanje, hierarhija,...), določajo zahteve za referenčne arhitekturein metodologije ter komponente referenčnihmodelov podjetij.4. Referenčni modeli podjetijV splošnem so referenčni modeli podjetja potrebnitako s stališča načrtovanja ali preurejanja(organizacijski vidik), kot tudi s stališčaobvladovanja procesov v podjetju (vidik vodenjain upravljanja). Model podjetja predstavljametodološko urejen zapis značilnosti podjetjav formalizirani obliki z različno stopnjoformalnosti, kar seveda zavisi od namena innačina uporabe modela. Strokovnjaki izzdruženj IFAC in IFIP v splošnem navajajo tritipe referenčnih modelov [6].Referenčni modeli tipa 1 so modeli konkretnihobstoječih podjetij, ki se nahajajo v določenifazi svojega življenjskega cikla. Predstavljajo34 4/2000AVTOMATIKA

Avtomatizacija - Referenčni modeli in integracija podjetijAVTOMATIKAzapis vseh procesov podjetja, v katerih sovključeni ljudje in tehnologija, podprti pa so zrazličnimi tipi računalniških sistemov. Ti modeliprikazujejo logično in fizično arhitekturo, katerose velikokrat poenostavljeno poimenuje karinformacijska arhitektura podjetja. Arhitektureso lahko prikazane na različnih nivojih abstrakcije.Logična arhitektura najvišjem nivoju abstrakcijeprikazuje entitete podjetja ter delovnetokove oziroma procese, ki povezujejo te entitete,neodvisno od katerekoli tehnologije. Sodobnelogične arhitekture v veliki meri upoštevajoprocesno organizacijo. Primer take arhitekture,ki sledi zakonitostim procesno organiziranegapodjetja, prikazanega na sliki 1, prikazujeslika 4.Fizične arhitekture prikazujejo računalniške sistemeza izvajanje procesov, določenih v logičniarhitekturi. Fizične arhitekture so bolj hierarhične.Razlog za to je v tem, da je še vednoveliko današnjih sistemov nastalo na podlagizahtev za podporo funkcij, ne pa za podporoprocesov. Bistvene zahteve za te sisteme, pokaterih izpolnjevanju se tudi ločijo med seboj,so odzivni časi, zanesljivost, avtonomnost delovanjain resolucija podatkov. Primer pogostefizične arhitekture v podjetjih, kjer so prikazanile sistemi, ki podpirajo proizvodno logistikoin fizične procese, prikazuje slika 5. Na slikiso prikazani najpogosteje uporabljeni tipi računalniškihsistemov za podporo planiranja(ERP- Enterprise Resource Planning), izvrševanja(MES - Manufacturing Execution Systems)in neposrednega vodenja fizičnih procesov(procesni sistemi).Na sliki prikazane poslovne funkcije so le delposlovnih funkcij podjetja, ki jih podpirajo sistemiERP. Značilno za te sisteme je, da so zasnovanina eni podatkovni bazi in na enotnemuporabniškem vmesniku za vse funkcije. S stališčaoperativnega vodenja so ti sistemi pretogi,da bi zadovoljevali zahteve proizvodnje,kot so npr. reševanje kriznih situacij v proizvodnji(okvare naprav, preklic naročil, prekinjenedobave,...), uporaba izbirnih proizvodnihpoti in materialov, natančno razporejanjepostopkov in operacij itd. Proizvajalci sistemovERP se zavedajo teh pomanjkljivosti, zato skušajosisteme konceptualno in tehnološko nadgraditi.S tem se pomikajo v področje, ki gapokrivajo sistemi MES.Sistemi MES podpirajo dele proizvodnih poslovnihfunkcij in dele tehničnih proizvodnihfunkcij. Prvenstveno so namenjeni integracijiERP sistemov in sistemov vodenja procesov.Preko slednjih dinamično vodijo proizvodniproces in ugotavljajo, kako se proizvodnjadejansko odvija glede na plan.Vrsto sistemov, ki izvršujejo funkcije vodenjafizičnih procesov in dele višjih tehničnih funkcij(npr. diagnosticiranje), smo poimenovali s skupnimimenom sistemi za vodenje procesov.Glavni predstavniki te skupine so sistemiSCADA (Supevisory Control and Data Acquisition),sistemi PLC (Progammable Logic Controller)in sistemi DCS (Distributed Control Systems).Vsi ti sistemi delujejo v realnem času, njihovearhitekture pa so odvisne od porazdelitvefunkcij vodenja.Referenčni modeli tipa 2 so generični modeliza vse tipe podjetij in za vse njihovo življenjskoobdobje. Na osnovi teh modelov se lahkovodi preurejanje, integracijo in delovanje podjetij.Pod okriljem raziskav IFAC/IFIP je bil vzpostavljenreferenčni model GERAM (GenericEnterprise Reference Architecture and Metodology),na osnovi katerega se bo predvidomadoločil standard [7].GERAM je ogrodje, ki določa koncepte zavsa opravila v celotnem življenjskem obdobjupodjetja. V ogrodju so določeni gradniki in relacijemed njimi. Namen GERAM-a je poenotenjemetod in metodologijštevilnih disciplin,ki sodelujejo vprocesu nastajanjaali spreminjanja (delovanja)podjetij, kotso industrijsko inženirstvo,upravljavske vede,tehnologija vodenja,informacijska in raziskavekomunikacijska tehnologija.Elementi okvirja GE-RAM so:m generična referenčnaarhitekturapodjetja, ki določa generične koncepte,priporočene za uporabo v projektih načrtovanjain integracije podjetij (GERA);m metodologije za načrtovanje in integracijopodjetij;m modelni jeziki, ki določajo generične konstrukteza modeliranje podjetij;m generični modelnikoncepti, ki obsegajomodelne zakonitostiizraženeTEHNIÈNE FUNKCIJEPOSLOVNE FUNKCIJEdiagnostikav naravnem jeziku,z meta modeli,ontologijami;m delni modeli podjetij,ki določajo vnadaljevanju omenjenemodele tipa3;m inženirska orodja,ki podpirajo procesnačrtovanja in integracije podjetij spomočjo modelnih jezikov, metod in metodologij;m posebni modeli podjetja, ki določajo žeprej omenjene modele tipa 1;m moduli podjetja, ki določajo vire in produkteza uporabo pri implementaciji podjetij;m sistemi za operativno podporo izvajanjanalog posameznih podjetij, ki temeljijo naspecifikacijah potreb in zahtev le-teh.Generična referenčna arhitektura (GERA) temeljina zahtevah standarda CEN ENV40003, poleg tega pa dodatno vsebuje ševrsto novih pogledov, ki zadovoljujejo potrebestandarda ISO DIS 15704. Zelo znano upodobitevkonceptov GERA v obliki tridimenzionalnestrukture prikazuje slika 6.Za koncept generičnost so določeni splošnimodel, delni model, ki nastane s specializacijosplošnega in je namenjen za posamezenindustrijski sektor in posebni model, ki predstavljakonkretno podjetje v okviru izbranegaODJEMALCIrazvojindustrijskega sektorja. Za koncept življenjskicikel so določene podrobne faze: analiza potrebs podfazami identifikacije, konceptualizacijein nabora zahtev, načrtovanje, izvedba,delovanje in kontrolirana izločitev iz uporabe.Določeni so štirje pogledi, ki se vsak zaseosredotoči le na tiste podrobnosti modela, kiupravljanjekakovostiLIMSfinanceadministracijaSISTEMI E R PplaniranjeproizvodnjeSISTEMI M E Svodenje fiziènih procesovupravljanjezalograzporejanjeoperacijupravljanjeproizvodnjeizvajanjeproizvodnihoperacijSlika 4: Logična arhitektura integriranega proizvodnega podjetjaupravljanjeskladišèvodenjetokovmaterialaSlika 5: Porazdelitev poslovnih funkcij neposredno vezanih naproizvodnjo med sistemi v podjetjuAVTOMATIKA 4/2000 35

