Urednikova beseda bf 1/2012 - Frančiškani v Sloveniji

Mladi FrančiškuPravičnost in mirbf 1/2012Podaj MI RokoLjubljanaLetošnja prireditev Podaj mi roko v Ljubljanije bila zadnji dogodek ob praznovanju 25.obletnice Duha Assisija. Kljub slabemu vremenuse nas je zbralo kar lepo število. Najprejsmo se zbrali v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja,kjer smo ob 17.30 začeli z molitvijo in prepevanjempesmi. Po molitvi in blagoslovu gospodažupnika smo se odpravili ven, pod Plečnikovearkade, kjer smo prepevali in mimoidočimoznanjali, kako je danes pomemben mir v svetuin da je pomembno, da se za mir trudimo navsakem koraku našega življenja. Zaključili smos sveto mašo pri bratih frančiškanih v cerkviMarijinega oznanjenja.Geslo letošnjega Podaj mi roko »As ti tudkej MIRko« nas sprašuje, koliko se trudimoza mir, zlasti v naših dušah. Kot je poudariltudi p. Christian Gostečnik v pridigi, živimov času, ko je na svetu najmanj vojn v celotnizgodovini, a je zato toliko več nemira v nas,toliko depresij in obupa. Zato se moram zlastitruditi za mir v sebi in svoji okolici.MariborKot je že tradicija, je bila tudi letos v Mariborumolitev za mir ob 25. obletnici molitvepapeža skupaj s predstavniki svetovnih religijv Assisiju. Prireditev Podaj mi rokose je začela v baziliki Matere usmiljenjaob 20 h. Čeprav udeležencevni bilo veliko, je bilo lepo videti, davsaj nekaj ljudi skrbi za mir. Najprejje bilo razmišljanje, pri kateremsta dva bralca izmenjevala svojemisli, nato pa smo skupaj molilis pomočjo napisane molitve zamir. Vse skupaj pa je povezovalopetje pesmi. Po molitvi smo seodpravili v stolnico, kjer so naspričakali tamkajšnji mladi. Vsak je dobil delslike in številko. Skupaj smo sestavili celo slikoin zraven zmolili še deset zdravih Marij. Pokončani molitvi v stolnici smo skupaj odšlina manjšo pogostitev ter se pri tem družili.Vipavski Križ (A's' ti tud' kej MIRko?)Kot vsako leto je tudi letos prišel čas za Podajmi roko. Nedeljsko popoldne je bilo zelo pestro.Najprej smo se vsi zbrali na samostanskemdvorišču. Čeprav je bil oder letos postavljen nasamostanskem in ne na grajskem dvorišču, soMIRkom kazale pot velike, vidne puščice povsem Vipavskem Križu. Uvod v Podaj mi rokose je začel s prijazno dobrodošlico in nagovorombrata Vlada Kolenka. Potem smo uživaliv poslušanju točk pevskih zborov, povezovalnimprogramom benda Vozel ter se nasmejaliodličnim skečem. Potem smo vsi skupaj odšli kmolitvi za mir v samostansko cerkev. Molitvi jesledila sveta maša. Čeprav ni bila ravno kratka,je čas hitro minil, saj smo ves čas prepevali. Z njosmo se še močneje zavedli, kako pomemben jemir v našem življenju in v našem svetu. Po lepimaši nas je čakal še zaključni koncert benda»Jernej Rustja in povprečneži« na samostanskemdvorišču. Ob odlični glasbi pa se nič neprileže bolj kot topel čaj in okusno pecivo. Spolnimi in segretimi želodčki smo zaključili šeen uspešen Podaj mi roko.zbral Urban ŠtrancarFrančiškanski ekološkipohodiPohod do izvira Reke sv. Frančiška:Minas Gerais, BrazilijaFrančiškanski ekološki pohod poteka vBraziliji vsako leto vse od leta 2001. Končnicilj pohoda je izvir Reke sv. Frančiška, čudovitosvetišče življenja. Pohod spodbuja ljudiza življenje v duhovnosti pravičnosti, miru incelovitosti stvarstva.Cilji pohoda so: ozavestiti ljudi o trenutniokoljski situaciji, spodbujati skrb za stvarstvoin svet, živeti in delati v duhu Frančiškoveduhovnosti, spodbujati ljudi za boljšo kakovostživljenja, naučiti se ceniti medosebneodnose, sočustvovati z obrobnimi v družbi,združiti moči s tistimi, ki si upajo stopitiskupaj v iskanju osvoboditve. Frančiškanskiekološki pohod je priložnost za evangelizacijov okviru pravičnosti, miru in ohranjevanjastvarstva ter za izkušnjo preprostosti, uboštvain bratstva. To je priložnost, da se povežetaduhovnost in borbenost z namenom zaščiteživljenja v vseh njegovih pojavnih oblikah.Frančiškanski ekološki pohod 2011 se jezačel 16. julija in je bil dolg 130 kilometrov,okoli 21 kilometrov na dan. Po nekaj dnevihhoda je sledilo veliko praznovanje pri izviruReke sv. Frančiška, pomembnem svetišču verein države. Geslo pohoda je bilo: »Bratstvo inživljenje na Zemlji: stvarstvo zdihuje in trpiporodne bolečine.«30 31