stroji, orodje, naprave in pripomočki pri tehniki in tehnologiji v ...

so v mejah od 60 ms -1 do 70 ms -1 . Pri teh hitrostih zmoremo ročno podajati brezvečjega napora. Podajanje je lažje pri večjih rezilnih hitrostih. Z večjimirezalnimi hitrostmi delamo pri mehanskem podajanju lesa, žagin list take žagemora biti v ta namen izdelan iz specialnih jekel. S takimi žaginimi listi delamo zrezilnimi hitrostmi tudi do 90 ms -1 . Za žaganje zelo trdega lesa znižamo rezilnohitrost na 40 ms -1 . Žagamo enakomerno in s prilagojenim pritiskom [40, 46].Priporočilo za izbiro krožnih žaginih listov.Žagini listi imajo različno ozobljenje. Ostrokotno ozobljenje imajo žagini listi dopremera 400 mm. To ozobljenje daje čiste reze. Pri ostrokotnemu ozobljenju imamovečji prosti kot, ter manjši kot klina, kot pri žaginih listih s karbidno trdino [48].Geometrija orodja.Koti rezilnega klina imajo bistveno vlogo pri odrezovanju. Najpomembnejši koti soprikazani na sliki 5.6 (b). Prosti kot α, je kot med prosto ploskvijo a in ravnino rezanja.Pri premajhnem prostem kotu, se hrbet rezila drgne ob obdelovalno ploskev, karpovzroči nečisto ali celo zažgano površino, poškoduje pa se lahko tudi žagin list. Kotklina β, je kot med cepilno ploskvijo c in prosto ploskvijo a, slika 5.6 (a). Od kota klinaje odvisna trdnost in ostrina rezila [48].Pri obdelavi trdega lesa mora biti kot klina večji, kot pri obdelavi mehkejšega lesa. Kerso rezila iz karbidnih trdin bolj krhka, morajo imeti večji kot klina. Cepilni kot γ, je kotmed cepilno ploskvijo c in ravnino orodja, ter določa položaj rezila glede naobdelovanec. Vsi trije koti skupaj merijo 90º. Pri rezanju trdega lesa mora biti cepilnikot manjši, kot pri rezanju mehkega lesa [48].74