Avtomatizacija - Referenčni modeli in integracija podjetijso v skladu z namenomobravnave. Določeniso funkcionalni,informacijski, resursniin organizacijski pogled.Z upoštevanjem gornjihkonceptov lahkoIdentifikacijavsako podjetje modeliramopo vseh treh opi-KonceptZahtevesanih dimenzijah. Modelzato predstavljazapis vseh relevantnih Naèrtovanjepodatkov in informacijo podjetju, hkrati paIzvedbaso ti modeli tako notranjekot zunanje skla-Delovanjedni, kar omogoča integracijonotranjih enti-Izloèitevtet podjetja kot tudiintegracijo med podjetji.Referenčni modelitipa 3 so delnimodeli, ki modelirajoskupino podjetij glede na tip proizvodnje in neza vse življenjsko obdobje. To so domenskousmerjeni modeli. Primeri takih modelov sonpr. modeli za vodenje proizvodnih procesovv specifični domeni. Ti modeli so vključeni vmodele tipa 2, kot instance delnih modelov.Pogledi5. ZaključekNeprestane spremembe na trgu terjajo vednonove organizacijske oblike in sodobno tehnologijo,tako proizvodnega kot tudi podpornihprocesov. Informacijske tehnologije, ki predstavljajoinfrastrukturo za preurejanje in avtomatizacijo,morajo pokrivati tako tehničnevidike v poslovnih procesih, kot tudi poslovnev tehničnih. Vprašanje, ki ni popolnoma razjasnjenoje, kako uskladiti preurejanje poslovnihin tehničnih procesov in kakšen pristop pritem uporabiti.Vsekakor so lahko procesi bolj fleksibilni inbolj obvladljivi čim bolj se organizacijske arhitekturein arhitekture informacijskih sistemovujemajo med seboj. Strokovnjaki so zatorazvili metode in metodologije za modeliranjeposlovnih in ostalih procesov v podjetjih ter zasisteme podpornih tehnologij. Določili so referenčnemodele v katere je zajeto celotno življenjskoobdobje podjetij. S pomočjo teh modelovje integracija notranjih entitet podjetij inintegracija med podjetji lahko bistveno hitrejšain bolj kakovostna.GenerièenDelenPosebenPosebna arhitekturaReferenèni arhitekturiGeneriènostResursOrganizacijaInformacijaFunkcijaSlika 6: Generična referenčna arhitektura podjetja - GERAUporaba referenčnih modelov bo lahko vceloti zaživela, ko bodo le ti standardizirani inbodo odpravljene neskladnosti ter sedaj večkratmoteče podvajanje med modeli različnihskupin strokovnjakov, ki razvijajo modele zasvoje specifične potrebe.nLiteratura1. Hammer, M., Champy, J. Reengineeringthe Corporation: A Manifesto for BusnessRevolution, Harper Business, New York,1993. (in prevod Preurejanje podjetja,Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1995).2. Tapscott, D., A. Caston Paradigm Shift: TheNew Promise of Information Technology,McGraw-Hill, Inc., New York, 1993.3. Prasad, B. Concurrent Engineering Fundamentals:Integrated Product and ProcessOrganization, Vol1, Vol2, Prentice Hall,1996.4. Kosanke, K Enterprise Integration - InternationalConsensus: A Europe - USA Initiative,Enterprise Engineering and Integration,Proceedings of ICEIMT '97 (ESPRITReports - Project 21.859 - EI-IC, Vol. 1.,Springer, 64-74.5. Shorter, D. CEN and ISO Work on Architectures,Frameworks, Constructs for ManufacturingEnterprise Modelling. IT Focus1999.6. CIMOSA - News. Vol. 4/3, date 97-07-15. Editor. M. Zelm, Gehenbuehlstr. 18A,D-70499 Stuttgart.7. GERAM: Generic Enterprise ReferenceArchitecture and Metodology, Version1.6.2, Report of the IFIP-IFAC Task Force,June 1998.36 4/2000AVTOMATIKA

Napajalni sistemi: Daljinski nadzor naprav na el. omrežjuDALJINSKI NADZOR NAPRAVPRIKLJUČENIH NA OMREŽJE 230VAvtor: Jani Jelenc, Yaccom zašèite d.o.o.Sistem je sestavljen iz energetskega modulaPZ-RC 14/230-DN in elektronskega modulaM-RC 14-DN. Celotno delovanje in nadzorpodpira računalniški program PowerCheck.Sistem omogoča 230V-no električno napajanjepriključenih naprav in daljinsko nadziranjedelovanja. Elektronske naprave, kot so modemi,strežniki, multiplekserji, itd., se namestijo vomaro EVRO 19 ter priključijo v vtičnice energetskegamodula. Elektronski modul zaznavain z LED diodami indicira prisotnost napetostiin toka na vsaki napravi, podatke o stanju napravpa pošilja preko komunikacijskega vmesnikana PC ali preko različnih komunikacijskihmedijev v oddaljeni nadzorni center.ENERGETSKI MODUL PZ-RC 14/230-DNEnergetski modul je prilagojen za energetskonapajanje elektronskih naprav, priključenih v14 šuko vtičnic, razdeljenih v dve skupini, A inB. Obe skupini vtičnic sta med seboj galvanskoločeni in tvorita 2 električna tokokroga, kista si povsem identična. Na vhodu energetskegapriključka je vgrajena pretokovnazaščita z avtomatskimi tokovnimivarovalkami. Vgrajena prenapetostnazaščita varuje naprave pred nevarniminapetostnimi sunki, ki se pojavljajov omrežju. Kontrolna tlivka indiciraza vsako skupino prisotnost napetosti,v primeru izpada tlivka ugasne.Za tipanje napetosti in toka sta vnotranjosti vsake vtičnice vgrajenasenzorja, ki sta zaradi večje zanesljivostidelovanja zgrajena iz pasivnihkomponent.Nadzor naprav lahko izvajamo na mnogo načinov.Uporabimo lahko funkcije nadzornega sistemaSCADA, kar pa je v majhnih dislociranihoddelkih včasih nerentabilno ali celo nemogoče.Uporabimo pa lahko tudi spodaj opisan sistem zanapajanje iz omrežja 230V z daljinskim nadzorom.Nadziramo lahko porabo toka, vključenost napraveali pa prisotnost napetostiPZ-RC14/230-DNenergetski modulVsaka vtičnica ima vgrajeno avtomatsko tokovnovarovalko in rdečo tlivko, ki indicira napakoali prekoračitev nazivnega toka. Varovalkadeluje v primeru preobremenitve, alikratkega stika. Po odpravinapake se ročno s pritiskomna gumb aktiviravarovalko in tlivka ugasne.ELEKTRONSKIMODUL M-RC 14-DNMed moduloma potekakomunikacija po 60 žičnemflat kablu. Elektronskimodul ima na čelni ploščivgrajene LED diode, kiindicirajo prisotnost napetostiin toka (U-zelena, I-rumena), za vsako napravopriključeno na energetski modul.Vse podatke v zvezi s spremembo napetosti intoka v priključeni napravi obdela vgrajena mikroprocesorskaenota, ki jih pošilja preko vgrajenegavmesnika RS485 po omrežju do pretvornikaRS485/232 in nato do glavnega računalnikav lokalnem omrežju. V mrežo je možnopovezati večje število sklopov, ki se lahkopo potrebi povečuje in poveže preko ustreznihkomunikacijskih medijev v oddaljena omrežja,kjer je možno izvajati oddaljeni nadzor z računalnikom.Celotno delovanje daljinskeganadzora podpira računalniški program Power-Check, ki je podrobno opisan v navodilih programa.LED diode indicirajo prisotnost napetostiskupin, smer serijske komunikacije, kakovostprenosa, pravilnost priključkov A-B in brezhibnostdelovanja mikrokontrolerja. nU1U2elektronski modulPrenapetostnazašèitaAC/DCAC/DCObdelavaRS-485OMRE JECEPROMAVTOMATIKA 4/2000 37

