ODLOČBA - Ustavno sodišče

Številka: U-I-134/11-16Datum: 11. 7. 2013ODLOČBAUstavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnegasodišča v Slovenski Bistrici, na seji 11. julija 2013odločilo:Tretji odstavek 342. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08– popr., 39/09 in 91/11) ni v neskladju z Ustavo.OBRAZLOŽITEVA.1. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je s sklepom št. I K 10246/2009 z dne 26. 5.2011 prekinilo postopek v kazenski zadevi zaradi kaznivega dejanja nezakonitegalova po tretjem odstavku 342. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zzahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti te določbe. V prekinjeni kazenskizadevi se obdolžencema očita, da sta lovila divjad s pomočjo motornega vozila inžarometov, tako da sta se z osebnim avtomobilom pripeljala na stransko kolovoznopot, z žarometi vozila lovila srnjaka s tem, da sta svetila preko lokalne ceste na bližnjitravnik, kjer se je pasel, ter ga z lovsko puško ustrelila in s tem oškodovala lovskodružino Črešnjevec za 626 EUR.2. Predlagatelj navaja, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nezakonitega lova potretjem odstavku 342. člena KZ-1, kadar je to dejanje izvršeno s pomočjo žarometa,popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po 15. točki 77. člena v zvezi z 8.točko prvega odstavka 44. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04in 17/08 – v nadaljevanju ZDLov-1). V takem položaju naj bi bilo le organom pregonaprepuščeno, ali bodo dejanje preganjali kot kaznivo dejanje ali kot prekršek.

Navedene določbe naj bi omogočale, da bi se zaradi enakih dejanj vodili različnipostopki, storilcem pa bi bile lahko izrečene različne sankcije, saj je za enako dejanjepo KZ-1 možen izrek denarne kazni ali zaporne kazni do dveh let, po ZDLov-1 paizrek globe. Izpodbijana določba naj bi bila zato v neskladju z 2. členom (pravnadržava), z drugim odstavkom 14. člena (načelo enakosti) in s prvim odstavkom 28.člena Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu).3. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril, pojasnila pa sta predložila Vlada inMinistrstvo za pravosodje. Navajata, da je podano prekrivanje zakonskega znaka "aližarometa" v tretjem odstavku 342. člena KZ-1 z znaki prekrška iz 15. točke 77. členaZDLov-1, po kateri se kaznuje uporabljanje umetnih virov svetlobe pri lovu na divjad(8. točka prvega odstavka 44. člena ZDLov-1), saj je žaromet umetni vir svetlobe.Menita, da je zato podano neskladje tretjega odstavka 342. člena KZ-1 z Ustavo vdelu besedila, ki se glasi "ali žarometa".4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. I K10246/2009.B.5. Načela pravne države (2. člen Ustave) posamezniku med drugim zagotavljajovarnost pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskegarepresivnega aparata. 1 V kazenskem materialnem pravu je varstvo pred takimi posegiposebej zagotovljeno z načelom zakonitosti, ki je v Ustavi določeno kot ena odčlovekovih pravic. 2 Prvi odstavek 28. člena Ustave določa, da nihče ne sme bitikaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisalkazni, še preden je bilo dejanje storjeno (nullum crimen nulla poena sine lege).6. Vsebina načela zakonitosti v kazenskem pravu se med drugim izraža v načeludoločnosti (lex certa). 3 Namen načela zakonitosti in s tem določnosti v kazenskemmaterialnem pravu je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnegakaznovalnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni. 4Kazenskopravne določbe morajo biti zato oblikovane tako, da so ljudem razumljive ter1 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-335/02 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 37/05, inOdlUS XIV, 16), 10. točka.2 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98, inOdlUS VII, 195), 11. točka.3 Poleg tega pa še s prepovedjo določanja kaznivih dejanj in kazni s podzakonskimi akti ali zobičajnim pravom (lex scripta), s prepovedjo analogije pri ugotavljanju obstoja kaznivih dejanjin izrekanju kazni (lex stricta) in s prepovedjo povratne veljave predpisov, ki določajo kaznivadejanja in kazni zanje (lex praevia); primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-335/02, 10.točka.4 Odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-6/93 z dne 1. 4. 1994 (Uradni list RS, št. 23/94, in OdlUSIII, 33) in št. Up-332/98 z dne 18. 4. 2002 (Uradni list RS, št. 39/02, in OdlUS XI, 117).

