1. PDF dokument (2364 kB)

More documents

Recommendations

Info

AR 2011/3Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSLOVJEViri in literaturaBezlaj, F., (1982): Etimološki slovar slovenskega jezika. Vol. 2, SAZU– MK, Ljubljana.Corbel, J., (1956): Le Karst proprement dit. V: Rev. de Géogr. deLyon, 4: 303-317.Cvijić, J., (1893): Das Karstphänomen. Versuch einermorphologischen Monographie. Geogr. Abhandl. (Penck), (B),5/3: 1-114.De Martonne, E., (1958): Traité de Géographie Physique. T. 2,Librarie Armand Colin, Paris.Grund, A., (1903): Die Karsthydrographie. B.G.Teubner, Leipzig undBerlin.Hacquet, B., (1778): Oryctographia Carniolica oder PhysikalischeErdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zumTheil der benachbarten Länder. Erster Theil, G.I. Breitkopf,Leipzig.Hohenwart, F.J.H., (1830): Wegweiser für die Wanderer in derberühmten Adelsberger- und Kronprinz Ferdinands-Grotte beyAdelsberg in Krain, herausgegeben von Franz Grafen vonHohenwart. Als Erklärung der von Herrn Aloys Schaffenrath,k.k. Kreis-Ingenieur in Adelsberg gezeichneten Ansichten dieserGrotte. I. Heft, J. P. Sollinger, Wien.Kranjc, A., Pleterski, A., Snoj, M., (2002): How the Dravids(ians) and"Pre-Slovenes" lived together in the caves of Kras and drankTeran thousands of years ago – not to mention other curiosities.Cave and Karst Science, Vol. 29, No. 3: 136-138.Lorenz, J., (1859): Geologische Recognoscierung im LiburnischenKarste. V: Jahrb. geol. Reichsanst., 10/2: 332-345.Martel, E.-A., (1894): Les abîmes, les eaux souterraines, les cavernes,les sources, la spéléologie. Charles Delagrave, Paris.Melik, A., (1963): Slovenija. I, Slovenska Matica, Ljubljana.Morlot, A., (1848): Über die geologischen Verhältnisse von Istrienmit Berücksichtigung Dalmatiens und der angrenzendengegendem Croatiens, Unterkrains und des Görzer Kreises.V: Naturwiss. Abhandl., 2/2: 1-6<strong>1.</strong>Otorepec, B., (1992): Listina. V: Enciklopedija Slovenije, 6: 201-202.Pazze, P. A., (1893): Chronic der Section Küstenland des Deutschenund Österreichischen Alpenvereins 1873-1892. SectionKüstenland, Triest.Rosthorn, F., (1847): Brief an Bergrath Haidinger ueber einegeologische Excursion in Istrien. Berichte ueber dieMittheilungen von Freunden der Naturwissenschaften in Wien,B. III: 77-79.Schmidl, A., (1854): Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg,Planina und Laas. W. Braumüller, Wien.Snoj, M., (1997): Slovenski etimološki slovar. Mladinskaknjiga, Ljubljana.Snoj, M., (2009): Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen.Modrijan & Založba ZRC, Ljubljana.Urushibara-Yoshino, K., (1996): [Karst – Environment and HumanActivities]. Taimeido, Tokyo.akad. prof. dr. Andrej Kranjckranjc@sazu.siSAZU26
Mitja GuštinGRADIŠČA – ODSEVI PRAZGODOVINSKE POSELITVEHILLFORTS – REFLECTIONS OF PREHISTORIC SETTLEMENT2011/3 ARUDK 903.4COBISS <strong>1.</strong>01prejeto 25. 12. 2011izvlečekGradišča so praviloma utrjena naselja postavljena na vzpetinah.Odlikujejo jih veliki kamniti nasipi, ki v sebi skrivajo skrbno zgrajenaobzidja v tehniki suhega zidu; lahko pa so naselbine utrjene tudi zzemljenimi okopi v kombinaciji z lesenimi palisadami. Gradiščapredstavljajo v razgibanem slovenskem svetu že od bakrene dobedalje odseve specifične prazgodovinske poselitve. Osrednje obdobjenjihovega pojava je starejša železna doba. Spomin na časovnooddaljeno poselitev se zrcali v toponimu Gradišče in njegovihizpeljankah, pa tudi v številnih cerkvah postavljenih pogosto pravna vrh vzpetin, na kateri je prazgodovinsko gradišče. Opuščanje inzaraščanje nekoč obdelanih površin spreminja okope, obzidja ternotranjost naselbin v trnova groblja ter s ponekod pretirano gradnjoskupaj brišeta podobo, ki je bila še pred slabim stoletjem sestavni delslovenskega podeželja.abstractHillforts are generally fortified settlements situated on hilltops. Theyare characterised by large stone earthworks containing carefullybuilt walls in drywall technique; they can also be settlements fortifiedwith earthen entrenchments in combination with wooden palisades.Since the Copper Age hillforts have represented a reflection of specificprehistoric settlement n the varied Slovenian landscape. The mainperiod of their existence is the Early Iron Age. The memory of adistant settlement is mirrored in the Slovene toponym Gradišče and itsderivatives, but also in the numerous churches often erected on hilltopswith a proven prehistoric hillfort. The abandonment and overgrowthof the formerly worked surfaces are changing the entrenchments,walls and interiors of the settlements into debris, and together withexcessive construction in some areas erasing the image that was acomponent part of Slovenian countryside less than a century ago.ključne besedegradišča, prazgodovinska obzidja, kulturna krajina; grajeno okoljekey wordshillforts, prehistoric walls, cultural landscape, built environmentGradišče (angleško hillfort, italijansko castelliere, hrvaškogradina, češko, slovaško hradište, nemško Ringwall, Burgwall)je oznaka za vzpetino z očitnimi sledovi poselitve z obrabnimistrukturami in hkrati terminus technicus s katerim arheologijaoznačuje utrjene prazgodovinske naselbine (sl. 1). 