AVTOMATIKAGlavne lastnosti krmilnikaKrmilniki Alpha prihajajo na tržišče vtreh osnovnih izvedenkah: Alpha 6 s 4vhodi in 2 izhodoma, Alpha 10 s 6 vhodiin 4 izhodi ter Alpha 20 z 12 vhodi in 8izhodi. Možne so variante z napajanjemkrmilnika in vhodov z 220V AC ali 24 VDC ter s tranzistorskimi ali relejskimi izhodi.Na krmilnikih s 24 V DC napajanjemlahko definiramo do 8 vhodov kot analogne(0 - 10 V, 8 bitna resolucija), tranzistorskiizhodi pa omogočajo preklopebremen do 1A. V primeru relejskih izhodovpa ti omogočajo preklopne moči do8A na posamezni izhod. Montaža krmilnikaje možna z vijaki ali na DIN letev.Krmilnik ima vgrajen EEPROM pomnilnikkapacitete 1500 bytov za uporabniškiprogram, dinamični podatki pa ohranjajovrednost do 20 dni brez napajanja. Vseizvedenke imajo vgrajeno uro realnegačasa z avtomatskim preklopom naletni/zimski čas. V povezavi z uro realnegačasa vgrajeni urnik ima možnost nastavitvedo 350 prosto programirljivihurniških kanalov. Največji krmilnik Alphabo že v kratkem možno povezati tudi vASI mrežo, nato pa bodo sledili šeLonWorks, RS 485 in modemska povezava.Krmilniki imajo glede na svojo velikostAlpha - Mitsubishijev krmilnikAlpha - nova serija najmanjšihkrmilnikov iz MitsubishijaAvtor: Filip ZmrzlikarAlpha je najnovejša serija malih krmilnikov iz podjetjaMitsubishi Electric, ki so namenjeni za avtomatizacijoenostavnejših krmilnih nalog. Po številupriključenih signalov in po zmogljivosti se uvrščajomed področje avtomatizacije s klasičnimi komponentami(releji, časovniki, števci) in majhnimi kompaktnimiPLC krmilniki. Lahko pa trdimo, da bodo glede na nizkoceno, zanesljivost in množico funkcijskim možnosti nadomestilimarsikatero namensko razvito elektronskovezje za vodenje enostavnejših procesov.velik zaslon, ki v resoluciji 4 x10 znakov omogoča prikazsprogramiranih sporočil, alarmov,vrednosti spremenljivk,itd. (slika 1). Podatke lahkovnašamo s pomočjo osmihtipk na prednji strani krmilnika,ki jih lahko uporabimo tudikot dodatne vhode npr. zapreklop med različnimi načinidelovanja programa, za nastavitve parametrov(časovnikov, števcev, ure realne-Slika 1: Krmilniki Alphaga časa, itd.), kot tudi za samo programiranjekrmilnika.38 4/2000AVTOMATIKA

Alpha - Mitsubishijev krmilnikProgramiranjeKrmilnik lahko programiramo na dva načina:direktno s pomočjo tipk na samemkrmilniku ali s pomočjo grafičnega programskegapaketa AL-PCS/WIN za PCračunalnik in pripadajočim vmesnikom.Slednji je veliko enostavnejši in preglednejšiprednost prvega pa je, da lahkoprogram spremenimo na terenu tuditakrat, ko nimamo pri roki PC računalnika.Slika 2: Izbira funkcijskega blokaSlika 3: Povezovanje blokovSlika 4: nastavitev parametrovV primeru, da se odločimo za prvi načinprogramiranja po priklopu krmilnika nanapajanje pritisnemo katerokoli tipko zavstop v glavni meni. Pred pričetkom programiranjalahko nastavimo sledeče parametre:jezik (angleški, nemški, francoski,italijanski, španski), uro, geslo, preklopletni/zimski čas, itd. Če želimo že napisaniprogram samo spremeniti, pritisnemohkrati tipki "ESC" in "OK", izberemo možnost"ProgEdit", potrdimo s tipko "OK" inzačnemo spreminjati program. To lahkostorimo na več načinov. Kadar pišemonov program je najenostavnejša pot dodajanjeblokov po principu z leve protidesni. Zaslon krmilnika nas vodi po vhodih,izbiri možnih funkcijskih blokov (slika2) in možnostmi povezav (slika 3). Navsak vhod lahko pripeljemo le en signal,na izhod pa lahko tudi več. Med bloki selahko pomikamo tudi s pomočjo številkebloka (vsak blok ima svojo številko gledena vrstni red vpisa v program) oz. uporabimoskoke (Jump). Dodajanje povezavter urejanje programa je možno tudi poprincipu z desne proti levi.Nazadnje je potrebno še nastaviti parametrefunkcijskim blokom. To izvedemotako, da se z eno izmed opisanih metodpomaknemo do željenega bloka, pritisnemodvakrat tipko "OK" ter izberemo innastavimo željeni parameter (slika 4). Z"ESC" tipko se vrnemo v diagram funkcijskihblokov. Ko programiranje končamo,se z "ESC" tipko pomaknemo v osnovnimeni, izberemo funkcijo "Exit", ter potrdimoz "OK".Programiranje s pomočjo PCračunalnikaEnostavnejši in preglednješi način panudi programiranje s pomočjo programskegapaketa AL-PCS/WIN. Kozaženemo program in izberemo tip krmilnika,se nam na ekranu prikažeta dviokni. Programiramo s pomočjo prvega, kinas povede v diagram funkcijskih blokov(FBD base). Princip je enostaven (slika 5):na levi strani programskega okna sovhodi, na desni izhodi, vmes pa vstavimoizbrane grafične funkcijske bloke, ki jihpovežemo s pomočjo za to namenjenegaorodja.Blokom lahko dodamo poljubne komentarje.Programsko okno lahko raztegnemov katerikoli smeri, tako da je tudi priobsežnejših programih dovolj prostora zavse bloke. Teh je pri krmilniku Alpha zaresAVTOMATIKA 4/2000 39

Alpha - Mitsubishijev krmilnikveliko. Od osnovnih logičnihblokov (AND, OR, XOR,NOT, NAND, NOR), katerihkombinacijo je možno definiratikot nov blok, do funkcijskihblokov zasnitve, pulznegageneratorja, generiranjaasimetričnih pulzev, števcev,T - flip-flopa itd. Posebnopozornost zaslužijo blokiza obdelavo analognih vrednosti.Z njimi lahko skaliramoanalogne vrednosti (OF-FSET-GAIN), jih primerjamo(COMPARE) ter realiziramocelo preproste regulacije(SCHMITT TRIGGER). Tudištevci obratovalnih ur in vgrajeniurniki delujejo kot funkcijskibloki. S pomočjo blokaDISPLAY pa upravljamoz zaslonom krmilnika.Bloke v krmilniku Alpha lahkouporabimo kolikokrat želimo.Omejitev predstavljale skupno število blokov, kije omejeno na 64 in pomnilnikkrmilnika. Tako lahkov različnih režimih delovanjaperifernih naprav prilagajamoizpise ali vrednosti podatkovna zaslonu (npr. števceobratovalnih ur, vrednostianalognih vhodnih signalov,ipd.), izvajamo komplesnejše logičnefunkcije, kaskadno sestavljamo različnečasovne funkcije, itd. Možnosti je veliko,vse je odvisno od narave problema iniznajdljivosti programerja, da funkciječimbolje iskoristi.Programski paket AL-PCS/WIN omogočaenostavno testiranje programov brezkrmilnika (off-line) ali s priključenim krmilnikom(on-line). Z računalnikom lahko simuliramoprisotnost digitalnih ali vrednostanalognih vhodnih signalov. Posebnookno programskega paketa (Monitoringin System Sketch) omogoča grafični nadzorsistema vključno s perifernimi napravamiin krmilnikom (slika 6).To je okno kjer s preprostimi orodji zarisanje lahko sami vrišemo sheme alikopiramo funkcijske bloke. Okno nam takoomogoča grafični vpogled na dinamičnostanje celotnega sistema. V primeru,da se nam pri delu kaj zatakne, je na voljobogata pomoč (HELP), z opisom funkcijprograma in Alpha krmilnika.Programski paket je na voljo kot DEMOSlika 5: Programiranje s pomočjo funkcijskuh blokovSlika 6: Nadzor nad krmilnikom in sistemomverzija na internetu na naslovu www.thenew-alpa.com,kjer lahko dobite tudi primereuporabe posameznih blokov in dokumentacijov pdf formatu, ki je razdeljenana tri dele: opis strojne opreme, navodilaza programski paket AL-PCS/WIN innavodila za programiranje. Slovenski priročnikpa je na voljo na spletni straniwww.inea.si.Krmilnik Alpha je glede na funkcionalnostin praktičnost uporaben za različne tipeaplikacij v različnih vejah industrije, upravljanjustavb, infrastrukturi ter nenazadnjetudi doma. Tipične aplikacije zajemajovodenje razsvetljave, klimatizacije, krmiljenjevrat, zapornic, preprosti varnostnisistemi, rastlinjaki, črpališča, itd.Podrobnejše informacije o krmilniku Alphalahko dobite v podjetju INEA, ki jeuradni zastopnik podjetja MitsubishiElectric za področje industrijske avtomatizacijena naslovu: INEA d.o.o., Ljubljanska80, 1230 Domžale, tel.: (061) 718-030, fax.: (061)721-672 e-mail: filip.zmrzlikar@inea.si.n40 4/2000AVTOMATIKA

