AVTOMATIKAEnergetika: Avtomatizacija srednjenapetostnega omrežjaSlika 4OpremaZa opremo, ki se vgrajuje v elektroenergetskeobjekte velja, da mora biti zelozanesljiva in robustna. Veliko elektronskeopreme se nahaja v neposredni bližiniprimarne opreme (visokonapetostnih vodnikov,odklopnikov, transformatorjev, ...)in so zato podvržene zelo močnim elektromagnetnimmotnjam v frekvenčnemspektru do več 10 MHz. Vse napravemorajo biti imune na tovrstne motnje, karje v standardih IEC tudi določeno.Strojna oprema v DCV temelji nazmogljivih delovnih postajah kotstrežnikih in osebnih računalnikih kotodjemalcih. Nemoteno delovanje sistemamora biti zagotovljeno z redundantnimstrežnikom. Kjer se uporabljajo osebniračunalniki izven klimatiziranih prostorovin v bližini energetskih postrojev (RTP), jenajprimernejša njihova industrijska izvedba.Na ločilnem mestu se ravno tako nahajaelektronska oprema, ki mora ustrezatistandardom glede funkcionalnosti in elektromagnetnekompatibilnosti. V prvi vrstije "na udaru" detektor prehoda tokaokvare oziroma naprava za zajemanjemeritev primarnega toka in napetostivoda. V primeru kratkega stika vodalahko toki dosegajo vrednost nekaj 10 kAs časom trajanja do 100 ms, ob udarustrele se na vodu inducira napetost, ki jenekaj krat višja od nazivne. Vse te vrednostise prenašajo preko merilnih transformatorjevali senzorjev na merilno opremo,ki pa mora ravno v takšnih primerihdelovati brezhibno, saj je njen osnovninamen detekcija okvare.Iz teh razlogov se je v Sloveniji uveljavildetektor okvare oz. merilnik trifaznegatoka DOT 30 (Slika 4), ki je v celotiizdelek domačega podjetja Sipronika.Njegova lastnost je, da za meritev faznihtokov ne uporablja tokovnih merilnihtransformatorjev, temveč iz varne razdaljemeri magnetno polje, ki ga vzbujajotokovi v faznih vodnikih. Meritve faznihtokov se izvajajo z odstopanjem do ±5%,kar zadošča za zanesljivo detekcijookvare.V omarici z elektromotornim pogonom senahajajo še rezervno napajanje in končnapostaja s komunikacijskim vmesnikom.Vse te naprave morajo biti grajene postandardih za opremo, ki se uporablja velektroenergetiki. Skladnost s standardi jepotrebna tako s stališča zagotavljanja zanesljivostidelovanja, kot glede možnostipovezovanja z napravami različnih proizvajalcev.To velja še posebno za komunikacijskeprotokole, ki se uporabljajo zakomunikacijo med posameznimi enotamisistema.Priporočen je protokol DNP 3.0 (DistributedNetwork Protocol), ki temelji nazahtevah, podanih v standardu IEC60870-5. Protokol je primeren za uporabov različnih prenosnih medijih:n radijske UKV zveze,n optika,n RS485, RS232,n LAN,n najete in klicne telefonske linije.ZaključkiV Sloveniji je stopnja avtomatiziranostiSN omrežij regionalno precej različna. Vzadnjih nekaj letih potekajo aktivnosti privseh elektrodistribucijah, saj je to aktualnatema, ki jo bo nujnost posodobitve SNomrežij v bližnji prihodnosti postavila vprvi plan. Nekateri pilotski projekti so uspešnozaključeni in tudi praksa je že pokazalanjihove dobre in slabe lastnosti.Na vsaj treh področjih že uspešno delujesistem avtomatskega preoblikovanja omrežjaz izolacijo sektorja v okvari. Razveseljivoje, da so na tem področju dejavnapredvsem domača podjetja z lastnimirešitvami strojne opreme in informacijskeinfrastrukture ter imajo dovolj znanja zapostavitev sodobnega avtomatiziranegasistema.n32 4/<strong>2000</strong>AVTOMATIKA
Avtomatizacija - Referenčni modeli in integracija podjetijReferenčni modeli inintegracija podjetijAvtor: Marjan Rihar, Inštitut Jožef StefanPrispevek skuša seznaniti domačo strokovno javnost spomenom integracije podjetij ter z najvidnejšimi tujimidosežki s tega področja. Potrebe po integraciji izhajajoiz potreb po prilagajanju podjetij sodobnim poslovnimtokovom in uvajanju sodobnih tehnologij. Preurejanje inavtomatizacija sta pri tem izvedbena procesa, zato se morataizvajati skladno na enakih konceptualnih osnovah. Zatake konceptualne osnove se vse bolj uveljavljajo referenčnimodeli podjetij in kot nadgradnja integracijski standardi.Določeni so trije tipi referenčnih modelov, izmed katerih sonajobsežneje določeni referenčni modeli tipa 2, med katerimije najbolj poznana generična referenčna arhitektura podjetja GERA.1. UvodPri obravnavanju poslovnih procesov, kamorseveda spadajo tudi proizvodni, se zelopogosto srečujemo s pojmoma