REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: Up-858/08 ...

REPUBLIKA SLOVENIJAUSTAVNO SODIŠČEŠtevilka: Up-858/08Datum: 3. 6. 2008SKLEPSenat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil MarjanVaupotič, Murska Sobota, ki ga zastopa Iztok Drozdek, odvetnik v Ljubljani, na seji 3. junija2008s k l e n i l1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 875/2007 z dne 13. 2.2008 se ne sprejme.2. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.O b r a z l o ž i t e vA.1. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnika zoper sodboUpravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, s kateroje bil zavrnjen predlog za izjemno napredovanje pritožnika v naziv svetovalec. Ugotovilo je,da pritožnik v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovolitev revizije izdrugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06 in nasl. – vnadaljevanju ZUS-1) naj bi bil v tem primeru izpolnjen. Zato je revizijo zavrglo kotnedovoljeno. Zavzelo je stališče, da je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanjeizpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnostini mogoče niti uvesti niti voditi.2. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in kršitev 6.člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št.33/94, MP, št. 7/94). Navaja, da sodišče ni navedlo pravne podlage, iz katere bi izhajalo, damora revident navesti razloge za dopustitev revizije, niti pravne podlage, iz katere bi izhajalo,da se revizija v primeru, če niso navedeni razlogi, zavrže. Sklep naj tako ne bi bil obrazložen,s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Iz istega razloga naj bi muVrhovno sodišče kršilo tudi pravico iz 25. člena Ustave, saj naj se v pritožbi ne bi mogelopredeliti do tega, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. Kernaj sodišče o njegovih revizijskih navedbah ne bi zavzelo stališč, naj bi mu bila odvzetapravica doseči odločitev, posledično pa pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.Odločitev naj bi bila tudi arbitrarna. Priglaša stroške postopka.

2B.3. ZUS-1 v drugem in tretjem odstavku 83. člena določa, kdaj revizija je oziroma nidovoljena. V 89. člena ZUS-1 je določeno, da prepozno ali nepopolno revizijo zavrže ssklepom sodnik poročevalec Vrhovnega sodišča, nedovoljeno revizijo pa senat Vrhovnegasodišča.4. Ustavno sodišče ni upravičeno presojati, ali Vrhovno sodišče pravilno, tj. zakonitouporablja določbe ZUS-1 o dovoljenosti revizije. Ustavno sodišče presoja le, ali je sodišče zrazlago zakonu dalo vsebino, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljnosvoboščino. V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče določbi 83. in 89. člena ZUS-1razlagalo tako, da mora revident navesti razlog za dovolitev revizije in da se revizija vprimeru, če revident tega ne stori, zavrže kot nedovoljena. Očitek, da sta bili s takšnimastališčema pritožniku kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravicado sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je neutemeljen, saj iz naravepravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva – revidentizkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. Takšen restriktiven pristop pripresoji stališč v zvezi z uporabo določb o dovoljenosti revizije izhaja tudi iz dosedanjeustavnosodne presoje (npr. sklep št. Up-121/00 z dne 18. 9. 2001). Institut pravnomočnosti,katerega pomen poudarja tudi Ustava (158. člen), v imenu pravne varnosti na eni straniizključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju (izključuje nadaljnja pravna sredstva),na drugi strani pa pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe. Pravnavarnost namreč terja, da vsaka odločba doseže pravno stanje, v katerem je ni več mogočeodpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V pravnomočne sodne odločbe je z izrednimi pravnimisredstvi mogoče posegati le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.5. Očitek, da sta izpodbijani stališči neobrazloženi, kar bi sicer lahko pomenilo kršitevpravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ne drži. Vrhovno sodišče je razlago83. in 89. člena ZUS-1 utemeljilo in pri tem izhajalo iz ureditve revizije, po kateri revizije nimogoče niti uvesti niti voditi po uradni dolžnosti. Stranki je prepuščeno, da vloži revizijo intudi izkaže obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Zgolj dejstvo, da se pritožnik s takšnorazlago zakona ne strinja, pa tudi ne more utemeljiti zatrjevane kršitve človekove pravice iz22. člena Ustave.6. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave. Pravice do revizije kot izrednega pravnegasredstva proti drugostopenjski sodni odločbi Ustava ne zagotavlja, zato zgolj z zavrženjemrevizije pritožniku ta pravica ni mogla biti kršena.7. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker zatrjevane kršitvečlovekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane.8. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavnosodišče ne odloči drugače. Senat Ustavnega sodišča je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

3C.9. Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34.člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana dr.Mitja Deisinger in mag. Marta Klampfer.mag. Miroslav MozetičPredsednik senata