da ne puščajo dvoma, kaj je kaznivo 5 in kakšna sankcija je predpisana za kršitev.Posameznik tako ve, kje je meja med prepovedanim in dovoljenim, le vnaprejpredvidena in določno opredeljena zapoved oziroma prepoved pa lahko učinkovitoodvrne od kršenja. 6 Zakon izpolnjuje te zahteve, če je mogoče z ustaljenimi metodamirazlage ugotoviti vsebino prepovedanega ravnanja in zanj predpisano sankcijo, sčimer je tudi ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. 77. Z vidika zahtev načela določnosti (prvi odstavek 28. člena Ustave) je Ustavnosodišče že odločalo o ustavnopravnem pomenu jasnega razmejevanja med kaznivimdejanjem in prekrškom oziroma o ustavnopravnih posledicah položaja, ko se znakidoločbe posebnega dela kazenskega zakonika ter znaki določbe zakona, ki določaprekršek, prekrivajo. V odločbi št. U-I-88/07 z dne 8. 1. 2009 (Uradni list RS, št. 5/09,in OdlUS XVIII, 1) 8 je zapisalo, da pravno pravilo ustreza načelu določnosti takrat, kose kot del pravnega reda jasno loči od drugih pravnih pravil. Če je v pravnem redupoleg pravnega pravila, ki ima sicer jasno in določno vsebino, še drugo pravno praviloz enako ali zelo podobno vsebino, se določnost enega in drugega pravnega pravilaizgubi. Obstoj dveh takih pravnih pravil povzroči nejasnost o tem, katero pravilo jetreba uporabiti, s tem pa ustvarja pravno negotovost in omogoča samovoljno oziromaarbitrarno uporabo prava. Načelu določnosti pravnega pravila (lex certa) jezadoščeno z načelom razločnosti (lex distincta). V nasprotnem primeru gre zaanomijo pravnega reda, ki je v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave) inposega v načelo zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave).8. Kaznivo dejanje nezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1 9 meddrugim stori, kdor lovi s pomočjo žarometa, prekršek po 15. točki 77. člena ZDLov-15 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-73/09 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, inOdlUS XVIII, 33), 15. točka.6 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-183/96 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, inOdlUS VII, 146), 10. točka.7 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in39/2000 – popr., ter OdlUS IX, 58), 21. točka.8 Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 310. člena Kazenskegazakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ)ugotovilo, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožjaali eksplozivov v delu, ki se nanaša na izvršitev s protipravno hrambo strelnega orožja alistreliva, katerega promet je posameznikom omejen, lahko popolnoma prekrijejo z zakonskimiznaki prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena v zvezi z 10. členom Zakona o orožju(Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09 – ZOro). Ustavno sodišče jezato odločilo, da je (bil) prvi odstavek 310. člena KZ zaradi medsebojne neločljivosti kaznivegadejanja in prekrška v neskladju z 2. členom in prvim odstavkom 28. člena Ustave.9 Člen 342 KZ-1 "nezakonit lov" se v celoti glasi:"(1) Kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo,se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.(2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega odstavka za divjad večje vrednosti ali za divjad, pomembnopo predpisih o lovstvu, ali je dejanje storjeno med varstveno dobo ali v skupini, se storileckaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.(3) Kdor lovi ogrožene ali zredčene vrste divjadi, katerih lov je prepovedan, kdor lovi brezposebnega dovoljenja divjadi posamezne vrste, za katero je potrebno tako dovoljenje, kdor

