Fotodiodni ojačevalniki - F9 - IJS

Fotodiodni ojačevalnikE.MarganOd slej bomo obravnavali le normirane funkcije, tudi večpolne, ki jih bomovedno skušali spraviti v tako splošno obliko:J8ab = œa= " ba= # ba= $ bâa=8ba== ba== ba== bâ a==b" # $ 8(6.24)zato bomo oznako normiranja ‘N’ opustili (ohranili jo bomo le za številčne vrednostinormiranih polov), indeks 8 pa bo pomenil stopnjo polinoma, oziroma število polov.Če sedaj primerjamo enačbi (6.20) in (6.23) vidimo da je naša ojačevalnafunkcija že pravilno normirana, in je vrednost pola določena:= ""= " œ (6.25)G VTako smo prišli do splošnega izraza za ojačenje (brez povratne zanke) za modeloperacijskega ojačevalnika, ki ga bomo odslej povsod rabili:E= œE = "ab !(6.26)==Izraz (6.26) predstavlja nekoliko idealiziran model, saj realni ojačevalniki (kotje, denimo, tisti na Sl.6.1 ) imajo poleg dominantnega pola = " v drugi ojačevalnistopnji vsaj še dva nedominantna pola, enega v vhodni diferencijalni stopnji indrugega v izhodni stopnji. Proizvajalci se trudijo da pri večini ojačevalnikovzagotovijo lego nedominantnih polov precej nad E= ! " , torej v območju kjer jelE=l" ab , kjer ojačevalnik več ne ojačuje vhodnega signala. Če tega ne bi naredili,bi ojačevalnik ob sklenjeni povratni zanki lahko postal nestabilen in bi namestoojačevalnika imeli visokofrekvenčni oscilator. To se lahko zgodi tudi sicer stabilnemuojačevalniku, če bodisi izhod, bodisi invertirajoči vhod kapacitivno obremenimo, karpoveča fazni kot signala povratne zanke, zato ta signal postane pri neki frekvencisofazen (pozitiven), namesto da je protifazen (negativen) povsod kjer je ojačenje " .Pogosto nas zanima prav tista frekvenca 0T, pri kateri je ojačenje lE0 a Tblœ".Izhajamo iz absolutne vrednosti ojačenja, ki je določena kot koren iz produkta*prenosne funkcije E= abs lastno konjugirano kompleksno vrednostjo E ab = œE= ˆ *‰.*Če se omejimo le na imaginarno os, = œ 4= œ 4# 10 , bo = œ 4= œ # 10. Če šeupoštevamo da je = œ = œ # 10 , bo Ea0b:" " "E0 a b œE!zato bo magnituda, oziroma absolutna vrednost:Mb"0"0 40"(6.27)¹ a b¹È0" 0"0" #E0 œ E0 a b†E0 a b œE ! Ë † œE!0 40 0 40Ë0 0" "" # #(6.28)Če sedaj zadnji izraz enačimo z 1 in razrešimo za 0, dobimo:0œ0 œ0É #E " ¸0E(6.29)T " !" !Mejni frekvenci 0 T pravimo tudi ‘prehodna frekvenca’ (ang., ‘transitionfrequency’), ker ojačenje pri tej frekvenci pade na vrednost 1, med tem ko nad 0 T-42-