Z avtomatizacijo do prihrankovZ avtomatizacijo do prihranka energijepri odpraševanju tobačnega prahuAvtor: Andrej Maselj, Tehna d.o.o.Tehnološki proces odpraševanja tobačnega prahu v Tobačni Ljubljanapredstavlja nezanemarljivo električno porabo. Z investicijo vprojekt avtomatiziranega nadzora vklopov posameznih komponentsistema odpraševanja bo mogoča učinkovitejša raba električneenergije in s tem bistveni prihranek sredstev pri nadaljnji proizvodnji.Pri procesu izdelave cigaret iz surovegatobaka je stranski produkt fin tobačniprah, ki se preko sistema odpraševanjatransportira in zbira v za to namenjenevrečaste filtre. Podtlak, ustvarjen z močnimiventilatorji, ki so predstavljali stalnoporabo več kot 140KW, predstavlja gonilnosilo za odpraševanje prahu pri predelavitobaka. Šest ventilatorskih motorjevje delovalo neusklajeno in s polnomočjo ne glede na zasedenost kapacitetv proizvodnji. Prah se nabira na filtrirnihvrečah, katere je potrebno zaradi tegaperiodično stresati z dodatnim vpihovanjemstisnjenega zraka. Pri nenadzorovanihvklopih vpihovanj so bili kompresorjistisnjenega zraka neenakomerno obremenjeni,kar prispeva k večji porabi energijein sredstev.Izvajalci projektaTobačna Ljubljanaje svojproblem prinadzoru odpraševanjatobačnega prahu predstavilasvojim dolgoletnim poslovnim partnerjem,ki so ponudile tehnične rešitve. Pri izbiriponudnika je najugodnejšo ponudbopredstavilo podjetje Tehna d.o.o., ki vSloveniji zastopa opremo za avtomatizacijoznanega ameriškega proizvajalcaRockwell Automation. Ponujena opremainvestitorju je strokovnjakom s tega področjaznana tudi kot izdelek proizvajalcaAllen-Bradley. Izvedbo projekta je prevzelopodjetje Sypra d.o.o (danes v sklopupodjetja SYSEN), ki je svoje znanjepri vzpostavitvah sistemov avtomatizacijdokazalo pri posodobitvah Dravskih elektrarn,vpeljavi najnovejših tehnologij komunikacijv Leku ipd.S sodobno tehnologijo do uspehaPri zasnovi projekta so projektanti predvideliuporabo svetovno najsodobnejšeopreme, ki se trenutno uporablja na tempodročju. Namen projekta, kateregavrednost je znašala 19 milijonov SIT, jebilo centralno povezati in krmiliti vse ventilatorskemotorje ter ventile za izpih filtrirnihvreč. Frekvenčni krmilniki glede natlak v cevovodih odpraševalnega sistemaprilagajajo vrtljaje motorjev v skladu s trenutnimipotrebami proizvodnje. Manjšaobremenitev motorjev pri zagonih podaljšujenjihovo življenjsko dobo. Enaka pridobitevje uporaba naprav za mehki zagonpri pomožnih motorjih. Nadzor nadveč kot 200 izpihovalnimi ventili filtrov jerealiziran z decentraliziranimi vhodno-izhodnimienotami FLEXI/O. Te izpolnjujejozahteve enostavnega vzdrževanja podnapetostjo. Omenjene izvršilne napraveso medsebojno, s krmilnikom in operaterskimvmesnikom, povezane preko Device-Net-a. Prednost tega protokola je v inteligentnimrežni povezavi končnih izvršilnihčlenov in zamenjavi nekdaj obsežnih ožičenjpogonov in senzorjev z navadnimverižnim principom, ki izhaja iz avtomobilskeindustrije ter je znan kot CAN (CommunicationArea Network). Mrežna povezavado izvršilnih členov omogočaenostavno diagnostiko stanja naprav izcentra vodenja kar bistveno prispeva kzmanjšanju časa, potrebnega za vzdrževanjeopreme in eventualno odpravo napak.Optimalno porabo električne energijezagotavlja industrijski krmilnik, ki tudibdi nad nadziranim izpihovanjem filtrirnihvreč. Vgrajeni meniji v operaterskem vmesnikunudijo enostaven osnovni nadzornad sistemom in upravljanje z njim.Tehna d.o.o. se pri svojem sedanjem delovanjuzaveda, da je bistveni pogoj za uspešennastop na slovenskem trgu nudenjeAVTOMATIKAcelotnih tehnoloških rešitev in ne samoprodaja zastopane opreme. Zato aktivnosodeluje s projektantskimi hišami, izvajalciin končnimi kupci. Svoje dolgoročne partnerskeodnose gradi na medsebojnem sodelovanjuvseh treh. Nudi tehnično pomočpri uporabi opreme in organizira tečajenjenega delovanja in vzdrževanja. Neprestanapovezanost z Rockwell Automationpreko sodobnih elektronskih medijev jiomogoča sprotno seznanjanje z novimitehnološkimi rešitvami in tekočo problematiko.Pregled poslovanja v zadnjih letih,naraščanje števila zaposlenih in obvladovanjakakovosti po standardu ISO9002je dokaz za pravilno usmerjeno poslovnopolitiko, zaradi katere Rockwell Automationpriznava slovenskemu zastopnikuzavidljivo strokovno usposobljenost.Načrtovani prihranki in izboljšavePrvotno vodilo pri izdelavi projekta je bilaoptimizacija porabe električne energije vsistemu odpraševanje tobačnega prahupredvsem v primerih, ko proizvodnja neobratuje v polnem obsegu. Hkrati bo sistempoleg optimizacije celotne porabeomogočal izogib trenutnim konicam porabljeneelektrične energije za katere so vindustriji postavljene bistveno višje cene.Prve študije uvedbe avtomatiziranegacentralnega nadzora in regulacije so pokazalebistvene prihranke pri porabi stisnjenegazraka, električne energije, stroškovvzdrževanja in povečano zanesljivostsistema za odpraševanje, brez kateregane more teči osnovna predelava tobaka vcigarete. Tobačna Ljubljana pričakuje zaradiobvladljivejših parametrov sistemaza odpraševanje in možne uporabe zmogljivejšihfiltrirnih vreč dvig kvalitete končnihproizvodov. Ni pa tudi zanemarljivatržna vrednost zbranega prahu.Globalna avtomatizacijaproizvodnjeProjekt avtomatizacije sistema odpraševanjatobačnega prahu v Tobačni Ljubljanapredstavlja samo začetni segment centraliziranjaupravljanja nad celotnim proizvodnimprocesom. Snovalci projekta sopredvideli nadaljnje združevanje sistemaodpraševanja s centralnim zajemom podatkovostalih podprocesov v proizvodnji.Uporaba sodobne opreme bo odpravilasedanje komunikacijske pregrade priuporabi strojne opreme različnih proizvajalcevin omogočila informacijsko prepustnostza zajem vseh pomembnih podatkovv proizvodnji.nAVTOMATIKA 4/2000 41

