Fotodiodni ojačevalniki - F9 - IJS

Fotodiodni ojačevalnikE.MarganZadnji ulomek izraža impedanco v Laplaceovem kompleksnem zapisu, kjer je nasplošno =œ5 4= . Skupna impedanca vzporedne vezave GM in Vbpa je inverznavrednost vsote njunih inverznih vrednosti:" " "^œ œ œVb" " " =GMVb " =GM^ V VG b b(6.4)Na koncu izraza smo ločili frekvenčno neneodvisni del, V b , od frekvenčno odvisnegadela (ulomek).Padec napetosti, ki ga bo zaznala in ojačila druga ojačevalna stopnja, bo tako:@ œ 3 ^ œ 3 V^ d" d"b"=G V "M b(6.5)6.2. Problem dominantnega pola, Millerjev učinekPozornejši bralec je najbrž opazil da smo v shemi ojačevalnika, Sl.6.2,kapacitivnost označili drugače ( Gcb) kot v modelu na Sl.6.3 ( GM). To smo naredilinamenoma, ker želimo opozoriti na zelo pomemben pojav, ki ga srečujemo pri vsehojačevalnikih. Gre za Millerjev učinek, ki ga je John M. Miller opisal v leta 1920objavljenem članku (J.M. Miller, Dependence of the input impedance of a three-electrode vacuum tubeupon the load in the plate circuit. Scientifc Papers of the Bureau of Standards, 15(351):367–385, USA, 1920).ii iZoiAoi iM =AZZ1 + ASl.6.4: Millerjev učinek: enakovredna vhodna impedanca ^M je odvisnaod impedance ^ v povratni zanki ojačevalnika in njegovega ojačenja E.Na Sl.6.4 je invertirajoči ojačevalnik s faktorjem ojačenja E in impedanco ^ vpovratni zanki. Vhodni tok 3 teče le skozi impedanco ^, kar pomeni da je:i3 œ @@ i oi^Ker pa je ojačenje definirano kot razmerje izhodne proti vhodni napetosti:sledi da je vhodni tok:Eœ @ @@ i E@ i @ i3iœ œ a"Eb^ ^oi(6.6)(6.7)(6.8)Ta enačba nam poraja misel: kakšna bi bila efektivna vhodna impedancavezja proti referenčnemu potencijalu (ozemljitev), če ne bi imeli povratne zanke?-38-