pa stori, kdor uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvegaodstavka 44. člena ZDLov-1). Predlagatelj navaja, da se zakonski znaki kaznivegadejanja in prekrška, določeni v navedenih določbah KZ-1 oziroma ZDLov-1,popolnoma prekrivajo. Na tej podlagi trdi, da je tretji odstavek 342. člena KZ-1 vneskladju z 2. členom (pravna država) in s prvim odstavkom 28. člena Ustave (načelozakonitosti v kazenskem pravu). Temu pritrjujeta tudi Vlada in Ministrstvo zapravosodje. S predlagateljem soglašata, da imata pojma žaromet oziroma umetni virsvetlobe enak pomen in da je zato v tej izvršitveni obliki (lahko) podano popolnoprekrivanje znakov obeh kaznivih ravnanj.9. Primerjana tretji odstavek 342. člena KZ-1 in 15. točka 77. člena v zvezi z 8. točkoprvega odstavka 44. člena ZDLov-1 določata znake in sankcijo zaradi kršitveprepovedi uporabe žarometa oziroma umetnega vira svetlobe pri lovu na divjad. Priteh pojmih sicer ne gre za očitno besedno prekrivanje. Ker pa obe navedeni določbisankcionirata prepoved uporabe snopa svetlobe pri lovu, tudi Ustavno sodiščeugotavlja, da gre v tem pogledu za uporabo pomensko enakih pojmov.10. Za popolno prekrivanje zakonskih znakov različnih kaznivih ravnanj gre tako vprimerih, ko se medsebojno prekrivajo sami jezikovni znaki obeh dispozicij (očitnojezikovno prekrivanje), kot tudi v primerih, ko je ugotovitev prekrivanja posledicarazlage. 10 Vendar pa zaključek, da je med določbama podana protiustavnaneločljivost in zato neskladje z načelom določnosti (prvi odstavek 28. člena Ustave), vnobenem primeru ne more temeljiti zgolj na rezultatu primerjave enega zakonskegaznaka obeh kaznivih ravnanj. Taka ugotovitev je lahko le rezultat celovite presojebesedila primerjanih določb ob upoštevanju njune umestitve v sistem kaznovalnegavarstva posamezne pravne dobrine in ob uporabi vseh ustaljenih metod razlage(jezikovna, logična, sistematična). Poleg tega je treba v zvezi z razlagokazenskopravnega pravila upoštevati tudi določbe in načela splošnega dela KZ-1oziroma materialnopravne določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 –uradno prečiščeno besedilo in 21/13 – v nadaljevanju ZP-1) in ne le konkretnegakazenskopravnega pravila. 1111. V obravnavani zadevi naj bi bilo po navedbah predlagatelja prekrivanje podanomed prekrškom in kvalificirano (ne pa temeljno) obliko kaznivega dejanjanezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1. Prekrivanje naj bi bilo torejpodano med oblikami protipravnih posegov v pravno zavarovane vrednote napodročju divjadi in lova, ki so po (prosti) oceni zakonodajalca na eni strani (naj)lažje(in zato določene kot prekršek), na drugi strani pa najtežje (in zato določene kotkaznivo dejanje v kvalificirani obliki). Če bi torej šlo za popolno prekrivanje zakonskihznakov obeh dispozicij, bi to pomenilo, da je zakonodajalec isto dejanje hkrati postavillovi na način ali s sredstvi, s katerimi se divjad množično pokončuje, ali kdor lovi s pomočjomotornega vozila ali žarometa, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let."10 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/07, 11. točka.11 Prav tam.

