AR 2011/3Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONOMIKE Z VIDIKA IZUMLJANJA PROSTORSKIH OBLIKVernakularnost , ekonomika in izumljanjePisanje o tej temi žal ne more zaobiti besednega pojmovnegaoznačevanja področij v arhitekturi. Pojmi niso uporabljeni zaradilastne imenitnosti ali dviga kompleksnosti opisane tematike.Vernakularnost označuje snovanje in izvajanje posameznika(t.i. nearhitekta), ki stremi k boljšemu oblikovanju prostora inupravljanju z njim na stopnji posameznega objekta ali manjše,strnjene skupine objektov. Področje ne presega urbanizmamesta. Tudi tu so izjeme, mesto Shibam v Jemnu je primervernakularne gradnje strnjenih večnadstropnih objektov.papirju. Gora analiz stanja pred posegom in številni scenariji"delovanja" objekta po tem, ko je zgrajen, nudijo varnostinvestiranemu kapitalu in omogočajo reševanje problemovmed načrtovanjem. Vsekakor je načrtovanje bolj ekološko alitrajnostno delovanje, kot je preizkušanje posegov v prostorv merilu 1:<strong>1.</strong> Merilo 1:1 (t.i. naravno merilo) je v določenihizbranih primerih tudi koristen izobraževalni pripomoček,kot primer lahko navedem lasten primer iz prakse. Stranka ježelela izvesti rekonstrukcijo strehe in zatrepa na obstoječemgospodarskem objektu. Za namene projekta smo izdelali shemoposega v naravnem merilu, shematska maketa je povzemala lekonture strehe in osnovne fasadne linije zatrepa. Za maketo smouporabili lesene letve. Maketo smo nato namestili na objekt. Naosnovi te makete smo dosegli zbližanje mnenj med strankami vpostopku (sosedje in soglasjedajalci).Slika 2: Fotografija makete v naravnem merilu posega na objektu. Edukacijajavnosti in investitorja. Bled, november 2006.Figure 2: Photograph of a life-size model of an intervention on a structure.Education of the general public and the developer. Bled, November 2006.Slika 1: Fotografija mesta Shibam v Jemnu. Strnjene večnadstropne zgradbezgrajene iz čerpiča in zaščitene z mavčnimi ometi. Stavbe so dober primer, daje vernakularna arhitektura lahko del urbanega prostora. Analogija Shibamuje mesto New York, ne le zaradi visokih nadstropnih zgradb temveč tudi prizasnovi ulične mreže.Figure 1: Photo of the city of Shibam in Yemen. Densely-arranged multistoreybuildings made of adobe bricks protected by plaster rough cast. Thesebuildings are a good example of how vernacular architecture can be a part ofurban space. There is an analogy between Shibam and New York City, not onlybecause of the tall multi-storey buildings, but also thanks to the urban griddesign.Merilo v vernakularni arhitekturi je uporabnik. Izvedba jestvar graditelja in razpoložljivega ter dosegljivega gradbenegamateriala v okolici. Ob tem je v to področje močno vpetaše tradicija, kulturne vrednote okolja in logika. Kvalitetoposameznih vernakulanih struktur ali objektov določa smiselnakombinacija vseh deležnikov. Poglavitni v vernakularniarhitekturi so čas, preživetje in obstoj v daljšem časovnemobdobju.Arhitekt vidi svojo lastno stvaritev v prostoru, ko je ta še naGraditelj sicer ve, kaj dela, vendar do konca ni jasna prostorskain socialna pojavnost arhitekture, kljub temu pa graditelja ne grepostavljati v zastrto luč. Prednost graditelja pred arhitektom je,da pozna lokacijo in lokalne materiale ter realizacije podobnihobjektov v okolici, kjer namerava graditi. Tozadevne lokalitetemora arhitekt ugotoviti z metodologijo, ki zajema analizo stanja,poznavanje literature in kar je najpomembneje dialog meddomačini. [Zupančič, 2005: 32].Oba izumljata, prvi v materialu drugi na papirju. Nenazadnje staoba ekonomična, razmišljata o vplivih, sestavi sklopa, pojavnosti,reprezentančnosti objekta in upravljanju. Loči ju pristop (laični /strokovni) do zasnove in gradnje. Sodelovanje obeh bi verjetnoobrodilo najboljšo arhitekturo. Največji miselni napredek grepričakovati pri arhitektu, ki spozna drugačne miselne vzorce,načine zbiranja podatkov in formiranja informacij ter posledičnoznanj. Znanja, pridobljena z raziskovanjem, razumevanjemvernakularnosti in ekonomike preprostega graditelja, je močinterpolirati na projektih urbanega prostora.Izbrani primer je dober primer izumljanja v okviru danihmožnosti, kar opredeljuje tudi izraz ekonomika. Ekonomikav arhitekturi pomeni, da sta objekt in izbran vgrajeni materialuporabljena skromno in preudarno, brez nepotrebnih aliekstravagantnih odstopanj. Morda je bralcu bolj blizu izrazasketska arhitektura, ki je v praksi uporabljan, morda celoizrabljan, v namene poudarjanja skromnosti v vsebini in izvedbi.Asketski objekt še ne zagotavlja, da je zanj uporabljeno gradivo16
Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONOMIKE Z VIDIKA IZUMLJANJA PROSTORSKIH OBLIKAR 2011/3Slika 3: Ekonomika preživetja, izumljanje ali vernakularnost. Skice smiselnegaoblikovanja in umeščanja tradicionalnih objektov v okolje v Voralbergu vAvstriji. Obstoječi objekti kot so staje, hlevi, lope in hladilnice mleka vavstrijskih Alpah so mnogokrat postavljeni v ravni liniji glede na sosednjeobjekte. Slemena objektov so pravokotna na padec terena. Najvišje postavljeniobjekt ima praviloma proti terenu še pozidan zaščitni element pred plazovi –suhi zid kot odbojnik. Spojler za hišo – varnost pred snežnim plazom. V primeruenovitega lastništva objekta je objekt postavljen enako, vendar je daljši intlorisno tako oblikovan, da ustreza podolgovati prostorski zasnovi pravokotnina plastnice.po načelu preudarnosti, razpoložljivosti in skromnosti.Ob vseh teh pojmih se ob tem ponuja še beseda tektonika, toje skladanje elementov v skladno celoto. Tudi ta beseda imasorodno besedo: kompozicija. V čem se razlikujeta? Tektonika jetemeljno povezana z geologijo in jo v arhitekturi razumemo tako:skladnja elementov od tal do strehe v skladno celoto, torej odspodaj navzgor. Zgradba, ki sledi načelu tektonike, je pravilomatrdnejša v statičnem in estetskem smislu. Kompozicija je varhitekturi razumljena mnogo bolj široko in jo na tem mestu lebežno opisujem, saj so jo posamezni avtorji precej nadrobno inrazumljivo opisali (npr.: Vitruvij, Serlio, Ledoux). Kompozicijapri zasnovi in načrtovanju zgradb ali prostorskih struktur jeizraziteje prepoznavna pri zasnovi tlorisa in pročelij. Seveda jedobra, kvalitetna arhitektura praviloma umerjena v določenemkompozicijskem ključu "od pet do glave". Dober primer soPalladijeve vile v širšem zaledju Benetk. A tu se morda malooddaljujemo od smeri, ki jo nameravam opisati in predstaviti.Vernakularnost, ekonomika, izumljanje pa potem še tektonikain kompozicija niso le uporabne ali berljive besede v "pravi"arhitekturi (rojeni v mislih velikih arhitektov). Vse te zakonitostizasledujemo tudi v arhitekturi preprostega graditelja, torej tamkjer se vsaka kultura začenja.Čeprav smo že v 2<strong>1.</strong> stoletju je zanimivo to, da je vernakularnaarhitektura mnogokrat obravnavana kot pastorek ali pa je podlagainstant popkulturnim vzgibom v medijih (televizija, radio).Take podobe niso vzpodbudne, zato je strokovno in znanstvenoFigure 3: Survival economics, invention or the vernacular. Sketches ofmeaningful design and placement in the environment of traditional structures inVoralberg in Austria. The existing structures, such as cattle pens, stables, shedsand milk cooling rooms in the Austrian Alps, are often arranged in straight linesin relation to neighbouring structures. The roof ridges of the structures stand atright angles to the incline of the terrain. The highest standing structure is usuallyprotected against avalanches by a built protective structure facing the terrain –a dry stone wall serving as a buffer. A house buffer – avalanche protection. Inthe case of single structure ownership, the structure is aligned in the same way,but is longer and the ground plan is designed to conform to the oblong spatialdesign at a right angle to the contour lines.raziskovalno delo na področju raziskovanja vernakularnearhitekture nujno. Ob tem pa ne gre zanemariti bistvenega:verodostojne promocije naših ugotovitev in rezultatov v javnosti.Te aktivnosti so javna predavanja, konference, razstave, knjige,poljudna