<strong>Fotodiodni</strong> ojačevalnikE.MarganSeznam tabelTabela 1: ............................................................................................................................................... xxSeznam slikSl.1: ....................................................................................................................................................... xx-6-
<strong>Fotodiodni</strong> ojačevalnikE.MarganRačunati, ali ne računati? To sploh ni vprašanje!Vedno je bilo elektronsko vezje, tudi ta najbolj preprosto, mnogo lažje narediti inpreskusiti, kot pa zračunati. In danes je še vedno tako, čeprav nam vseprisotni računalnikiponujajo preproste, natančne in hitre programe za simulacijo vezij, z bogato založenimikjižnicami vseh možnih na trgu obstoječih komponent. Delo s temi programi je skoraj otročjaigra, vsekakor izjemno zabavna igra.Fotodiodne ojačevalnike upravičeno štejemo med bolj preprosta vezja, skorajtrivialno preprosta. Kot igra z LEGO kockami: vzameš operacijski ojačevalnik, dodaš parkondenzatorjev na napajalne priključke, upor v povratno zanko, fotodiodo na vhod, vklopišnapajalno napetost in — stvar dela! Naj živi LEGOtronika!Zakaj, za Murphyja, bi potemtakem kdorkoli potreboval karkoli zračunati?Odgovor na to vprašanje je presenetljivo preprost: ravno zaradi tega, ker je danes vsetako preprosto!??Naj pojasnim.Živimo v takoimenovani ‘družbi znanja’, vsaj na politično-deklarativni ravni, hkratipa je prav znanje med najbolj razvrednotenimi vrednotami te družbe.Na Dalnjem vzhodu je življenje kruto, ljudi je veliko, hrane malo, in konkurenca (bojza golo preživetje) je zelo huda. V takih pogojih je marsikdo pripravljen delati karkoli za pestriža na dan. Če delodajalec hoče imeti fotodiodni ojačevalnik, bo vsak delavec vesel takopreproste naloge, in jo bo opravil tako dobro, da se bo kar bleščalo, naprav’ca bo znala ne lerazlikovati svetlobo od teme, znala bo svetlobo izmeriti na 16, ali celo 24 bitov natančno,zaznala bo barvni spekter osvetljenega objekta, z mehkim ženskim glasom kot matiopozarjala na povečano UV sevanje, hkrati z rezultati zabeležila trenutne GPS koordinate, alicelo hkrati predvajala MP3-kodirano glasbo s Svetovnega spleta. Pa še skoraj zastonj bo!Vpliv Dalnjega vzhoda se že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja pozna žetudi v ZDA in Evropi, v zadnjem času tudi drugod po svetu. Če danes kdo v Sloveniji želi ssvojimi izdelki konkurirati v svetovnem merilu, se bo soočil s trgom, ki je že preplavljen spodobnimi razmeroma dobro delujočimi in skoraj zastonj izdelki. Kakšne možnosti ima?Prva, najbolj razumna, je opustiti dejavnost in začeti nekaj povsem drugega, pomožnosti v sektorju kjer konkurenca ni tako huda.Druga možnost, bolj ‘darvinistična’: naj se prilagodi in izkaže pripravljenost delati zapest riža na dva dni.Tretja možnost, ki meji že skoraj na noro trmoglavljenje je, da izkaže pripravljenostnaučiti se kaj več kot najbolj trivijalne ‘kuharske recepte’, ter sčasoma uspe narediti resničnovrhunski izdelek, izpiliti vse parametre delovanja do skrajnih meja tehnologije, morda malcečez. In za ne previsoko ceno.Za to zadnjo možnost je potrebno kar nekaj računanja, ker je treba natančno vedetikaj je teoretično sploh mogoče, kje leži optimum med nasprotujočimi se zahtevami in pravtako nasprotujočimi se fizikalnimi lastnostmi, tako posameznih komponent kot tudi sistema vceloti. In vseskozi preverjati kako daleč od optimuma je lastni izdelek, tako na tehnični, kottudi na cenovni ravni.Torej: le tisti, ki ste noro trmoglavi, berite pogumno naprej!Ljubljana, 22.06.2009.-7-