Urednikova beseda bf 1/2012 - Frančiškani v Sloveniji

Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 1/2012Pot k izviru FrančiškoveduhovnostiRomanje bratov in sester FSR in prijateljevsv. Frančiška v Assisi je potekalood 20. do 23. oktobra 2011, časovnozelo blizu srebrne obletnice zgodovinskegasrečanja v duhu Assisija. Tudi to sporočilomiru je bilo z nami na poti. Vodila nas jeljubezniva, iskriva, z znanjem podprta mladaekipa: p. Tomaž, s. Andreja, s. Fani in starostap. Filip, vsak s svojo zadolžitvijo.Uvodne besede p. Tomaža: »Vzeli smo sičas zase, za Boga, za druge … smo popotnikiin se srečujemo,« so nas povezale v eno družino,v kateri smo začutili drug drugega.Naša prva postaja je bilo srečanje zMarjeto Kortonsko. Cortona leži navišini okrog 600 m. Še višje je bazilikasv. Marjete Kortonske, spokorne tretjerednice,»frančiškanske Magdalene«,zavetnice spokorjencev. V te odročnein samotne kraje je polnih 15 let prihajaltudi sv. Frančišek. Po njegovi smrti sotu postavili samostan Celle di Cortona.Ko nas je pešpot vodila do samostana,nas je ujel hud naliv. Premočeni do kožesmo tiho pristopili k mašni daritvi. V poznivečerni uri smo v prijaznem in toplem romarskemdomu posedli k večerji in zaključilinaporen, a bogat dan z večernicami.Na večkratni vožnji od romarskega domado 6 km oddaljenega Assisija nas je pot peljalamimo velikega pokopališča z belimi nagrobnikipadlih ameriških vojakov, mimo Rivotorta, kihrani veliko spominov prvih let Frančiškovezgodbe, in mimo kraja, kjer je Frančišek podelilzadnji blagoslov asiškemu mestu.Prvi pogled naAssisi te prevzamez milino, nekako začutiš,da si prišel kFrančišku domov. Vmesto smo vstopili z željo, da se nas sv. Frančišekin sv. Klara globlje dotakneta in pustita v nasizkustvo Božje bližine. V cerkvi svetega Rufina,pri krstnem kamnu, kjer sta bila oba svetnikakrščena, smo obnovili krstne obljube in zmolililitanije svetnikov vsak s prošnjo k svojemu zavetniku.P. Tomaž nas je nagovoril o milosti krstakot daru, s katerim postanemo Božji otroci.Dve svetišči nas spominjata na Frančiškovootroštvo: oratorij sv. Frančiška, kraj njegovegarojstva, kjer se moli za potrebe mater in otrok,in »nova cerkev«, ki stoji na mestu, kjer jebivala družina Bernardone. Na trgu ChiesaNuova je čudovit spomenik Frančiškovimastaršema, mami Piki in očetu Petru. Razklenjenaveriga v materinih rokah nam govorio njenem razumevanju sinoveodločitve, ko je kljub očetovemuodločnemu nasprotovanju sledilnotranjemu klicu. Na trgu pri svetiščuMarije Velike, nekdanji stolniciin škofovi rezidenci, je Frančišekodložil vso posvetnost in odšel sškofovim blagoslovom.Popoldne smo se v mrzlem vetruspustili po poti mimo nasadovoljk do svetega Damjana. Tu je bilFrančišek nagovorjen, naj popravicerkev, kar je tudi storil, a je minilonekaj let, da je spoznal, da Gospodpričakuje od njega drugačno obnovo.Evangelij je takopostal resničnost v njegovemživljenju. Frančišku je sledila sv.Klara, ki je doživljala trpljenjekot največji izraz Božje ljubezniza rešitev duš. V cerkvisv. Damjana, kjer je sv. Klaraustanovila tudi red klaris, je p.Tomaž razmišljal o samoti vodnosu. Samota je kraj rojstvabratstva, vodi v odnos in je darza druge. Samota je resnica o sebi, zdravilo,trenutek očiščenja.Dan se je že nagnil, ko smovstopili v svetišče Marije Angelske ter v srce insredišče Frančiškovega življenja, Porciunkulo,ki je kraj velikih milosti. Prav tu je Frančišekizprosil popolni odpustek. V tej mali cerkvicise nam je iz src izlila prošnja, naj Gospodprenovi naša življenja.Sledil je še en milostni dan v Assisiju.V baziliki svete Klare smo se zazrli vvelik izvirni križ sv. Damjana, pred katerimje Frančišek zaslišal glas: »Pojdiin popravi mojo hišo.« V molitvi smoprosili Gospoda naj popravi naša srca.Spustili smo se tudi v kripto, kjer počivasv. Klara, kasneje pa nam je p. Tomažspregovoril o njeni duhovnosti, ki se jedopolnjevala s Frančiškovo.Pri maši v kapeli sv. Štefana bazilikesv. Frančiška nas je p. Tomaž spomnil nanaše zaobljube, ki so dar in obveza Bogu.Zvečer smo se v hvaležnosti zavse darove udeležili molitverožnega venca in procesijez lučkami pri baziliki MarijeAngelske.V lepem nedeljskem jutrunas je pot popeljala h končnemucilju našega romanja,La Verni, Frančiškovi Kalvariji.Sv. Frančišek je prosil za dvemilosti, Jezusovo bolečino inljubezen. Obe sta mu bili dani. Ena na telesu,zaznamovanem z ranami, druga v sočutju.V kapeli svetih ran smo se udeležili zadnjesv. maše in še enkrat zbrano prisluhnili p.Tomažu, ki je tokrat govoril o sveti evharistijiin predanosti Jezusu Kristusu v duhovništvu,redovništvu in posvečenemu življenju v svetnemredu. Zaželel nam je, da bi iz tega posvečenegakraja odšli ranjeni in zadeti od Božjeljubezni. Z veselimi srci smo vračali domov.Velika zahvala gre vodstvu romanja, voznikomaavtobusa, ki sta s prijaznostjo in varnovožnjo tudi dala svoj prispevek k enkratnostiromanja. »To so bili dnevi, ki jih je naredilGospod.« Na nas je, da zaklad Frančiškovein Klarine dediščine s svojim življenjem razdajamotudi drugim.Mir in dobro! FSR Škofja Loka2021