avtomatizacijein preurejanja. Avtomatizacija pomeni strojnoizvajanje vnaprej določenih opravil. Avtomatizacijapospešuje opravila - procese - in jih delazanesljivejše. Prvoten namen avtomatizacijeje bil razbremenitev človeka težkih, trajajočih,fizionomsko nemogočih ali rutinskih del.To je sicer zelo pozitivno vplivalo na zmanjšanještevila napak in povečano zanesljivostdelovnih procesov po eni strani, po drugi paje pretirana stopnja avtomatizacije pričela dušitikreativnost in inovativnost. V vse bolj avtomatiziranihprocesih se zato v nasprotju s pričakovanjidodana vrednost ni več povečevala,ampak stagnirala. Pojavile so se ideje, daje potrebno procese preurediti. "Od neke točkedalje se kljub vlaganju v avtomatizacijo neda doseči boljšega poslovnega rezultata", trdijostrokovnjaki za preurejanje podjetij. Šelepreureditev procesov lahko bistveno povečauspešnost in učinkovitost pri ustvarjanju dodanevrednosti. To sledi tudi iz definicije preurejanjapo [1], ki pravi, da je preurejanje "temeljnivnovični premislek o poslovnem procesu innjegovo korenito preoblikovanje, da bi takodosegli velike izboljšave kritičnih kazalcevučinkovitosti, kot so stroški, kakovost, storitev inhitrost".ugotovimo, da se le ti razpredajo po vseh nivojihvodenja podjetij, meje med posamezniminivoji pa postajajo vse bolj zabrisane. Klasičnipiramidni model vodenja, ki je bil v časumnožične proizvodnje najbolj ustrezen, se je vdevetdesetih letih začel vse bolj ploščiti. Namestopoudarka na odgovornosti, ki so bileporazdeljene po različnih nivojih odločanja,se sedaj vse bolj uveljavlja pomen sodelovanja[2, 3]. Namesto funkcijske organiziranostise uveljavlja procesna. S tako vrsto organiziranjapodjetja postajajo vse bolj dinamična inprvenstveno usmerjena na hiter odziv na potrebekupcev (Slika 1). Spremenjeni organizacijipodjetij morajo slediti tudi spremembe vorganizaciji informacijskih sistemov, ker prav tizagotavljajo potrebno infrastrukturo za preurejanje.Pri preurejanju poslovnih procesov, sevodstva mnogokrat ne zavedajo dovolj, da sostrateške usmeritve odvisne tudi od zanesljivihin sprotnih informacij iz proizvodnje. Ta moraAVTOMATIKAbiti sposobna v določenem času proizvesti kakovostenizdelek, kar pa pomeni, da mora bitivzpostavljena dvosmerna informacijska povezavaz ostalimi poslovnimi funkcijami. Proizvodniprocesi morajo biti zato v čim večji meripodprti z informacijsko tehnologijo. Različnostin zahtevnost posameznih proizvodnih procesovzahteva tudi različnost tipov informacijskihsistemov in sistemov vodenja, ki pa poleg tegalahko vsebujejo še zelo različne gradnike. Kerse v vsakem realnem industrijskem podjetju sistemivodenja postopoma dopolnjujejo in modernizirajo,prihaja do problemov integracijemed različnimi gradniki in tudi različnimi koncepti.K reševanju teh problemov je potrebnopristopiti globalno, kajti gradnike teh sistemovproizvajajo različni proizvajalci, prav tako paintegracija le teh poteka po različnih konceptih[4]. Način takega globalnega reševanjapredstavlja uvedba standardov za to področje.Namen prispevka je zato predstaviti strokovnijavnosti, kaj v kontekstu vodenja proizvodnegapodjetja obsega vodenje proizvodnih procesovter kakšna izhodišča za integracijo organizacijskihin tehnoloških procesov so v svetuže uveljavljena. Na kratko so našteti glavniintegracijski standardi ter predstavljeni referenčnimodeli vseh treh osnovnih tipov. Kot ilustrativenprimer referenčnih modelov tipa 2 jemalce podrobneje opisana generična referenčnaarhitektura podjetja GERA, ki je resenkandidat, da postane standard na področjuintegracije podjetij.2. Integracija procesov in sistemovDanes je informacijska tehnologija na dovoljvisoki ravni, da bistveno pripomore k obvladovanjuprocesov v podjetju. V tem kontekstu informacijskatehnologija lahko podpira:m načrtovanje in izvajanje organizacijskihPreurejanje neustreznih procesov v (industrijskih)podjetjih postaja nujnost. Vodstvo podjetijse zaveda predvsem pomena preurejanjaposlovnih procesov, kar je popolnoma razumljivo,saj urejenost in ustreznost le teh največprispeva k uspešnosti poslovanja. Vendar, čegledamo poslovne procese kot tokove delaSlika 1: Tok postopkov v funkcijsko organiziranemu podjetju se spreminja v delovnetokove med delovnimi skupinami v procesno organiziranem podjetjuAVTOMATIKA 4/<strong>2000</strong> 33