AVTOMATIKASCADA Citect - Sistem za upravljanje proizvodnih procesovBogate izkušnje so zbrali v knjižnicahznanja ("knowladge base system"), ki sosestavni del distribucije CITECT-a. V tehknjižnicah so tudi navodila za priključitevokrog preko 300 različnih industrijskihkrmilnikov. Knjižnica se neprestano širi znovimi izkušnjami porabnikov širom posvetu. Del knjižnice znanja obsega tudizbirko najpogostejših vprašanj (FAQ -Frequenty Asked Questions). Rešitvelahko iščemo na dva načina: s pomočjotematsko razčlenjenih kazal ali pa s pomočjoiskanja poljubnega niza besedskozi celotno knjižnico.Kot pripomoček za hitro vzpostavljanjekomunikacij z zunanjimi inteligentnimiI/O napravami nam služi program "ExpressWizards", ki nas v nekaj korakihvodi do pravilne vzpostavitve komunikacijez določeno periferno napravo.CITECT sestavlja več strežnikovCITECT uporablja arhitekturo strežnik - klient,kar omogoča izredno fleksibilnost priizgradnji celotnega SCADA sistema. Posameznaopravila, ki presegajo strojnezmogljivosti računalnika, lahko enostavnopreselimo na drug računalnik vmreži.CITECT je zgrajen iz petih samostojnihenot. Nekatere od teh enot nastopajo vvlogi strežnika, ostale v vlogi klienta. Enaod osnovnih enot je komunikacijski strežnik,ki komunicira z vhodno/izhodnimienotami in zbira podatke iz procesa.Te podatkeposredujerazličnimporab-SCADA CITECTs kengurujskimi skoki mimo tekmecevAvtor: Darko Žagar, univ. dipl. inž.Avstralsko podjetje Ci Technologies je koristnouporabilo dolgoletne izkušnje priizgradnji sistemov za nadzor in upravljanjeindustrijskih procesov in razvilo lastno programskoorodje CITECT (izgovarjaj: sajtek). Toodlično programsko orodje je bilo dolgo poznanole uporabnikom v Avstraliji, šele v zadnjihletih pa uspešno prodira tudi v Evropo inAmeriko. Zaradi sodobne zasnove in velike prilagodljivostisi zagotavlja mesto v samem vrhunajboljših SCADA sistemov. Prednost podjetjaCi Technologies je v tem, da je tudi samo sistemski integrator zbogatimi izkušnjami iz zahtevnih projektov.nikom, med katerimi je najpomembnejšiklient za prikaz podatkov.Strežnik za obdelavo alarmov, pretehtavsako novo spremembo in odkriva stanja,ki so predhodno definirana kot alarmna.Podatke o alarmnih stanjih posreduje ostalimstrežnikom ali klientom, ki alarmnastanja uporabijo za prikaz ali nadaljnjoobdelavo.Strežnik za izdelavo poročil zbira relevantnepodatke, ki jih piše v poročila. Tase lahko izpišejo na zahtevo operaterjaali samodejno v naprej določenih periodah.Strežnik za prikaz trendov cikličnozbira zahtevane podatke in jih shranjuje varhivskih datotekah. Te datoteke omogočajoaktualne ali zgodovinske prikazepodatkov v obliki tabel, grafikonov, stolpičnihprikazov itd. Pri manjših sistemih zmalo procesnimi točkami, lahko vsi programskistrežniki in klienti tečejo naenemu PC-ju. Povečevanje številaprocesnih točk pa zmanjšuje odzivnostcelotnega sistema.V primeru, daodzivnost sistema pade podkritično točko, sistem zeloenostavno pohitrimo tako,da nekatere programske strežnikepreselimo na dodatne fizične strežnike(dodatne PC delovne postaje namreži). Sistem lahko razširimo na 225 fizičnihstrežnikov. Enostavna širitev procesnemoči celotnega sistema je omogočila,da so s pomočjo CITECT-a zgradili sistemza nadzor procesa s 440.000 vhodno/izhodnimi točkami, v katerem je bil odzivničas še vedno pod 1 sekundo. Pri velikihsistemih je nujno, da uvedemo velikoštevilo delovnih postaj oziroma delovnihmest. Čeprav je podatkovna baza lahkoskupna, na vsaki delovni postaji nadziramole del celotnega procesa (en procesnisektor). Vsi strežniki in klienti so medseboj povezani s pomočjo lokalne komunikacijskemreže. CITECT podpira Netbios,TCP/IP in ostale mrežne protokole.Omogoča celo istočasno delovanje večihrazličnih protokolov.Funkcije dvojnega sistemaIzjemna lastnost sistema CITECT je tudi ta,da ima funkcije za delovanje dvojnegasistema vključene že v standardni distribuciji.Vhodno/izhodni komunikacijskistrežnik ima lahko dodatni - redundantnivhodno/izhodni strežnik, ki je prejemapodvojene informacije istega procesa. Vprimeru izpada primarnega strežnika prevzamenadzor sekundarni (hot stand-by)strežnik. Pri preklopu strežnikov ne zgubimonobenaga podatka.Tudi strežnikom za alarme, trende in po-42 4/2000AVTOMATIKA

SCADA Citect - Sistem za upravljanje proizvodnih procesovSlika 1: Primer izbora osnovnih funkcijnadzornega sistema.Slika 2: Simulacija delovanja petih PIDregulatorjev.Slika 3: Grafični prikaz spreminjanja procesnihveličin (trendi).Slika 4: Primerjava spreminjanja dvehprocesnih spremenljivk.Slika 5: Možnost statističnih obdelav inprikazov.ročila na zelo enostaven način dodamoredundantne strežnike. Dovolj je, da v PCdamo mrežno kartico, se priključimo vmrežo in definiramo nov strežnik kot redundantendoločenemu primarnemu strežniku.Vlogo, ki jo bo prevzel nek računalnikv mreži, določimo ob prvem zagonusistema v nastavitvenem (set-up) programu.Vsi programi na eni zgoščenkiCITECT programska oprema je zapisanavsa, s priročniki skupaj na eni zgoščenki.Namesti se z nekaj 'kliki' na miško. Po namestitvise pojavijo tri ikone: poleg ikone'Read Me' je ikona 'CITECT EXPLORER',namenjena zagonu razvojnega orodja,in ikona 'CITECT RUNTIME', namenjenazagonu že razvite aplikacije.Ob zagonu 'Citect Explorerja dobimo celovitnadzor vseh aplikacij. Vsaki aplikacijilahko naredimo varnostno kopijo za primer,da nam najnovejše modifikacije nebi ustrezale.V okviru CITECT Explorerja lahko zaženemo'Projektni editor' in 'Grafični editor'za izdelavo procesnih slik. Z njima lahkoizdelamo poljubno aplikacijo. Ob odpiranjunovega projekta se kreirajo podatkovnestrukture v dbf (dBase) formatu.Samodejno se dodatno odpre okrog 60podatkovnih datotek, v katerih so shranjenirazlični podatki npr. o vhodno/izhodnihtočkah, nastavitvah, itd. Vse tedatoteke lahko posamično spreminjamotudi s programom MS EXCEL.Naslednji korak je določitev I/O strežnika.Pri tem si pomagamo z odličnimHelp programom oziroma s pomožnimorodjem Express Wizard za hitro konfiguriranje.Za testiranje delovanja si pomagamoz virtualnim krmilnikom ('memoryPLC'), ki pošilja ročno vpisane komunikacijskebloke podatkov. Odziv na ročnovnešene podatke lahko opazujemo meddelovanjem delovne verzije sistema.CICODE - objektno orientiranjezik za pisanje novihSCADA funkcijV primeru, da na projektu naletite na zahtevopo obdelavi, ki jo CITECT ne podpira,si pomagamo z dodatnim programom,ki ga lahko napišemo sami. CelotenCITECT je napisan v višjem programskemjeziku Cicode, ki je podoben jezikoma Cin Pascal. Uporabniku nudi več kot 700funkcij, s katerimi lahko na enostavennačin programiramo dodatne obdelave.Funkcije so specializirane za reševanjeUlica bratov Ulčakar 1141000 Ljubljanatel.: (061) 150-18-70fax: (061) 150-18-74GSM: 041/63-73-83E-mail: info@raga.siwww.raga.si. . . . . .Nemška kakovost......nizke cene!Zastopamo firme:LAUER, PATTON, DENSITRON,CITECT, EUROTHERM, ROLEC,MINUTEMAN, MSF, EX-TEC,INTERCABLE, INTERLINK,AEROCOMM, INDUCODERSCADA sistem za vodenje procesovSimplythebest!AVTOMATIKA 4/2000 43

AVTOMATIKASCADA Citect - Sistem za upravljanje proizvodnih procesovSlika 6: Primer grafične ponazoritve procesa.Slika 7: Program za risanje procesnih slikvsebuje bogato knjižnico pripravljenihsimbolov.Slika 8: Možnost prikaza spremenljivk vX-Y koordinatnem sistemu.problemov v SCADA sistemu. Za ilustracijonavajamo delni seznam ukazov, kiobsega 40 ukazov za procesiranje alarmov,50 ukazov za obdelavo trendov, 18SQL ukazov, 25 matematičnih izrazov,19 ukazov za delo z datotekami, itd.Izvorni program v Cicode jeziku pišemo vposebnem urejevalniku,ki vključuje tudisistem za iskanje in odpravljanje napak vizvorni kodi. Po prevajanju postanetaaplikativni in sistemski del združena vkompaktno kodo za izvajanje ('RunTime'), ki je izredno hitra. V dokumentacijije navedena hitrost izvajanja 30.000vrstic code na sekundo (na procesorju486DX, 66MHz). Med prevajanjem setestira tudi konsistentnost vseh podatkovnih(dBase) datotek in organizirajo seslike za prikaz procesa.Programer ima na voljo tudi možnost, danadzira delovanje strojne opreme. V časuizvajanja lahko aktiviramo posebne sis-temske funkcije, ki posredujejo podatke o:zasedenosti procesorja, delovanju komunikacijes krmilniki, delovanju lokalne mreže,sistemske napake itd.Slika 9: Citect arhitektura omrežijSistem se odlikuje po hitremdelovanjuCITECT uporablja tri tipe podatkovnih zapisov(tags): zapis spremenljivke, zapistrenda, statistični zapis. Zapis spremenljivkeje najpogostejši in lahko predstavljanaslednje oblike spremenljivke: binarna,realno število, decimalno število, BCDitd. V času definiranja zapisa vsaki spremenljivkivpišemo ustrezen naslov v I/Onapravi, nato še inženirske enote, območje,format, število cifer in število decimalnihmest. Nov zapis v bazo podatkovdodamo z ukazom "Add key". Za hitrorazmnoževanje enega zapisa v vrsto novihzaporednih zapisovuporabljamo funkcijo"indexed drag" vEXCEL-u. Zapisi so shranjeniv datoteki 'variable.dbf',kjer so navoljo različnim programomza obdelavo podatkov.Podobno so zapisi definiranitudi v podatkovnidatoteki 'trends.dbf'in so na voljoprogramom za obdelavotrendov. Poleg osnovnihparametrov vzapisu je potrebnododati še nekatere dodatnepodatke, potrebneza določanje kriterijevza arhiviranjepodatkov.Poznamo tri načinevzorčenja podatkov:· Prvi način je brezpogojnovzorčenjes predpisano periodo.· Pri drugem načinupodatke zapisujemoperiodično, todale takrat, ko jeizpolnjen predpisanipogoj (npr.:T>90°C). V obehprimerih shranjevanječasa vzorčenjani nujno potrebno,ker ga lahko kasnejeizračunamo gledena začetni čas zapisovanja in periodo.· Pri tretjem načinu zapišemo podatektakrat, ko vrednost predpisane enačbespremeni stanje iz logične "0" v logično"1". Pri tem načinu moramo zapisovatitudi čas dogodka.Za prenašanje podatkov iz baze v drugeaplikativne programe lahko uporabljamoASCII format ali DBF format. Lahko jihprenašamo tudi s pomočjo ODBC-ja vpoljubne base podatkovObdelava alarmnih stanjEna od najpomembnejših funkcij sistemaje procesiranje alarmnih stanj. Alarmnastanja definiramo znotraj programa Projektnieditor, če izberemo funkcijo Alarmi.CITECT pozna štiri tipe alarmov: digitalnialarmi, analogni alarmi, kronološki alar-44 4/2000AVTOMATIKA