besedila v dnevnem časopisju in besedila objavljenav lokalnih izdajah (občinska glasila, lokalni spletni portali).Pomembno vlogo igrajo še vzgojno izobraževalne ustave (vrtci,šole, združenja in društva).Izumljanje preprostih prostorskih oblikKje se vse skupaj začne? Zevi ponuja uvodno misel: "Lesyeuxqui ne voient pas" v slovenskem prevodu, gledati in nevideti [Zevi, 1959]. Pogled ni dovolj, da razumem, tudi poslušatini dovolj, da razumem. Šele delo s premislekom ponuja možnostrazumevanja in izboljševanja. Na kašen način je izumljanjeprisotno v vernakularni arhitekturi? Najbližji odgovor je:postopno. Hitrost dodajanja, odvzemanja ali spreminjanjakompozicijskih, tektonskih načel je mnogokrat počasna. Zasodobne arhitekturne podvige je ta arhitekturna evolucijaprepočasna, kar je vidno v izvedbi detajlov, ki naj bi slediliizvedbam v vernakularni arhitekturi. Vendar ni namen sestavkačrniti podobo arhitekturne misli.Vsak novi doprinos v arhitekturo izhaja iz načela maksimizacijein standardizacije. Splošni načeli, ki sta bolj prepoznavnina področju ekonomskih ved, a jih v arhitekturi mnogokratzasledimo v različnih besednih zvezah. Vitruvij je eden prvih17
- Page 1 and 2: AR2o11/3Arhitektura, raziskaveArchi
- Page 4: 2011/3 ARVsebina / ContentsUvodnik
- Page 7 and 8: AR 2011/3of Zagreb, Faculty of Arch
- Page 9 and 10: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 11 and 12: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 13 and 14: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 15 and 16: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 17 and 18: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 19: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 23 and 24: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 25 and 26: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 27 and 28: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
- Page 29 and 30: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
- Page 31 and 32: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 33 and 34: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 35 and 36: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 37 and 38: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
- Page 39 and 40: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
- Page 41 and 42: Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: I
- Page 43 and 44: Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: I
- Page 45 and 46: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 47 and 48: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 49 and 50: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 51 and 52: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
- Page 53 and 54: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
- Page 55 and 56: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 57 and 58: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 59 and 60: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 61 and 62: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 63 and 64: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
- Page 65 and 66: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
- Page 67 and 68: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 69 and 70: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 73 and 74:
Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 75 and 76:
Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 77 and 78:
Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 79 and 80:
Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 81 and 82:
Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 83 and 84:
Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
- Page 85 and 86:
Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
- Page 87 and 88:
Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
- Page 89 and 90:
Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
- Page 91 and 92:
NAVODILA AVTORJEM2011/3 ARAvtor z o
- Page 93:
AR 2011/3