oglejte si del knjige - VED

jasno, kje v grmu zajec tiči, okrog česa se bo v nič kajzavidljivi prihodnosti vse skupaj vrtelo in za kaj se bodozanamci boril.Z mamico naredimo polobrat na levo ali desno,odvisno od poti, ki jo je izbrala, mimo kapelice (kraljicaMajnika prosi za nas!), ovinek na levo, na ovinku vpobočje vdelana stara, zelo stara hiša, kaj hiša, bajta,kajža ali tem izrazom podobna podrtija, pred njo še boljstara ženica – siva je in stara in nagubana in sključena insuhljata – suhljad nabira okrog hiše in dela butare.Tepke na levi so rasle v kotanjastem močvirju in dajaleobilen in okusen pridelek, s tem mislim na šnopc. Zdajjih tudi ni več; so požagane, odžagane od korenin inrazžagane.Včasih se je dalo videti kakšnega fičaka ali podobnosocialistično izdelavo, ki jo je vrglo iz ovinka pred nami,na mesto sladkotrpkih sadežev.Možakar, ki ni več nekdanji kmet, pač pa današnjigospod samostojni podjetnik, bagerist, lastnik kar nekajzemljišč, prek katerih je načrtovana obvoznica(prihodnost, delo in dobiček zagotovljeno), dovažaruševine z raznih gradbišč podobe raja, ki rastejo kotgobe po dežju.Njegov oče z obveznim slamnikom na glavi je mojegaočka brez slamnika nekoč, ko je bila tam še kmetija –dandanašnji nekakšna separacija (gospodinja ušva) – inmu je brezposelni očka pomagal pri spravilu sena, takolezavrnil, ko ga je očka povprašal za poplačilo opravljenihstoritev:»Sej z dobu.«15