AR 2011/3Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RESURSIMA KRŠKIH KRAJOLIKAViri i literaturaBortolotto, C. (2010): Globalising intangible cultural heritage?V: S. Labadi in C. Long (ur.): Heritage and Globalisation.Routledge, London, str. 97-114.Dormor, I. (1999): Current Planning Policies and Legislation forHistorical Rural Landscapes. V: J. Grenville (ur.): Managingthe Historic Rural Landscape. Routledge, London,str. 43-56.Ellen, R., et al. (ur.) (2000): Indigenous Environmental Knowledgeand its Transformations. Routledge, Lodon.Gibson, J. (2005): Community Resources – Intellectual Property,International Trade and Protection of TraditionalKnowledge. Ashgate, Aldershot.Haber, W. (1995): Concept, Origin and Meaning of 'Landscape'.V: B. von Droste et al. (ur.): Cultural Landscapes ofUniversal Value. Fischer, Jena, str. 38-4<strong>1.</strong>Halewood, M., et al. (2006): Farmers, Landraces and Property Rigths– Challenges to Allocating Sui Generis Intellectual PropertyRigths to Communities over their Varieties. V:S. Biber-Klemm in T. Cottier (ur.): Rights to Plant GeneticResources and Traditional Knowledge, Basic Issues andPerspectives. CABI, Wallingford, str. 172-202.Hegard, T. (1995): Nature and Culture – Two Aspects of the SameStory. Norwegian Landscape Management in the 1990s.V: B. von Droste et al. (ur.): Cultural Landscapes ofUniversal Value. Fischer, Jena, str. 374-377.Kuper, A. (1999): Culture, The Anthropologists' Account. Harvard U.P., Cambridge (MA).Larsen, K. E., i N. Marstein (ur.) (1994): Conference on Authenticityin Relation to the World Heritage Convention. Tapir,Trondheim.Larsen, K. E. (ur.) (1995): Nara Conference on Authenticity inRelation to the World Heritage Convention. UNESCO,Paris.McCrone, P. (1999): Maintenance and Enhancement – TheManagement of Environmentally Sensitive Areas.V: J. Grenville (ur.): Managing the Historic RuralLandscape. Routledge, London, str. 57-72.Radkau, J. (2008): Nature and Power. Cambridge U. P., Cambridge.Smith, L. (2006): Uses of Heritage. Routledge, London.Statham, D. (1994): The Farm Scheme of North York Moors NationalPark, United Kingdom. V: D. Western in R. M. Wright(ur.): Natural Connections, Perspectives in Community-Based Conservation. Island Press, Washington D. C.,str. 282-299.Villani, G. (2006): I Beni Tangibili e Intangibili e il Paesaggioculturale. Tutela e legislazione. Il caso italiano. CentroUniversitario Europeo per i Beni Culturali, Salerno.dr. Jadran Kalejkale@unizd.hrSveučilište u Zadru36
Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: IZKUŠENJSKO UČENJE KOT KLJUČ ZARAZŠIRJANJE ZNANJA O VREDNOTAH KAMNATHE KRAS2011: EXPERIENTIAL LEARNING AS A KEY TO DISSEMINATINGKNOWLEDGE ABOUT THE VALUE OF STONE2011/3 ARUDK 728 : 904COBISS <strong>1.</strong>02prejeto 20. 12. 2011izvlečekProjekt KRAS2o11 je prvič prinesel kamnito vernakularno arhitekturokot vsebino, ki je del naše arhitekturne dediščine med izobraževalnedejavnosti za študente godpodinjstva in biologije Pedagoške fakulteteUL. Dejavnosti so potekale v avtentičnem okolju v okviru predmetakultura bivalnega okolja. Ključni cilj je bil predstavitev arhitekturekot nosilke različnih družbeno kulturnih pomenov v večplastnemzgodovinskem okolju in času. Študenti so raziskovali povezave medarhitekturo kot okvir bivanja v specifičnem prostoru in dejavnostivsakodnevnega življenja, ki so tesno povezane z značilnosti prostora.Da bi kulturno krajino ohranili v vsej njeni raznolikosti in prednostih,moramo poznati in razumeti vernakularno arhitekturo določenegapodročja in njene vrednosti v preteklem in sodobnem času. Predizvedbo projekta smo izdelali načrt dela, ki je vseboval nekajdidaktično metodoloških iztočnic povezanih z izkušenjskim učenjem.Sledili smo shemi opazovanje, doživljanje, reflesija in preskušanjekonceptov v določenih razmerah. S podoživljanjem in interpretiranjemizkušnje prostora z domačin materialom - kamen, smo študentom,bodočim