ODLOČBA - Ustavno sodišče

Navedene določbe naj bi omogočale, da bi se zaradi enakih dejanj vodili različnipostopki, storilcem pa bi bile lahko izrečene različne sankcije, saj je za enako dejanjepo KZ-1 možen izrek denarne kazni ali zaporne kazni do dveh let, po ZDLov-1 paizrek globe. Izpodbijana določba naj bi bila zato v neskladju z 2. členom (pravnadržava), z drugim odstavkom 14. člena (načelo enakosti) in s prvim odstavkom 28.člena Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu).3. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril, pojasnila pa sta predložila Vlada inMinistrstvo za pravosodje. Navajata, da je podano prekrivanje zakonskega znaka "aližarometa" v tretjem odstavku 342. člena KZ-1 z znaki prekrška iz 15. točke 77. členaZDLov-1, po kateri se kaznuje uporabljanje umetnih virov svetlobe pri lovu na divjad(8. točka prvega odstavka 44. člena ZDLov-1), saj je žaromet umetni vir svetlobe.Menita, da je zato podano neskladje tretjega odstavka 342. člena KZ-1 z Ustavo vdelu besedila, ki se glasi "ali žarometa".4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. I K10246/2009.B.5. Načela pravne države (2. člen Ustave) posamezniku med drugim zagotavljajovarnost pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskegarepresivnega aparata. 1 V kazenskem materialnem pravu je varstvo pred takimi posegiposebej zagotovljeno z načelom zakonitosti, ki je v Ustavi določeno kot ena odčlovekovih pravic. 2 Prvi odstavek 28. člena Ustave določa, da nihče ne sme bitikaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisalkazni, še preden je bilo dejanje storjeno (nullum crimen nulla poena sine lege).6. Vsebina načela zakonitosti v kazenskem pravu se med drugim izraža v načeludoločnosti (lex certa). 3 Namen načela zakonitosti in s tem določnosti v kazenskemmaterialnem pravu je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnegakaznovalnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni. 4Kazenskopravne določbe morajo biti zato oblikovane tako, da so ljudem razumljive ter1 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-335/02 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 37/05, inOdlUS XIV, 16), 10. točka.2 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98, inOdlUS VII, 195), 11. točka.3 Poleg tega pa še s prepovedjo določanja kaznivih dejanj in kazni s podzakonskimi akti ali zobičajnim pravom (lex scripta), s prepovedjo analogije pri ugotavljanju obstoja kaznivih dejanjin izrekanju kazni (lex stricta) in s prepovedjo povratne veljave predpisov, ki določajo kaznivadejanja in kazni zanje (lex praevia); primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-335/02, 10.točka.4 Odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-6/93 z dne 1. 4. 1994 (Uradni list RS, št. 23/94, in OdlUSIII, 33) in št. Up-332/98 z dne 18. 4. 2002 (Uradni list RS, št. 39/02, in OdlUS XI, 117).