SCADA Citect - Sistem za upravljanje proizvodnih procesovAVTOMATIKASlika 10: Arhitektura Internet odjemalecmi in kombinirani alarmi. Posebna vrstaalarmov se nanaša na nepravilnosti vdelovanju aparaturne opreme (npr: prekinjenakomunikacija) in se obdelujeločeno od procesnih alarmov.Digitalni alarmi reagirajo na prehodlogičnih stanj 0/1 (off/on). Za sproženjeanalognih alarmov je možnih več vzrokov:prestop mejnih vrednosti (definiramolahko 4 meje: zelo nizka, nizka, visoka,zelo visoka), prehitro/prepočasno spreminjanjevrednosti, preveliko odstopanjeod nastavljene vrednosti, itd.Kronološki alarmi so opremljeni s časomnastanka alarmnega stanja. Časovnaločljivost dogodkov je izredna, saj razlikujemodogodke, ki si sledijo v nekaj milisekundah.Ta opcija je izrednega pomenav sistemih, kjer se v določenih primerihsproži plaz alarmnih stanj (npr: podiranjeelektroenergetskega sistema). Da bi vkasnejši analizi lahko ugotovili izvor problemovin analizirali obnašanje sistema, jeizredno pomembno poznati časovnozaporedje dogodkov.Kombinirani alarmi so določena kombinacijarazližnih primarnih dogodkov. Pogojza nastop kombiniranega alarma zapišemos pomočjo višjega programskegajezika "CiCode".Arhiviranje podatkov in izpisporočilNačin arhiviranja podatkov in kasnejšoizdelavo poročil izvedemo s preprostimnizom ukazov v CiCode jeziku. Za vsakoarhivsko datoteko določimo njeno vsebino,periodo vzorčenja in obdobje datoteke(dnevna, tedenska, mesečna ...). Polegsamodejnega periodičnega zapisovanjaprocesnih vrednosti lahko od sistema zahtevamoobčasno arhiviranje procesnihvrednosti le v primeru nastopa določenegapomembnega dogodka. Vrednosti,zapisane v arhivskih datotekah, lahkopretvorimo v poročilo in izpišemo ob vnaprej določenih trenutkih ali jih shranimoza obdelavo izven realnega časa.Poleg sistemskega generatorja poročil lahkos pomočjo DDE povezav prenašamopodatke v druga orodja za izdelavo poročilkot na primer MS EXCEL.CITECT podpira tudi pošiljanje poročil poINTERNETU s pomožjo elektronske pošte(E-mail). Izdelano poročilo tako lahkosamodejno in vedno pravočasno pošljemokompetentni osebi ali sekundarnemuinformacijskemu sistemu.Pomembni dogodkiEna od funkcij 'Projektnega editorja' jemožnost definiranja posebnihdogodkov v sistemu. Poleg pomembnihdogodkov, ki se porajajo spontanov procesu samem, imamo tudimožnost definiranja dodatnih programiranihpomembnih dogodkov.Te lahko programiramo v programskemjeziku CICODE ali pa so časovnopogojeni in jih proži ura realnegačasa.Dogodkom lahko predpišemo lokalniali globalni značaj. Globalni dogodkiso dostopni vsem opravilom vsistemu, četudi tečejo na ločenih fizičnihstrežnikih v omrežju.Izdelava procesnih slikZa hitro in učinkovito izdelavo ekranskihslik, ki grafično predstavljajo sta-nje procesa, je uporabniku na voljo močangrafični editor. Število ekranskih slikje omejeno le z velikostjo diskov. Velikopomoč pri izdelavi ekranskih slik predstavljatadve knjižnici grafičnih predlog.V prvi knjižnici so predloge za izdelavoekranskih slik, ki so uporabne v vseh projektih.To so predvsem slike za prikazalarmnih list, slike trendov (trenutnih in historičnih),itd. Te ekranske slike lahko uporabimonespremenjene tako, da določimole ustrezne povezave na procesnespremenljivke. Predloge lahko tudi editiramoin jih prilagodimo specifičnim zahtevamprojekta.Na podoben način lahko uporabimo elementeiz knjižnice grafičnih simbolov. Tudite lahko uporabimo nespremenjene alipa jih spremenimo v grafičnem editorju.Zaradi enostavnejše uporabe so grafičnisimboli sortirani tematsko: cevi, posode,ventili, motorji itd. Simbole lahko oživimoz določitvijo povezav na procesne spremenljivke.V odvisnosti od stanja spremenljivkse simbolom menjajo barve alinjihova lega. Imamo tudi možnost preprosteanimacije (linearno in krožnogibanje strojev, instrumentov, stikal itd).Posebej močne so grafične funkcije zaponazarjanje cevovodov in posod, kiomogočajo dokaj realistično 3D predstavitevprocesne opreme.Prikaz trendovOrodje za grafični prikaz trendov gibanjaprocesnih spremenljivk ima vgrajenihnekaj močnih funkcij. Prikaz trendov jedinamičen in med prikazom lahko menjamo,brišemo ali dodajamo veličine, kinaj se prikazujejo. Povečava (zoom) določenegadela krivulje je poenostavljenaAVTOMATIKA 4/2000 45