učitelejm, skušali odpreti pot do kritičnega razmišljanja oodgovornem ravnanju z zgrajenim in naravnim okoljem.ključne besedevernakularna arhitektura, Kras, kamen, kultura bivanja, izkušenjskoučenje"Človek ustvarja okolje, dom, a vse tisto, kar so zgradili rodovinjegovih prednikov, hkrati ustvarja njega." (Fister 1986, 365)Projekt KRAS2o11 je prvič prinesel vernakularno arhitekturokot vsebino, ki je del naše kulturne in arhitekturne dediščine medizobraževalne dejavnosti za študente godpodinjstva in biologijePedagoške fakultete UL. Dejavnosti so potekale v avtentičnemokolju v okviru predmeta Kultura bivalnega okolja, ki je del 4.letnika programa študija. Ključni cilj izvedenih dejavnosti je bilpredstavitev arhitekture kot nosilke različnih družbeno kulturnihpomenov v večplastnem zgodovinskem okolju in času. Predizvedbo projekta smo izdelali načrt dela, ki je vseboval nekajdidaktično metodoloških iztočnic povezanih z izkušenjskimučenjem. Sledili smo shemi opazovanje, doživljanje, reflesijain preskušanje konceptov v določenih razmerah. Študentiso raziskovali povezave med arhitekturo kot okvir bivanja vspecifičnem prostoru in dejavnosti vsakodnevnega življenja,ki so tesno povezane z značilnosti prostora. S podoživljanjemin interpretiranjem izkušnje prostora z domačin materialom- kamen, eden od simbolov Krasa, smo skušali študentomodpreti pot do kritičnega razmišljanja o odgovornem ravnanju zzgrajenim in naravnim okoljem. Na tak način smo želeli doseči,da bi okolje dobilo nov smisel v življenju študentov, ki bodov kratkem času postali učitelji. Izkušnja prostora Krasa naj bidejansko postala izhodišče za ustvarjalno učenje ter razumevanjenjihove naloge pri seznanjanju učencev z vlogo posameznikakot aktivnega uporabnika in ustvarjalca v kraju, kjer živi.Zaznava okolja s pozornostjo na oblike, materiali, načinesestavljanja, značilnosti tehnologije, namembnost objektov, tuditakih, ki danes nimajo več aktivne funkcije v vsakodnevnemživljenju, je nekaj kar je vredno preizkusiti. Za študente je biloposebej zanimivo raziskovati kako se oblikuje, opremlja inuporablja bivalni prostor, katere so tradicionalne dejavnosti,abstractThe KRAS2o11 project was the first to include vernacular architectureas part of our architectural heritage in the studies of students ofbiology and domestic science at the Faculty of Education of theUniversity of Ljubljana. Activities were conducted in an authenticenvironment as part of the subject culture of the living environment.A key objective was to present architecture as a bearer of varioussocio-cultural meanings in a multi-layered historical and temporalreality. Students explored the connections between architecture asa framework in a specific area of residence and the daily activitiesthat are closely related to the characteristics of space. In order topreserve the cultural landscape in all its diversity and strengths, weneed to understand vernacular architecture and its value in both thepresent and the past. Before carrying out the project, a work planwas prepared which included some methodological didactic cuesassociated with experiental learning. We followed the scheme ofobservation, experience, reflection and testing of concepts in concretesituations. By reliving the experience of space and interpretation ofnative material - stone - we tried to stimulate the students, futureschool teachers, to think critically about the responsible managementof the built and natural environment.key wordsvernacular architecture, Karst, stone, dwelling culture, experientiallearningki so preživele pritisk sprememb v času in kakšno vlogoigrajo značilnosti naravnega okolja v življenju človeka in voblikovanju prostora. Različni kamniti objekti nam odkrivajovrednoto, ki je bila očitno nekoč ključna: oblikovanje kulturnekrajine z uporabo domačega materiala na izviren način. Pomente izkušnje vključuje spoznavanje prostora v času in človeka vprostoru, kompromis s krajem ter