oglejte si del knjige - VED

Ko ni bilo več mogoče prenašati ropota, tresljajev –hiša se je rukala, kot da bi jo tresu kakšen manjši potres,cviknem, da bo šu kuhinjski element dol, v njem servis zakavo, krožniki, skodelice, bokal, vzamem vse ven, zložimna kuhinjsko mizo – greva z nečakom plavat.Ko prideva pozno popoldne dehidrirana domov, hišadobesedno zasuta z izkopano zemljo, na sosedovi strani,ki je bil cel dan doma in stražil mejno črto, nič izkopanin.Ne moreva do vhoda, plezala čez kupe zemlje pa nebova, skleneva dogovor in se zapeljeva – sva namreč skolesi – okrog kapelice (kraljica Majnika prosi za nas!), sepravi okol rit u varžet.Ko prideva do enega malo manj zasutih dohodov, mitamkajšnji nadzornik sporočijo, da se je utrgal vodovod.»Kako?«»Kar sam od sebe.« Pa če imam kaj proti, da eno nočpreživim brez vode.Sem bil dehidriran po celodnevnem sončenju,plavanju, merkanju tamauga. Vidim dehidrirane,naveličane, utrujene in malce prestrašene delavce v jarku,ki jih čaka nočna izmena. Sonce gre dol, treba bovečerjat, kakšen pir pa spat, si mislim, jutri se nam obetanov, krasen delovni dan.»Pejte spat,« pride sestra po nečaka.Vložek v skret, pa sem lahko dehidriran desetkrat šu poštengah gor in dol po deževnico v sod na vrtu. Še dobr,da j bla, da sm odmašu skret.Sm tako žejn pršu do spoznanja, kolk čista, mrzla vodaiz pipe pomen. Ko sem iskal gazirane zaloge v kleti – ki pajih nisem našel, samo goste sokove za zalit – mi je postalo14