na oba nasprotna pola glede pomena njegove nevarnosti za isto pravnozavarovano dobrino. Obstoj take nelogičnosti bi bil posledica odsotnosti vsakršnegatehtanja zakonodajalca, pred katerimi človekovimi ravnanji in kako naj bodo varovanepravne dobrine na določnem zaokroženem področju. Čeprav tudi takih položajev nimogoče vnaprej izključiti, pa je treba tako razlago najprej preveriti še z drugimimetodami in ob upoštevanju stičišča obeh oblik kazenskopravnega varstva vrednotna posameznem pravnem področju.12. V temeljni obliki stori kaznivo dejanje nezakonitega lova po prvem odstavku 342.člena KZ-1, kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo živalali jo ujame živo. Glede na temeljno obliko gre torej pri kaznivem dejanjunezakonitega lova za poškodbeno kaznivo dejanje; da je kaznivo dejanje podano,mora storilčevo protipravno ravnanje povzročiti eno od določenih poškodbzavarovane dobrine. Ker je za dejanje po prvem odstavku 342. člena KZ predpisanadenarna kazen ali zapor do šestih mesecev, tudi poskus tega kaznivega dejanja nikazniv (34. člen KZ-1). Enako velja za kvalificirano obliko nezakonitega lova potretjem odstavku 342. člena KZ-1, za katerega je predpisana denarna kazen ali zapordo dveh let. Po drugi strani poškodbena posledica ni predpisana kot znak prekrška po15. točki 77. člena ZDLov-1, niti sicer po kazenskih določbah 75. do 77. člena ZDLov-1. 12 Posameznik torej stori prekršek s samim lovom, ki je v 5. členu ZDLov-1opredeljen kot iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljemupleniti divjad ali jo odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.13. Glede na navedeno je sistem kaznovalnega varstva pravnih dobrin, povezanih zdivjadjo in lovom, urejen tako, da je kot razmejitveni znak med kazensko inprekrškovno ravnijo določena poškodbena posledica. Ustavno sodišče je v zvezi stem že ugotovilo, 13 da zakonodajalec razvršča kazniva ravnanja na kazniva dejanja inprekrške tudi glede na vprašanje, ali gre pri posameznem ravnanju le za kršitevpredpisa ali pa ima to ravnanje že posledice za pravno zavarovano dobrino – bodisikot njeno (konkretno) ogrozitev ali kot poškodbo. Prekršek je poleg tega po splošniopredelitvi (6. člen ZP-1) dejanje, ki pomeni kršitev zakona (…) in je kot takodoločeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek.14. Z izhodiščem, da sistem kaznovalnega varstva pravnih dobrin, povezanih zdivjadjo in lovom, predstavlja logično celoto 14 in da temelji na navedenem splošnemkvantitativnem merilu razmejitve med prekrškom in kaznivim dejanjem, je skladnataka razlaga tretjega odstavka 342. člena KZ-1, po kateri je kaznivo dejanjenezakonitega lova tudi v tej obliki (ne le v temeljni) podano le takrat, ko storilec divjo12 Z redkimi izjemami. Prekršek po 5. točki 77. člena ZDLov-1 na primer stori posameznik, kipri lovu lastniku zemljišča povzroči škodo (ali brez pisnega dovoljenja lastnika oziromaupravljavca lovi na ograjenih nelovnih površinah).13 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/07, 9. točka.14 Ustavno sodišče je npr. v odločbi št. U-I-213/98 izhajalo iz tega, da je Zakon o varnosticestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10 –ZVCP-1) v sebi sklepčna logična celota.

žival lovi in ubije, rani ali ujame živo. Dejanja lova torej pomenijo pripravljalnadejanja, ki sama po sebi niso kazniva (kazniv ni niti poskus), temveč predstavljajoprekršek. Če storilec z lovom (s pomočjo žarometa) povzroči poškodbeno posledico,pa ta pomeni tisti dodatni element, zaradi katerega postane táko dejanje družbi takónevarno, da preraste v drugo kvaliteto, v kaznivo dejanje.15. Čeprav dispoziciji kaznivega dejanja nezakonitega lova po tretjem odstavku 342.člena KZ-1 in prekrška po 15. točki 77. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 44.člena ZDLov-1 glede posameznega znaka (uporaba žarometa oziroma umetnega virasvetlobe) uporabljata pomensko enake pojme, sta torej medsebojno ločljivi na podlagijasno zakonsko določenega merila – poškodbene posledice. Navedbe predlagatelja,da se znaki navedenih kaznivih ravnanj popolnoma prekrivajo in da je le organompregona prepuščeno, ali bodo določeno dejanje preganjali kot kaznivo dejanje ali kotprekršek, so zato neutemeljene. Zatrjevano neskladje izpodbijane določbe KZ-1 z 2.členom in s prvim odstavkom 28. člena Ustave pa zato ni podano.C.16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnemsodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) vsestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. MitjaDeisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat,Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimiglasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Mozetič in sodnica Sovdat.mag. Miroslav MozetičPodpredsednik