AVTOMATIKASCADA Citect - Sistem za upravljanje proizvodnih procesovna poteg z miško, s pomočjo katere izrišemopravokotnika nad področjem krivulje,ki ga želimo povečati. Pri povečavi sesamodejno spremeni tudi prikaz enot naX in Y osi. Na enostaven način lahko zamenjamozačetni in končni čas prikaza.Prikaz lahko obogatimo s pomočjo funkcijiz statističnega paketa (SPC), ki je vključenv vse verzije sistema CITECT. Pomembnoje dejstvo, da vse spremembe na sistemulahko izvajamo med popolnim delovanjemSCADA sistema. To omogočavečopravilno programsko jedro (kernel)sistema CITECT, ki teče v realnem času(real-time) in je večopravilno. Največjoprioriteto imajo seveda osnovne funkcijeSCADA sistema.Prednosti sistema CITECTCITECT ima nekatere prednosti, ki ga uvrščamed resne konkurente že uveljavljenimSCADA sistemom. Sicer nekatere odpomembnih funkcij srečamo tudi pri nekaterihdrugih konkurentih, vendar nihče odnjih v tem cenovnem razredu ne združujevseh teh funkcij hkrati. Najpomembnejšelastnosti sistema CITECT so:· Resnična arhitektura strežnik - klient, kiomogoča enostavno delitev opravil naločene fizične strežnike· Vgrajena podpora redundantnim sistemom('hot stand-by').· Odprtost sistema za nadgradnjo spomočjo jezika CICODE.· Odličen večnivojski sistem za pomoč,ki vključuje pomoč za delo s programiin pomoč pri integraciji informacijskegasistema z vgrajenimi izkušnjami izpreteklih projektov. Baza znanja (KnowledgeBase) je dostopen tudi prekoINTERNETA in redno dopolnjen znovimi izkušnjami.· Brezplačna razvojna verzija in nizkacena delovnih verzij. Verzije se razlikujejole po številu procesnih točk,sicer pa vsebujejo vsa orodja.Poleg navedenih adutov naštejmo šenekaj drugih pomembnih lastnosti sistemaCITECT:· Njegovo programsko jedro deluje v realnemčasu, ima predviden odziv, podpirasistem izvajalnih prioritet in jevečopravilen.· Omogoča milisekundni kronološkizapis dogodkov.· Podpira komuniciranje preko elektronskemreže in INTERNETA.· Podpira istočasno večjezikovnost celotnegainformacijskega sistema (preklopmed sporočili v različnih jezikih jemožen brez zaustavljanja sistema).· Vključuje "Statistični paket", ki omogočastatistični nadzor in upravljanje.· Vsebuje knjižnice predlog za grafičnesimbole, animacije in ekranske slike.· Pomoč 'čarovnika' za enostavno priključevajekrmilnikov in perifernih naprav.· Povečanje odzivnosti sistema s sprotnimračunanjem optimalnega prenosainformacij.· Preko 300 gonilnih programov za krmilnike,daljinske postaje, različne regulatorjeitd.· Vsa potrebna orodja in gonilniki so naeni zgoščenki.S pomočjo enostavno napisanih priročnikovje možno CITECT spoznati bolj podrobno.Veliko funkcij in lastnosti ni v tejpredstavitvi niti omenjenih, saj jih uporabljajovsi podobni sistemi in so njihov nepogrešljivsestavi del.n46 4/2000AVTOMATIKA

Zanesljivost sistema določa najšibkejši členZANESLJIVOST SISTEMADOLOČA NAJŠIBKEJŠI ČLEN!AVTOMATIKAAvtor: Alojz Kaferle, dipl.ing., ALKATRON d.o.o. Novo mestoVisoka stopnja integracije in SMD montaža sta dala v zadnjem desetletju elektronskimvezjem nove lastnosti: veliko zanesljivost delovanja vezij in žal tudinjihovo povečano občutljivost na prenapetosti. Tako glavna šibka točka elektronikepostaja prav povezava z okolico in pa vplivi iz okolice.Veliko večino vzrokov okvar in zastojevlahko uvrstimo v eno od dveh glavnihskupin:m izpadi in okvare zaradi nezanesljivihspojev inm uničenja vezij zaradi napetostnihkonic, ki jih povzročajo predvsemstrele v okolici, pa tudi razne induktivnosti.Prepričani smo, da se danes bitka za povečanjezanesljivosti sistemov avtomatizacijedobi ali izgubi predvsem napodročjih tehnologije spojnih elementovin prenapetostne zaščite. Marsikaj lahkonaredimo, gotovo pa je najučinkovitejšein najceneje uporabiti čimveč tujih izkušenj.Eden najuglednejših proizvajalcev opremeza avtomatizacijo, s katero lahko močnopovečamo zanesljivost naših sistemov,je nemški Phoenix-Contact. S številnimipatenti že preko 75 let soustvarjastandarde kakovostne povezave elektronskihsklopov z okoljem.POVEZOVANJE Z OKOLJEMPovezovanje z okoljem se začne s priključitvijotiskanine. V ta namen največ uporabljamokonektorje in sponke za tiskanavezja, za povezave znotraj krmilnih omaruporabljamo različne vrstne sponke, zapovezavo med omarami pa poleg sponkpredvsem robustne industrijske konektorje.Čeprav izgleda tema silno banalna, seprav tu - v podrobnostih - skriva bistvo: Kakovostnasponka oziroma konektor zagotavljazanesljiv kontakt, dovolj veliko izolacijskotrdnost in ne poškoduje žice. Nikdarse sama ne odvije. Predvsem pa morabiti iz materialov, ki v zahtevnih pogojihtudi po daljšem času ne korodirajo. Patudi hitrost montaže ni zanemarljiva.NAČINI SPAJANJADanes imamo na voljo različne tipe spojnihelementov za vodnike. Izbira je odvisnapredvsem od zahtevnosti naprave inod pogojev okolja. Najpogostejši in najboljpreizkušeni spojni elementi so vijačnesponke. Predvsem za manjše presekevse več uporabljamo tudi vzmetne sponke.V zadnjem času pa se uveljavljajosponke z V kontaktom za hitro montažobrez odstranjevanja izolacije (primer sponkeQUIX in konektorji QUICKON), kiomogočajo znatne prihranke na časumontaže.ZA ŠČEPEC TEORIJESlika 1 prikazuje kontaktno upornost. Leta je odvisna predvsem od kontaktne sile.Ko vijačno sponko na sl. 1 privijamo,upornost najprej hitro, nato pa vse počasnejepada do kontaktne sile okrog 300N. Tu se površina vodnika že rahlo sploščiin tvori s površino kontaktne letve plinotesenspoj. Z močnejšim zategovanjemne pridobimo skoraj ničesar več, pojavise le večja plastična deformacija materialažice, sila ostane enaka, kontaktna upornostpa tudi. Vijačne kontaktne kletkeso različnih oblik. Če je bila oblika nekočstvar estetike in predvsem pogojena zenostavnostjo izdelave, je danes na prvemmestu funkcionalnost in zanesljivost.Kot primer slabo konstruirane kontaktneSlika 1: Odvisnost kontaktne upornosti odkontaktne sileSlika 2: Primer slabo zasnovane sponkekletke omenimo vsem znano lestenčnosponko s pomanjkljivostmi:1 - vijak pritiska neposredno na površinovodnika in ga temeljito poškoduje,2 - medeninasta kletka in železen vijaktvorita v vlažnem okolju galvanski člen, kirad korodira,3 - tresenje povzroči, da se vijak sčasomaodvije, ker ni nikakršnega samozapornegamehanizma,Slika 3: Zanesljivost temelji na enostavni,premišljeno oblikovani kontaktni kletki izbakrove zlitine4 - okrogla luknja onemogoča spajanjemajhnih presekov,5 - ko vijak odvijamo, leze iz sponke intako zmanjšuje varnostno razdaljo.6 - na ta način izdelane sponke za tiskanavezja imajo poleg zgornjih pomankljivostinavadno še eno: moment se z izvijačapreko kletke prenaša na spajkanispoj, kar lahko povzroči zelo neprijetnonapako. Čep se v luknji odtrga in sčasomazačne izgubljati kontakt.Poglejmo na sliki 3 še primer kvalitetnekontaktne kletke :1 - vijak pritiska na površino vodnika posrednopreko kontaktne letvice,AVTOMATIKA 4/2000 47