1V pokrajini so gradišča prepoznavna po kamnitih nasipih,zemljenih okopih, redkeje jarkih, mnogokrat tudi močnozatravljena in zaraščena, da jih lahko opazi le izurjeno oko.Običajno so zgrajena na markantnih točkah, ki so zagotavljalaotežen dostop, dobro varovanje in nadzor nad okolico.Na območju Slovenije so se gradišča razvijala v skladu zlokalnimi zemljepisnimi danostmi – reliefom in razpoložljivimisurovinami, za postavitev hiš so izkoriščene naravne teraseali pa narejene umetne, tudi sam vrh je lahko izravnan. Že povidezu in gradbenem materialu lahko ločimo gradišča zgrajenana flišnih tleh v Istri, od tistih na kamnitem Notranjskem inKrasu, od gradišč na kraško-ilovnatem področju Dolenjske, aliod štajerskih gradišč z zemljenimi okopi.Pogostnost slovenskega toponima Gradišče, njegovih izpeljankGrad, Graček, Gradec, Zagradec, na Krasu in v Istri tudi Kaštelir,ter njegovih sopomenk Griže, Cvinger ali Obroba, nam izpričujeposelitveno sliko zgodnjega srednjega veka ob naselitvi našihslovanskih prednikov. Odseve daljne preteklosti nekdanjegaživljenja na gradiščih je okoliško prebivalstvo zaznamovalo tudis postavitvijo manjših romarskih cerkva na sam vrh številnihgradišč, posvečenih predvsem sv. Marjeti in sv. Magdaleni, ter stem ustvarilo današnjo podobo kulturne krajine na Slovenskem(sl. 3: 2; Guštin 1999, 70, 71). 2Znanstvene raziskave gradišč na Kranjskem segajo v prvo pol.19. stoletja. Gradišče v Stični je že leta 1809 opisal in skiciralValentin Vodnik. Natančen Stratilov izris istega gradišča je izleta 1824, Morlotov načrt Ajdovskega gradca pa iz leta 1850.Hitzingerjev opis gradišč na Pivškem 1867 (primerjaj sl. 2) paje prvi poskus zgodovinskega tolmačenja tovrstne poselitvedoločene regije (Dular 1992).Leta 1876 je Alfons Müllner s pomočjo anketnih listov,razdeljenih po šolah in farah Kranjske in Štajerske, zbiral podatketudi o prazgodovinskih gradiščih in nekaj let kasneje objavil tudipregledno skico gradišč med Pivko in Ilirsko Bistrico (sl. 2).Hkrati so bile prazgodovinske naselbine vključene v raziskavenovoustanovljene Prazgodovinske komisije pri dunajskiakademiji znanosti, ki sta jih družno izvajala kustosa kranjskegadeželnega in dunajskega dvornega muzeja, Karel Dežman inFerdinand Hochstetter. 3Prvi, ki je posebej opozoril na prazgodovinska gradišča v Istri,je bil Richard F. Burton, britanski konzul v Trstu, ki je leta1874 objavil Notes on the Castellieri or Prehistoric Ruins ofthe Istrian Peninsula. 4 Za ta prostor pa je ključno monografskodelo Carla Marchesettija iz leta 1903, I Castellieri preistoricidi Trieste e della regione Giulia, v katerem je opisal preko 350gradišč z območja Primorske, Krasa in Istre.Drugo obdobje raziskav gradišč pripisujemo Walterju Schmidu,ki je med leti 1911 in 1942 raziskoval na številnih gradiščihširom Slovenije, prav njemu pa se imamo zahvaliti tudi zaštevilne tlorise hiš in njihovo interpretacijo. 5Po zatišju dobrih dveh desetletij je raziskavam gradišč dalpospešek leta 1967 mednarodni projekt Staneta Gabrovcana Cvingerju pri Stični, ki je obenem zakoličil sodobnometodologijo za raziskavo gradišč v 70. in 80. letih 20. stol. 6Rezultat je dobro poznavanje obrambnih konstrukcij "stiškegatipa" (Gabrovec 1977; 1994, 158-165), deloma tudi notranjostinaselij in prvi pregled o položaju in legi gradišč, o vrsti obzidijin konstrukcijah vhoda na Slovenskem. 727
Page 1 and 2: AR2o11/3Arhitektura, raziskaveArchi
Page 4: 2011/3 ARVsebina / ContentsUvodnik
Page 7 and 8: AR 2011/3of Zagreb, Faculty of Arch
Page 9 and 10: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
Page 19 and 20: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
Page 27 and 28: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
Page 29: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
Page 33 and 34: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
Page 35 and 36: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
Page 37 and 38: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
Page 39 and 40: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
Page 41 and 42: Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: I
Page 43 and 44: Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: I
Page 45 and 46: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
Page 51 and 52: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
Page 53 and 54: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
Page 55 and 56: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
Page 63 and 64: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
Page 65 and 66: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
Page 67 and 68: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
Page 75 and 76: Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
Page 81 and 82:
Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
Page 83 and 84:
Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
Page 85 and 86:
Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
Page 87 and 88:
Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
Page 89 and 90:
Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
Page 91 and 92:
NAVODILA AVTORJEM2011/3 ARAvtor z o
Page 93:
AR 2011/3
show all

1. PDF dokument (2364 kB)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?