Urednikova beseda bf 1/2012 - Frančiškani v Sloveniji

Korenine in sadoviKorenine in sadovibf 1/2012132. Neka deklica iz Gubbia zaradihromih rok celo leto ni moglanikakor premikati niti drugih udov.Za njeno ozdravljenje jo je njenadojilja skupaj z voščeno podoboprinesla na grob preblaženega očetaFrančiška. Ko se je tam mudila osemdni, se ji je nekega dne tako vrnilamoč v ude, da so se lahko premikaliin se je lahko gibala kot prej.133. Tudi neki drug deček izMontenera je več dni ležal predvrati cerkve, kjer počiva telo svetegaFrančiška, ker ni mogel ne hoditi nesedeti, saj od pasu navzdol ni imelnobene moči v udih. Nekega dnepa je vstopil v cerkev, in ko se jedotaknil groba preblaženega očetaFrančiška, je odšel ven cel in zdrav.Sam deček je govoril, da se mu je, koje ležal ob grobu slavnega svetnika,približal neki mladenič, oblečen vhabit bratov, se postavil na grob, v roki paje imel hruške. Poklical ga je in mu ponudilhruško ter ga spodbujal, naj vstane. Ta je vzelhruško iz njegovih rok in mu odgovoril: »Glej,jaz sem hrom in sploh ne morem vstati.«Ponujeno hruško je pojedel in začel stegovatiroko k drugi hruški, ki mu jo je ponujal istimladenič. Ta ga je spet spodbujal, naj vstane,on pa se je čutil obteženega z boleznijo in nivstal. Ko pa je iztegnil roko proti hruški, gaje omenjeni mladenič, ko mu je dal hruško,zagrabil za roko, peljal ven in potem izginilizpred njegovih oči. Ko je ta opazil, da je cel inzdrav, je začel naglas vpiti in vsem razglašati,kaj se mu je zgodilo.134. Neko ženo iz trga z imenom Coccoranoso v nekakšnem košu prinesli h grobuslavnega očeta, nobenega od udov namreč nimogla več premikati razen jezika. Ko so se zanekaj časa ustavili pred grobom presvetegamoža, je vstala povsem ozdravljena.Neki drug gubijski meščan je svojega hromegasina v košu prinesel h grobu svetegaočeta in ga dobil nazaj celega in zdravega. Bilje namreč tako zverižen, da so se mu golenidotikale zadnjice in so se povsem izsušile.135. Jernej iz mesta Narni, zelo reven inubog, je nekoč zaspal v senci nekega orehain se zbudil tako ohromljen, da ni več mogelhoditi. Kar čutil je, kako napreduje bolezen.Golen in stopalo sta se mu skrivila in posušila,nič ni čutil ureznine in se ni nič bal opeklineod ognja. Toda resnični ljubitelj ubogih in očevseh revežev, presveti Frančišek, se mu je nekonoč prikazal v sanjskem videnju in mu naročil,naj gre v neko kopališče, ker ga hoče, ganjen vsočutju do tolike bede, rešiti te bolezni. Todaker ni vedel, kaj naj stori, ko se je zbudil, je povrsti opisal videnje mestnemu škofu. Škof paga je spodbudil, naj pohiti k zapovedanemukopališču, ga pokrižal in blagoslovil. Oprt napalico se je, kolikor najbolje je mogel, začelvleči k tistemu kraju. Ko je žalosten lezel,izmučen od velikega napora, je zaslišal glas,ki mu je govoril: »Pojdiv Gospodovem miru,jaz sem tisti, ki si se muposvetil.« Ko se je končnopribližal kopališču, jezašel s poti, ker je bilanoč, in je spet zaslišalglas, ki mu je govoril, dane hodi po pravi poti.Usmeril ga je proti kopališču.Ko je prišel nakraj in vstopil v kopališče,je začutil na svojemstopalu dotik neke rokein dotik druge roke nagoleni; in čisto mirnosta mu iztegnili nogo.Brž ko je bil torej ozdravljen,je skočil iz kopeli,hvalil in slavil Stvarnikovo vsemogočnost innjegovega služabnika blaženega Frančiška, kimu je podelil tolikšno milost in moč. Šest letje bil namreč ta človek hrom in berač in bilje že zelo star.II. O slepih, ki so spregledali136. Neka ženska, Sibila po imenu, je večlet trpela za slepoto oči. Žalostno in slepo sojo pripeljali h grobu božjega moža. Spet jevidela kot nekoč in se je vesela ter radostnavrnila domov.Neki slep človek iz Spella je pri grobu svetegatelesa našel davno izgubljeni vid.Neka druga ženska iz Camerina je bilapovsem brez vida na desnem očesu. Njenisorodniki so ji položili na izgubljeno oko kosblaga, ki se ga je bil dotaknil blaženi Frančišek,in se tako zaobljubili. Takoj so bili uslišani inso se Gospodu Bogu in svetemu Frančiškuzahvaljevali za znova pridobljeni vid.Nekaj podobnega se je zgodilo neki ženskiiz Gubbia, ki se je zaobljubila; bila je uslišana,ko se ji je povrnil vid.Neki asiški meščan je bil že pet let brezvida. Ko je blaženi Frančišek še živel, sta sibila domača, zato je vselej, kadar je molil kblaženemu možu, omenjal nekdanjo domačnost.Ko pa se je le dotaknil njegovega groba,je bil ozdravljen.Neki Albertin iz Narnija je že skoraj letodni prej povsem izgubil vid, tako da so mutrepalnice visele do lic. Zaobljubil se jeblaženemu Frančišku in takoj, ko se mu jevid povrnil, se je pripravil in prišel obiskatnjegov slavni grob.Prevedel br. Miran Špelič OFM36 37