Zanesljivost sistema določa najšibkejši člend.o.o., Novo mestoMestne njive 15, 8000 Novo mestoTel: 068 326 390, Tel / Fax: 068 28 2902 - kletka, vijak in kontaktna letvica je izbakrove zlitine, kar onemogoča korozijo,3 - luknja z ravnim dnom se dobro prilegavsem debelinam in tipom žice, trdimali večžičnim, s tulcem ali brez,4 - posebno oblikovana zareza na zgornjemdelu kletke omogoča, da se pri zategovanjukletka deformira in stisne vijak.Tako je onemogočeno odvijanje.5 - pri odvijanju se ne premika vijak, pačpa kletka in tako ostajajo varnostne razdaljekonstantne.6 - sponke za tiskana vezja so izdelanetako, da ne zaspajkamo kletke, pač pakontaktno letvico. Tako se vrtilni momentne prenaša na spajkani spoj.Slika 4: Princip vzmetne sponke: vzmettišči vodnik ob kontaktno letvicoPri vzmetni sponki istih dimenzij dosegamobistveno manjše kontaktne sile, kar jeseveda kompromis med še dovolj nizkokontaktno upornostjo in dovolj majhnimidimenzijami sponke.Kontaktne upornosti (okrog 0,3 mΩ) sonekajkrat večje, kot pri vijačnih sponkah(0,1 mΩ), vendar kar za velikostni razredmanjše od upornosti konektorjev (5 mΩ)ali relejskih kontaktov (10 mΩ). Če se privijačnih sponkah zanašamo na velikorezervo kontaktne sile, se pri vzmetnih naSlika 5: Nove tehnologije QUIX inQUICKCONkonstantnost sile, ki jo zagotavlja vzmet.Uvajanje novih tehnologij smo spremljalinekoliko zadržano, vendar so, po poročilihSiemensa in ABBja, sponke QUIX zanesljivein ne poškodujejo vodnika. Delujejonamreč tako, da v sponko vtaknemokar izolirano žico preseka 0,34 do 1,5mm 2 oziroma 1 do 2,5mm 2 . Vzvod, ki gapremikamo z naklonom izvijača pa to žicoporine v "V" kontakt, ki prereže izolacijoin stisne žico.lllllKAJ LAHKO NAJDEMO PRIPHOENIX CONTACTUelektroinstalacijske sponke so izdelanev skladu z omenjenimi zahtevami zakvalitetno sponko, omogočajo več načinovmostičenja, ker pa je prostor vomarah dragocen, opravljajo še dodatnefunkcije: indikacijo, varovanje,prenapetostno zaščito...sponke in konektorji za tiskana vezjasonarejeni po istih principih kot elektroinstalacijskesponke. Ste se kdajvprašali zakaj so skoraj vsi zeleni? Zelenaje sicer Phoenixova hišna barva,vendar danes najdemo precej - bolj alimanj uspešnih - kopij in barva ne povenič. Pomembnejši so nekorodirajočimateriali - tudi vijaki in izvedba, ki nepoškoduje žice in ne prenaša vrtilnihmomentov z izvijača na izvrtino v tiskanemvezjuindustrijski konektorji so robustni 6 do128 polni konektorji za povezavomed stroji. Novejše izvedbe omogočajopoljubno mešanje signalnih, energetskihin VF kontaktov ter celo pnevmatskihali optičnih konektorjev venem ohišju.označevalni sistem je tista malenkost,ki z majhnim vložkom zelo poveča preglednost,poudari estetski videz inkakovost izdelka. Sestavljajo ga oznakeza: sponke, žice, kable, posebnavodoodporna pisala in risalnik z ustreznimprogramom.profesionalno orodje - ščipalke, snemalke,klešče za stiskanje tulcev - sevedapripomore k zanesljivosti, ker nepoškoduje vodnikov, omogoča pa tudienostavno in učinkovito delo.GALVANSKA LOČITEVje osnova za preprečevanje nastanka neželjenihtokovnih zank in s tem povezanihmotenj in okvar. Običajno ti elementi tudiprilagodijo nivoje signalov razpoložljiviopremi. Pomagamo si lahko z naslednjimielementi:48 4/2000AVTOMATIKA

Zanesljivost sistema določa najšibkejši členllllmerilni pretvorniki za temperaturo, pritisk,upornost, tok, napetost in za pretvarjanjestandardnih analognih signalovmed sabo,ločilni moduli z optosklopniki in relejiza ločitev digitalnih signalov,vmesniki za galvansko ločitev in medsebojnopretvorbo med signali RS232, RS 422, RS 485, TTY in optičnimprenosom,napajalniki: nestabilizirani, serijsko stabiliziraniali stikalni. Za uporabo vkrmilnih omarah boste gotovo našliustrezne napajalnike pri Phoenix-Contactu.llohišja za elektroniko zagotavljajo zahtevanomehansko in električno zaščitovezij. Meni so vedno predstavljalaproblem, dokler nisem ugotovil, dalahko dobim profesionalna ohišja,kakršna Phoenix-Contact uporablja zasvoje potrebe, pa tudi taka, ki so jihrazvili za nas.InterBus je v svetu največ uporabljanamreža za serijski prenos podatkovmed krmilniki in perifernimi enotami.Pri večjih avtomatiziranih sistemih prihranimnogo kablov, časa, živcev inseveda denarja. Sistem se namreč precejpoenostavi in postane pregleden,zanesljiv in obvladljiv.PRENAPETOSTNA ZAŠČITAje postala ključni element sodobnih elektronskihsistemov. S pravilnim dimenzioniranjemzaščite celotnega objekta dosežemozanesljivo varovanje elektronike celopri neposrednih udarih strele v ščiteni objekt.Za to pa ne zadošča le namestitevodvodnikov.Slika 6: OUICKON konektorji: izoliranožico vtaknemo v konektor in privijemopokrov, ki porine žico v "V" konrtakte inkabel zatesni (IP67)lllPredpogoj za dobro zaščito je kvalitetnoizenačenje potencialov. V novihobjektih je običajno zadovoljivo izvedeno,v starejših pa je večkrat povezanoz občutnimi stroški.Drugi pogoj so dovolj vzdržljivi elementiza zaščito vseh vodov: energetskih,signalnih podatkovnih in telekomunikacijskih.Zelo koristno pa se je tudi posvetovatiz ljudmi, ki imajo ustrezno znanje in izkušnje.nAVTOMATIKA 4/2000 49

Ustrezna,naraviprijaznatehnologijaza vsakršnoraboakumulatorskebaterijeSonnenscheinGryps d.o.o.Kosovelova 31SI-5280 IdrijaTel.: +386 65 172 080Fax: +386 65 73 860Podjetje iz skupine EXIDENAPAJALNI SISTEMI -Dryfit AGM AKUMULATORJIAvtor: Aleš LazarNapajalni sistemi - Dryfit AGM akumulatorjiZopet vas pozdravljamo na naši strani. Tokrat vambomo podrobneje predstavili baterije serijeAGM. Kot smo zapisali že prej, so to zaprte VRLA(ventilno regulirane) baterije, pri katerih je elektrolitvezan v tkanini iz steklenih vlaken. Baterije tega tipaimajo sposobnost praznjenja z velikimi tokovi in soizredno gospodarne. Prav tako kot baterije tipa dryfitne potrebujejo vzdrževanja.AGM baterije so podvrsta družineDryfit. Gre torej za baterijezaprtega tipa, ki pa imajoseparator za razliko od "navadnih"Dryfit baterij sestavljen izsteklenih vlaken. OkrajšavaAGM pomeni "AbsorbedGlass Matt". Separator je torejprepojen z elektrolitom.Kot lahko razberemo iz tabele,so baterije AGM tipa S 300 inP 300 deklarirane za 4 do 5-letno uporabo, tip S 500 in P500 sta deklarirana za 7-letnoter L 400 za 10-letno uporabo.Tip S 300 in 500 je predvsemnamenjen varnostni tehniki, tipS 500 in P 500 pa za neprekinjenonapajanje. Baterije tipa L400 se uporabljajo za telekomunikacije.Lastnosti baterij AGM:n Največja prednost baterijserije AGM je ista kot pri serijiDRYFIT - vzdrževanje nipotrebno, kar pomeni, da sozelo gospodarne.n Baterije imajo nizko notranjoupornost in možnost praznjenjaz visokimi tokovi.n Poleg tega imajo izrednonizko stopnjo plinjenja.n Nizka stopnja samopraznjenjapa omogoča skladiščenjedo 11 mesecev pri temperaturi20 °C.n Ker je elektrolit vezan vtkanini iz steklenih vlaken,ne pride do izlitja v primerupoškodbe ohišja.n Za baterije ni omejitev priprevozu.n Primerne so za reciklažo.n Glede cene so zelo konkurenčneostalim.Toliko smo za vas pripravili obaterijah AGM. V naslednjištevilki vam bomo podrobnejepredstavili baterije serije CLA-SSIS, in sicer njihovo namembnost,življenjsko dobo, tehničnekarakteristike in še kaj sebo našlo. Če pa želite še dodatneinformacije, nas pokličitepo telefonu 065/172 080vsak delovnik med 7. in 15.uro (Erik Logar) ali pa obiščitenašo stran na spletnih stranehna naslovu WWW.GRYPS.SILepo se imejte do naslednještevilke...nhttp://www.gr.gryps.si50 4/2000AVTOMATIKA

ALMA ELECTRONIC d.o.o., Cesta v Gorice 38, 1000 Ljubljana, SLOVENIJATel.: 061 256-13-81, 256-13-82, Fax: 061 263-870, GSM: 00385 98 279 578Uradni distributer za ANALOG DEVICES v Sloveniji in HrvaškiInternet storitvepokličite 080-1001!AVTOMATIKA 4/2000 51

Sistem za upravljanje vratPreko določenega univerzalnega vodljivega sistema za avtomatizacijoželite krmiliti in nadzorovati dostope do zgradb.Torej potrebujete optimalno rešitev.Nudi Vam jo TORMAX UNINET:l centralno upravljanjel optimalen nadzorl mobilno alarmiranjel dobra naložba (hiter povračilo vloženih sredstev)TORMAX/DOORWAY, pravi partner za zahtevne naročnike.Pokličite nas!TEC d.o.o.Cesta v Zgornji log 361111 Ljubljanatel.: (01) 263 890fax: (01) 263 896e-mail: doorway@siol.netwww.tormax.com