razumevanje, kako je kamenoblikoval življenje na Krasu, kaj od tega je preživelo do danesin zakaj.Kultura bivalnega okoljaRazumevanje izvornega kompromisa človeka s prostorom jevrednota, ki z globalizacijo dobiva vse večji pomen, predvsemv kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, to je znamenom, da bi bodočim generacijam pustili svet vsaj v takihpogojih kot smo ga dobili mi. V primeru Krasa je splošni ciljvseh strategij razširjanja znanja pri študentih, dijakih, učencevin tudi splošni publiki, dvig zavesti o vrednotah kamna innjegovo ohranjanje.Razumevanje kompromisa človeka s prostorom predpostavljaznanje in ozaveščanje različnih vidikov prostora in kar jebolj pomembno, povezovanje znanj, ki omogoča sestavljanjekompleksne slike določenega kraja. Zahteva natančno indoživeto razumevanje uravnotežene ponudbe in povpraševanjačloveka v okolju. Zato je pomembno razmišljati o konkretnihiztočnicah, ki nam pomagajo definirati strategije za dvig zavestio vrednotah kamna. Izkušenjsko učenje je didaktična metoda,ki vključuje pot od opazovanja, konkretne izkušnje, doživljanjein refleksije, oblikovanja abstraktnih konceptov ter generalizacijin preskušanje teh konceptov v določenih razmerah in je zatoprimerno izhodišče pri načrtovanju specifične dejavnosti zarazlične ciljne skupine.37
- Page 1 and 2: AR2o11/3Arhitektura, raziskaveArchi
- Page 4: 2011/3 ARVsebina / ContentsUvodnik
- Page 7 and 8: AR 2011/3of Zagreb, Faculty of Arch
- Page 9 and 10: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 11 and 12: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 13 and 14: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 15 and 16: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 17 and 18: Borut JuvanecKAMEN, KRAS, ARHITEKTU
- Page 19 and 20: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 21 and 22: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 23 and 24: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 25 and 26: Domen ZupančičSPLOŠNI ORIS EKONO
- Page 27 and 28: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
- Page 29 and 30: Andrej KranjcPOMEN KRASA ZA KRASOSL
- Page 31 and 32: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 33 and 34: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 35 and 36: Mitja GuštinGRADIŠČA - ODSEVI PR
- Page 37 and 38: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
- Page 39: Jadran KaleUPRAVLJANJE KULTURNIM RE
- Page 43 and 44: Beatriz Tomšič ČerkezKRAS2O11: I
- Page 45 and 46: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 47 and 48: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 49 and 50: Katja Hrobat VirlogetUSTNO IZROČIL
- Page 51 and 52: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
- Page 53 and 54: Jelena UršičZNANJE, IZKUŠNJE IN
- Page 55 and 56: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 57 and 58: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 59 and 60: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 61 and 62: Tina Demšar VrešPREPLET KRAJINE I
- Page 63 and 64: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
- Page 65 and 66: Jasna Fakin BajecUSTVARJANJE KRAŠK
- Page 67 and 68: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 69 and 70: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 73 and 74: Romana Kačič, Mattias LidénREVIT
- Page 75 and 76: Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 77 and 78: Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 79 and 80: Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 81 and 82: Eda BelingarUPORABA KAMNA V ŽIVLJE
- Page 83 and 84: Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
- Page 85 and 86: Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja B
- Page 87 and 88: Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
- Page 89 and 90: Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja
- Page 91 and 92:
NAVODILA AVTORJEM2011/3 ARAvtor z o
- Page 93:
AR 2011/3